Wm ^ Tako košarko ' je vredno gledati (str- 5) 1 Pričakujemo dva W rekorda (str. 6) 1 WMšwmm LIST ZA TELESNO KULTURO •mm Lfuliijano - riedeljo. 8. julija 1962 - Cena 30 din - Lele XV5I Izdaja tiskovni svet »Polet« — ureja uredniikl odbor — Glavni urednik Franček Mirtič — Odgovorni urednik Vlade Žlajpah — Rokopisov ne vračamo — Tisk tiskarrfe »Ljudska pravfea* v; l|ulsljani — Uredništvor Ljubljana Cankarjeva i/III, uprava Miklošičeva 4/1. — Poštni predal 377 čekovni račun 600-11-3-876 — Telefoni: uredništvo 20-840, 20-170, 20-171, 20-172, 20-173. — Uprava: 22-108- Int. 6, 21-281 — Letna naročnina 1600 din, polletna 800 din. XV. SVETOVNO PRVENSTVO V ORODNI TELOVADBI CERAR PETI NA SVETU ter najboljši na konju in bradlji uspeh Cerarja v Pragi - Jugoslovanska moška vrsta deseta, ženska pa enajsta na svetu - Dvajset tisoč gledalcev premagalo slabe sodnike -rol ure prekinjeno tekmovanje zaradi čudnih sodniških odločitev - Z oceno *a/5 za vajo na konju je Cerar dosegel najvišjo oceno letošnjega svetovnega prvenstva PRAGA, 8. JULIJA. Od petka pa do danes se je v športni palači Jana Ficika odvijalo XV. svetovno prvenstvo v orodni telovadbi. Dvajset moških in sedemnajst ženskih reprezentanc je bila rekordna udeležba, vsi nastopajoči pa so pripravili gledalcem v športni palači in ob televizijskih ekranih zares velik športni užitek. Dvorana, ki lahko sprejme 20.005 gledalcev, je bila večkrat polna do zadnjega kotička. Med gledalci je bilo tudi precej Jugoslovanov, saj je turistično podjetje Kompas iz Ljubljane pripeljalo v Prago kar štiri avtobuse najbolj navdušenih prijateljev orodne telovadbe. Le-ti so ob uspehih Cerarja in ostalih jugoslovanskih reprezentantov večkrat sprožili val navdušenja. XV. svetovno prvenstvo v orodni telovadbi ne bo od tistih, Ki so ga videli, nihče pozabil. Ne arno, da je Cerar zasedel v sve- dalci, ki so se borili za njegove avtograme. Mimo medalj je Miro Cerar osvojil še šesti mesti na krogih in drogu, medtem ko poročila s svetovnega prvenstva v orodni telovadbi v PRAGI JE POSREDOVAL NAS NOVINAR MARJAN GOGALA svetovnega prvenstva, borbe šestih najboljših na posameznih orodjih. Za uvrstitev v finale so upoštevali srednjo vrednost obveznih in prostih vaj in k tej oceni so dodali še današnjo. Ta tekma je bila gotovo najbolj zanimiva, saj smo videli na delu vse najboljše telovadce sveta in med njimi tudi Jugoslovana Mira Cerarja, ki je nastopil v štirih disciplinah. PARTER - dve zloti medalji Najprej je bilo na sporedu tekmovanje v parterju. Cerar v petek ni dobil dobre ocene in se tako ni uvrstil v finale. Če Miro Cerar je dvakrat sprejel zlato medaljo vemo, da so v vajah na parterju nastopili kar štirje Japonci, vemo, da je premoč japonskih telovadcev zares očitna in še celo sodniki niso mogli najti prave razlike med japonskima telovadcema Aiharo in Endom ter so obema prisodili enako števi- JEV'im: NA 8. STR iiiijiniiiii! tovni eliti odlično peto mesto, ampak je dodal danes dopoldne se dve zlati medalji. Bil je najboljši na konju in bradlji. Ce-ar je bil med najbolj popularni tekmovalci na tem svetov-nern prvenstvu in so ga nepre-steno oblegali filmski in televi-2lJski snemalci, fotoreporterji, n°vinarji in seveda mnogi gle- se v preskoku in parterju ni uvrstil v finale. Ob zaključku svetovnega prvenstva je težko reči, katera je največja telovadna velesila na svetu. Izbira je seveda samo med SZ in Japonsko in statistiki bodo lahko v prihodnjih dneh izračunali, kdo je boljši po računih. Jugoslovanski atleti uspešni v mednarodni areni Parada najboljših telovadcev na svetu 9 n'Panes dopoldne, točno ob , ’ ‘ so ob zvokih fanfar pričkale v dvorano v Pragi tri najboljše ekipe sveta in po trije najboljši posamezniki, ki so prejeli medalje. Medtem pa je že rasla nestrpnost, kajti pred durmi je bil najzanimivejši del Budimpešta, 8. julija. — Na atletskem mitingu, ki je bil včeraj in danes v Budimpešti, je bilo doseženih več dobrih rezultatov. Od Jugoslovanov je najboljši rezultat dosegla Olga Gere, ki je osvojila prvo mesto v skoku v višino s 166 cm. Pomemben je tudi nov madžarski rekord, ki ga je dosegla Madžarka Konsek v metu diska z rezultatom 55,53 m, Madžar Varju pa je postavil nov rekord stadiona v metu krogle z rezultatom 19,01 m. V ostalih disciplinah atleti niso dosegli kaj boljših rezultatov kot bi to pričakovali na pragu evropskega prvenstva. Vendar imajo še dovolj časa, da svojo formo popravijo in dosežejo v Beogradu boljše rezultate. Pomembnejši rezultati — 110 m z ovirami: Bereznicklj (SZ) 14,4, palica: Miskej (Madžarska) 440, Ni-strem (Finska) 440, Lukman (Jugosl.) 430, kopje: Kulcsar (Madž.) 78,80, MOTORNE DIRKE SREDI LJUBLJANE NAJUSPEŠNEJŠI GORENJCI Ljubljana, 8. jul. — Na novi krožni tekmovalni progi sredi Ljubljane na Grudnovem nabrežju ter po Karlovški in Janežičevi ulici (1390 m) je danes popoldne prizadevno AMD Ljubljana priredilo prve dirke z motorji za republiško prvenstvo, na katerih so tekmovali skoraj vsi najboljši slovenski dirkači, razen njih pa še nekateri dobri gostje iz Hrvatske, seveda izven konkurence. Prireditelji so tekmovanje ocenjevali po poseb- kvalifikacije ža vstop V n. ZVEZNO LIGO — VZHOD Še bije novi člani Danes so se uvrstili v II. zvezno ligo — vzhod še trije novi klubi. V Bački Palanki je moštvo Bačke:, premagalo ekipo Odreda iz Kikinde z rezultatom 5:3 (2:0), v Zemunu je OFK Subotica dosegla proti moštvu Jedinstva neodločen rezultat 2:2 (0:1) v Nišu pa je Železničar premagal Borca iz Čačka z 2:1 (1:0). Tako so postali Bačka, OFK Subotica in niški Zeljezničar novi člani II. zvezne lige. nem ključu (za 1. mesto 8 točk, za 2. mesto 6, za 3. mesto 4, za četrto 3 točke itd.) kar je tekmovalce — poleg lepih denarnih nagrad še posebno podžgalo v tekmovalni vnemi. Nihče ni maral ničesar zamuditi v uvodni dirki za slovensko prvenstvo, tako da so gledalci — ob progi se jih je zbralo skoraj 20.000 — res uživali v posameznih vožnjah. Med dirkači z najlažjimi motorji (50 ccm) je zanesljivo zmagal z veliko prednostjo Kamničan Vrhovnik na Tomosovem Colibriju. Zmagovalec je dosegel presenetljivo povprečno hitrost za krog — 72.260 km/h. Zelo razburljiva je bila tekma v naslednjem razredu (125 ccm), kjer je po prvih krogih vodil z velikim naskokom izkušeni Oblak. Dva kroga pred koncem pa se mu je nenadoma pokvaril motor, vendar je do tedaj že toliko prehitel NADALJEVANJE NA 8,STR. krogla: Varju (Madž.) 19,01, 400 m: Brightwell (Ang.) 46,4, Korda (Madž.) 48,7, 100 m: Csutoras (Madž.) 10,5, 400 m z ovirami: Klenjin (SZ) 53.0. 5000 m: Sekeres (Madž.) 14:04,0, Iha-ros (Madž.) 14:08,0. Zenske — disk: Konsek 55,3, 100 m: Marko (Madž.) 11,9, Helt (Madž.) 12,0, višina Gere (Jug.) 166. Helsinki, 8. julija. — Na včerajšnjem mitingu v Helsinkih je bilo doseženih več odličnih rezultatov. Najbolj nas je razveselil Špan v teku 3000 m z ovirami s časom 8:45,8, kar je le za 2 desetinki slabše od Hafnerjevega državnega rekorda. Najtežje so gledalci pričakovali dvoboj v skoku s palico med svetovnim rekorderjem Nikulo (Fin.) in bivšim rekorderjem Torkom (ZDA). Zmagal je Nikula s 485 cm, medtem ko je bil Tork šele 3. z rezultatom 445 cm. Na 4. mesto pa se je plasiral naš Arapovič s 430 cm. Odličen rezultat je dosegel tudi Hafner, ki je z 8:15,0 zasedel drugo mesto za Šalo-ranto (Fin.). Ostali boljši rezultati — 800 m: Reilly (ZDA) 1:46,6, 200 m: Recke (Zah. Nem.) 21,7, troskok: Taminen (Fin.) 15.66 m, višina: Hellen (Fr.) 208 cm, krogla: Silvester (ZDA) 17,67 metra... 3. Jocovič 17,45. Atene, 8. julija. — Po prvem dnevu dvoboja grških in romunskih atletov vodijo gostje s 65:52. Rezultati — ioo m: Stamatescu (R) 10,7, 110 m z ovirami: Marcelos (G) 14,h, 1500 m: Vamos (R) 3:47,3, 400 m: Siliš (G) 48,1, 3000 m z ovirami: Papavasi-liu (G) 9:06,2, kopje: Popescu (R) 74,12 m, krogla: Tsakanikas (G) 16,71 metra, daljina: Jurca (R) 7,29 m, palica: Astafei (R) 440 cm, 10.090 m: Grecescu (R) 30:29,4, 4X100 m: Romunija 41,7. London, 8. julija. — Na mednarodnem prvenstvu Velike Britanije za atletinje so bili včeraj doseženi tile boljši rezultati — višina: Balas (Romunija) 182 cm: daljina: Bayle-wel (Niz.) 621 cm, .80 m z ovirami: Moore (VB) 10,7, 1 milja: Baretta (Avstralija) 4:57,0. 28 odločb disciplinskega sodišča V uredništvu se je oglasil predsednik disciplinskega sodišča Košarkarske zveze Slovenije, tovariš Voje Šerbec. Nihče ga ni povabil ali naprosil, da bi na uredniški mizi odprl svojo zajetno mapo z delikti in pritožbami košarkarjev, o katerih je letos razpravljalo in ukrepalo disciplinsko sodišče KZS. Ko je zavzeto razlagal posamezne primere nešportnega vedenja igralcev, sodnikov in funkcionarjev, je s precejšnjo nevoljo in kar ogorčen takole dopolnil svojo razlago: — Kot uničujoč črv se je vgnezdila nedisciplina v naše košarkarske vrste. Skoraj ni bilo tedna, da ne bi bilo pritožb in zato je moralo disciplinsko sodišče tako hitro ukrepati kot n. pr. tekmovalna komisija, ki mora večkrat kar v 24 urah opraviti svoje delo. Pomislite, lani je bilo naše sodišče skoraj brez dela, letos pa je bilo kar 28 primerov nešportnega vedenja... Ob besedah tovariša Šerbca smo kar obstali. Tako, tudi v košarki, ki je pravzaprav najbolj priljubljena panoga pri našem športnem občinstvu in ki ima med mladino največjo veljavo, torej tudi tu surovosti in nešportni izpadi! In celo v tako velikem obsegu! Res kar nerazumljivo... Odpiramo mapo in prebiramo odločbe disciplinskega sodišča. — IO KZS je na svoji seji obravnaval nešportne izpade in surovosti na tekmi med Proletarcem in Škofjo Loko. Nedisciplinirani gledalci se metali kamenje, zato disciplinsko sodišče prepoveduje Škofji Loki igranje ene tekme na domačem igrišču... — Disciplinsko sodišče KZS je na svoji seji obravnavalo primer trenerja Dušana Remica iz Trbovelj zaradi nešportnega vedenja na prvenstveni tekmi Šoštanj : Rudar. Zato mu sodišče izreka prepoved vodenja in sodelovanja na treh tekmah prvenstvene republiške lige... — Zaradi nešportnega vedenja — pljunil je v igralca — disciplinsko sodišče prepoveduje Vladimirju Kolendi nastop na eni prvenstveni tekmi. . Izbrali smo tri primere, da nam bo vsa stvar bolj razumljiva in da ne bi morda kdo trdil, da smo te vrstice napisali samo zato, da napolnimo prostor v našem listu. Ko človek prebira te reči, se ne more otresti misli, da smo tekmovalno obliko naše telesne kulture močno izmaličili. Borba za točke se je sprevrgla v medsebojno obračunavanje, zavist je zamenjala tovariške odnose, egoizem in klubaštvo pa sta se razvila do popolnosti! Kam vse to vodi? Ne moremo se strinjati, da samo bičamo napake, ki se nenehno pojavljajo zdaj tu, zdaj tam. Prav bi bilo, da ne rečemo — zahtevamo — da vsi naši telesno-kulturni forumi posvetijo vprašanju discipline največjo pozornost. Nešportno vedenje je že kar reden pojav na športnih igriščih, kjer se v velikem številu zbira mladina in prav lahko se zgodi, da nas bo začel mladi rod obtoževati. Tega na za nobeno ceno ne smemo dovoliti... MARJAN LIPAR XII. MEDNARODNA VESLAŠKA REGATA NA BLEDU 80 čolnov in 270 tekmovalcev mmm hasti efiln Bled, 8. julija. — Po uspeli prvomajski veslaški regati na že tolikokrat preizkušeni blejski tekmovalni progi s startom pred hotelom Park in ciljem v Zaki je bila včeraj in danes tukaj še tradicionalna mednarodna regata s številno udeležbo močnih (in tudi sla,bih) posadk iz ZAR, /7 Avstrije, Italije, Bolgarije, Poljske in seveda Jugoslavije. Skupno se je vzornim prirediteljem — prekaljenemu regatnemu odboru na Bledu — javilo na startu nič manj kot 80 čolnov z več ko 270 tekmovalci in tekmovalkami. Tako številna udeležba — za- °Pa Midramatičnega ra Cerarja na bradlji bradlji iiiiiin PR Stran 3 stopniki nemške demokratične republike so v zadnjem hipu odpovedali udeležbo, prvič pa so na blejski gladini preizkusili svoje znanje in moči veslalci iz ZAR in Bolgarije — je prisilila prireditelje, da so prvi dan izvedli številna izločilna tekmovanja v skoraj vseh disciplinah (15). Največ prijavljencev je bilo med skiffisti (kar 13). Na prejšnjih regatah takih predtekmovanj shoraj ni bilo, razen v nekaterih disciplinah. Na izločilnih preizkušnjah so imeli največ uspehov veslalci iz našega največjega obmorskega veslaškega središča — splitskega Mornarja, ki so vse svoje čolne NADALJEVANJE NA 7. STR. 9 £J WATERPOLISTI PRED STARTOM Pestrejša sezona za Slovence Novosadske ocene G ere odlično, Rajkov prav dobro in ekipa nezadostno V prihodnjih dneh bodo v svoja tekmovanja startali tudi ^vaterpolisti zveznih in republiških lig. Od začetka samega ne moremo pričakovati najbolj kvalitetnih iger, ker so priprave v glavnem vseh moštev zaradi letošnjega slabega vremena precej otežkočene. V I. zvezni ligi sodelujejo letos: Mladost (Zgb.), Mornar, Jadran in FOŠK vsi trije iz Splita, Jadran (Hercegnovi), Partizan (Bgd), Jug (Dubrovnik) in kot novinec Primorac iz Kotora. Tudi letos bo borba za prvo mesto zelo ogorčena,' zato ne moremo zatrdno vedeti, kdo bo letošnji državni prvak. Vsekakor bo najhujša borba za prvo mesto med obema splitskima kluboma — Mladostjo, Partizanom in Jadranom (Hercegnovi). Vendar tudi presenečenja niso izključena, lep dokaz za to je odlična igra lanskega novinca POŠK-a, ki je marsi- Mov rekord Prokopenka Kostok, 8. Julija. Na plavalnem mitingu v Bostoku je včeraj 20-letnl sovjetski plavalec Georgi Pro-kopenko postavil nov rekord na 100 metrov prsno z rezultatom 1:09,8 Ta rezultat je za sekundo boljši od prejšnjega, ki ga je branil Gtintter (NDR). Budimpešta, 8. julija. Po prvem dnevu plavalnega dvoboja med Madžarsko in Veliko Britanijo vodijo domačini z 62:48. Najboljši rezultat je dosegel domačin Dobay na 100 m prosto — 55,7 s. Renncn, 8. julija. — Sinoči so igrali vaterpolisti Nizozemske in Zah. Nemčije neodločeno 3:3. komu priredil neprijetno presenečenje. Nas najbolj zanima II. zvezna liga, ker imamo v njej Slovenci pač dva predstavnika. Razdeljena je v vzhodno in zahodno skupino. Tudi letos je podobno, kakor lani zahodna skupina po kvaliteti boljša od vzhodne. V vzhodni skupini je kvalitetnejše edino moštvo Ovene zvezde, ki je letos sprejela v svoje vrste več kvalitetnih igralcev s Splitčanom Nardel-lijem na čelu. Za drugo mesto pa bo potekala izenačena borba med Medveščakom (Zgb), Poletom (Sombor) in Spartakom (Subotica). Mnogo bolj zapleten je položaj v zahodni skupini, v kateri igrajo lanski prvoligaš KPK (Korčula), Primorje (Reka), Triglav (Kranj) in PK Ljubljana. Nas zanimajo predvsem priprave in možnosti obeh slovenskih predstavnikov, zato se bomo z njima seznanili nekoliko podrobneje. Kranjski Triglav je lani zasedel kot novinec odlično peto mesto in se bo letos vsekakor potegoval za še višje mesto. Letos jim je, kot mnogim drugim prekrižalo načrte in priprave slabo vreme, saj v domačem bazenu sploh ne morejo trenirati. Pod vodstvom izkušenega trenerja Didiča jih lahko srečamo v bazenu v Tržiču, na Bledu, pa tudi v Ljubljani. Letos bodo igrali v moštvu naslednji igralci: Kocmur, Veličkovič, Petrič, brata Rebolj, brata Brinovec, brata Košnik, Hvatal, Brandner, Drofenik in Čolnar, ki se je letos vrnil iz vojske. Kranjčani se zavedajo, da je konkurenca letos zelo huda, zato se bodo že v prvem delu potrudili, da si zagotovijo nastop na kvalitetnejšem delu finalnega turnirja II. zvezne lige. Nič manj skrbi nimajo vaterpolisti Ljubljane. Tudi nje zelo ovira slabo vreme, saj so letos pričeli s treningi v odprtem bazenu zelo pozno, tako da so ostale zimske priprave skoraj brez koristi. Ljubljanski vaterpolisti so v II. zvezni ligi letos sicer novinci, vendar so trdno odločeni, da ostanejo člani tudi drugo leto. Vsekakor pa tudi oni želijo, da se uvrstijo čimvišje in tako skupaj s Kranjčani kar najbolj čvrsto zastopajo Slo vem ce v II. zvezni ligi. Dolgoletni trener Aco Kostiov ima na razpolago naslednje igralce: Bassin, Tomaševič, Bebič, Seme, Volkar, Adlešič, Poljanšek, Goršič, Pirc, Marc, Umek, Lukman, Vergelj, Škofič, Abram in Trbovc. V republiški ligi se bodo letos pomerili že naši stari znanci : Ilirija, Celuloza, Neptun, Pre šeren, Ljubljana B in verjetno tudi Partizan - Rudar iz Velenja Borba za prvo mesto bo po vsej verjetnosti potekala v glavnem med Ilirijo in Celulozo, piedtem ko mlada moštva Neptun, Prešeren in ostali ne bodo mogla resneje konkurirati. Poglejmo koledar, po katerem bosta igrala naša predstavnika v II. zvezni ligi: Triglav: 16. VII. na Reki, 22. VII. s Primorjem v Kranju, 25. VII. na Korčuli, 28. VII. z Ljubljano v Ljubljani, 3. VIII. s KPK v Kranju in 5. VIII. z Ljubljano v Kranju. Ljubljana: 11. VII. na Reki, 18. VII. na Korčuli, 21. VII. s Primorjem v Ljubljani, 28. VII. s Triglavom v Ljubljani, 2. VIIL s KPK v Ljubljani in 5. VIII. s Triglavom v Kranju. V prejšnji številki so izostali rezultati ženskega atletskega dvoboja med Jugoslavijo in Italijo v Novem Sadu. Glede na večino rezultatov to sicer ni nobena večja škoda, pač pa nas prav ti rezultati silijo k temu, da zapišemo nekaj besed 'o naši ženski atletiki, ki je te dni ponovno pokazala svojo več kot skromno kvaliteto. Čeprav smo dvoboj izgubili z majhno razliko (55:60), je Novi Sad polom naše ženske atletike. Z izjemo nekaterih tekmovalk je bila naša reprezentanca tako slaba, da bo naše žensko zastopstvo na PEA izredno skromno, če se bo Atletska zveza Jugoslavije držala svoje obljube, da bo poslala na stadion JLA le atletinje, ki bodo dosegle določene minimalne rezultate (mednarodnih norm za ženske namreč ni) in tako zagotovila vsaj kolikor toliko kvalitetno, pa čeprav manjše zastopstvo Jugoslavije. Po novosadskih rezul tatih bi smele nastopiti po našem mnenju PEA le Rajkov, Farkaš, Stamejčič, Gere in Kačič. Še Far-kaševa in Kačičeva le, če bi malo pogledali skozi prste. Vse ostale pa po našem mnenju nimajo kaj iskati na PEA, če ne bodo zelo bistveno popravile svoje rezultate. Na drugi strani moramo kar takoj ugotoviti, da je bila tudi italijanska ekipa slaba in da bi naše z Luncerjevo in Silanovo, pa čeprav nista v formi in sta zato odpovedali udeležbo v reprezentanci, zanesljivo zmagale. Od naših gre pohvala le novima rekorderkama Gerejevi in Rajkovi in pa Stamej-čičevi za nastop v treh nanogah, kar pa ni imelo smisla, kot lepo vidimo v rezultatih. Ostanimo pri rekordih. Olga Gere, 20-letna atletinja iz Novega Sada, je prispevala SLOVENSKA PLAVALNA LIGA — VZHODNA SKUPINA ika prednost Neptuna Videm-Krško, 8. julija. — Včeraj je bil v bazenu Celuloze troboj med Neptunom iz Celja, Celulozo B in Partizan-Rudar iz Velenja. 2e po prvih rezultatih lahko sklepamo, da v tej skupini Neptunu ne more nihče ogroziti prvega mesta, saj so mladi nadarjeni Celjani že danes dosegli nekaj odličnih rezultatov, po čemer lahko sklepamo, da kljub težkim razmeram pridno trenirajo. Pohvalili bi predvsem mladega slovenskega rekorderja Danija Vrbovška, ki je že za začetek sezone dosegel le dobro sekundo slabši rezultat od svojega slovenskega rekorda. Vrbovška čaka letos težka naloga na' izbirrflh tekmah za sestavo reprezentance, ki bo odpotovala na evropsko prvenstvo v Leipzig. Rezultati: Moški: 200 m prosto: 1. Orel 2:27,7, 2. Toplak (oba N) 2:46,0, 3. Preskar (C) 2:55,1. 200 m prsno: 1. Zebek (C) 3:20,6, 2. Matijevič (PR) 3:23,0, 3. Cevnik (N) 3:31,6. 100 m metuljček: 1. Vošinek 1:17,8, 2. Goršič (J) (oba N) 1:23,5, 3. Kužnik (C) 1:31,1. 50 m prosto: 1. Tkavc (N) 0:28,6, 2. Kaplan1 0:28,6, 3. Zgomba 0:28,6 (oba C), 100 m hrbtno: 1. Vrbovšek (N) 1:08,7, 2. Toplak (N) 1:21,0, 3. Omerzu (C) 1:21,5. 4X50 m mešano: 1. Neptun I (Vrbovšek, Cevnik, Vošinek, Tkavc) 2:13,6, 2. Celuloza I 2:21,7, 3. Partizan-Rudar 2:37,6. Zenske — 100 m prosto: 1. Zupanc 1:27,7, 2. Šušteršič (obe N) 1:37,2, 3. Rauber (C) 1:41,7, 100 m prsno: 1. Narobe 1:36,7, 2. Pipan 1:45,2, (obe N), 3. Zevart (PR) 1:51,0. 50 m metuljček: 1. Pipan 0:49,0, 2. Narobe 0:51,1, (obe N), 3. Vaš (C) 0:53,4, 50 m prosto: 1. Začek (C) 0:41,7, 2. Ložar (N) 0:45,1, 3. Zansnik (C) 0:45,8, 100 m hrbtno: 1. Zupanc 1:43,3, 2. Šušteršič 1:47,5 (obe N), 3. Lileg (C) 1:43,8. 4X50 m mešano: 1. Neptun I (Šušteršič, Narobe, Pipan, Zupanc) 2:59,8, 2. Celuloza 3:20,0, 3. Partizan-Rudar 3:40,5. Končno stanje točk: Neptun 9530, Celuloza 6453, Partizan-Rudar 3880. Brez tekmeca Ljubljana, 7. julija. Sinoči bi moral biti na Koleziji troboj v okviru A-skupine slovenske plavalne lige med Kamnikom, Partizanom Renče in Ljubljano II. Ker pa sta obe gostujoči moštvi odpovedali sodelovanje, so nastopili samo domači plavalci, ki so dosegli naslednje rezultate: Moški: 20« m prosto Solmajer 2:40.4, Zule 2:41.1, 200 m prsno Ogrin 3:00, Kermavner 3:01.2, 100 m metuljček Majdič 1:22.2, Zule 1:31.3 50 m prosto Zule II. 35,3, Sošterif 36,7, 100 m hrbtno Seme 1:39,8, So telšek 1:45.1. Zenske: 100 m prost Hodnik 1:28.5, Holee M. 1:31.5, 10(1 "n prsno Linhart 1:41.1, Varšek 1:49 ^ 50 m metuljček Maier 42.0, Holee t 51.3, 50 m prosto Vinšek 38,4, Hodni': 39.4, 100 m hrbtno Linhart 1:44.2, Verčko 1:49.5. Miiiiiši .iviKsiSi&s ... <5* :< . , .5: SMii-S:.*:,: : Olga Gere — morua uieuatja za Jugoslavijo: KOLESA t\ / TUDI NA POTROŠNIŠKI KREDIT PRED EVROPSKIM MLADINSKIM PRVENSTVOM V NAMIZNEM TENISU Naši mladinci že na Jesenicah »» PRED POŠTO MLADINSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V NOGOMETU Uspeh Slovencev Ohrid, 8. junija. Na Ohridu in Strugi se je minuli teden odvijalo letošnje državno mladinsko prvenstvo v nogometu Ne moremo reči, da bi bilo po kvaliteti kaj boljše od prejšnjih, vendar je slovenskim mladincem tokrat le uspelo doseči vsaj eno zmago. Vseh 6 republiških reprezentanc je igralo v dveh skupinah. V A-skupini so strokovnjaki smatrali, da Hrvatska ne bo imela težjega dela z reprezentancama Črne gore in Slovenije. Vendar imajo na presenečenje vseh vsa tri moštva enako število točk, le da si je' Hrvatska z boljšim količnikom pridobila pravico sodelovanja v finalni tekmi za naslov državnega mladinskega prvaka. V B-skupini je nedvomen favorit repre*zentanca Srbije brez večjih težav zmagala v obeh tekmah in postala tako drugi fina-Uet. Nedvomno je, da je prav '■eprezentanca Srbije najresnejši kandidat za osvojitev najvišjega naslova. Slovenija se bo morala kljub -magi proti Črni gori boriti le a peto mesto, ker je Črna gora na presenečenje vseh v zadnji 1 okrni predtekmovanja prema--nla Hrvatsko in se z boljšim količnikom dvignila na drugo mesto. Rezultati predtekmovanja — A-skupina: Hrvatska : Slovenija 2:0 (1:0), Slovenija : Črna gora 2:0 (1:0), Črna gora : Hrvatska 2:1 (0.0). B-skupina: Srbija : BiH 2:0 (1:0), Makedonija : BiH 0:0 (0:0), Srbija : Makedonija 3:2 (1:0). A-skupina Hrvatska 2 1 0 1 3:2 2 Črna gora 2 1 0 1 3:3 2 Slovenija 2 1 0 1 2:3 2 B-skupina Srbija 2 2 0 0 5:2 4 Makedonija 2 0 1 1 2:3 1 BiH 2 0 1 1 0:2 1 strokovnjakov lahko bil rezultat prve tekme s Hrvatsko neodločen, če ne celo v korist Slovenije. Oba gola, ki so jih dosegli Hrvatje, sta bila bolj plod nepazljivosti Bručana, kot pa znanja hrvatskih napadalcev. Slovenska reprezentanca je imela manj kvalitetnih igralcev kot prejšnja leta, vendar so bili kljub temu, da so bili fizično precej slabši od ostalih reprezentanc, zelo borbeni in požrtvovalni, kar jim je prineslo tudi zasluženo 5. mesto. V četrtek je dopotovala na Jesenice mladinska namiznoteniška reprezentanca Jugoslavije, ki se bo od 13. do 15. julija udeležila VII. evropskega mladinskega prvenstva na Bledu. Te dni pričakujemo tudi reprezentanco SZ, ki bo pred prvenstvom imela več prijateljskih srečanj z našo reprezentanco. Slednja trenira vsako dopoldne in popoldne pod vodstvom Nikole Uve-liča iz Zenice. Včeraj so v Kranju izžrebali pare za VII. evropski mladinski kriterij. 16 mladinskih vrst so razdelili v 4 skupine: A — ČSSR, Švedska, Vzhodna Nemčija, Avstrija II., B — SZ, Zah. Nemčija, Belgija, Jugoslavija II., C — Jugoslavija L, Francija, Bolgarija, Poljska, D — Madžarska, Romunija, Grčija, Avstrija I. 13 reprezentanc mladink bo nastopilo v naslednjih skupinah: A — SZ, Zah. Nemčija, Avstrija I., B — Vzh. Nemčija, Jugoslavija, Avstrija II., Bolgarija, C — ČSSR, Jugoslavija II., Romunija, Ohrid, 8. jul. — V zaključnih tekmah za posamezna mesta so bili danes doseženi naslednji rezultati : Slovenija . BiH 3:2 (2:1) Makedonija : Črna gora 5:2 (3:1) Srbija : Hrvatska 1:0 (1:0) Končni vrstni red: 1. Srbija, 2. Hrvatska, 3. Makedonija, 4. Črna gora, 5. Slovenija, 6. BiH. Tako smo Slovenci končno le uspeli priti tudi za stopničko višje, in pomeni za naše mlade nogometaše osvojeno 5. mesto vsekakor velik uspeh. Naši mladinci sicer niso prikazali najlepše igre, vendar bi po mnenju RAZPIS Zveza za telesno' kulturo Slovenije razpisuje delovni mesti 1. SEKRETARJA KOMISIJE ZA KADRE, 2. SEKRETARJA NOGOMETNE ZVEZE SLOVENIJE. Pogoji: pod 1. visoka ali višja šola za telesno kulturo ali druga ustrezna šola iste stroke, večletna praksa in veselje za to vrsto dela; pod 2. srednješolska izobrazba, večletno amatersko ali poklicno delo v nogometnih ali drugih telesnovzgojnih organizacijah. Osebni dohodek po dogovoru. Ponudbe s-življenjepisom sprejema do 20. julija 1962 sekretariat Zveze za telesno kulturo Slovenije, Ljubljana, Cankarjeva 5-II. D — Švedska, Madžarska, Francija, Določili so tudi nosilce skupin, ki so med 76 tekmujočimi mladinci in 48 mladinkami naslednji: mladinci: 1. Lothaller (Madž), 2. Vecko (Jug), 3. Alvin (Šved), 4. Annilo (SZ), 5. Korpa (Jug), 6. Kaljinin (SZ), 7. Bern-hard (Zah. Nemč), 8. Giurgiuca (Rom), mladinke: 1. Rudnova (SZ), 2. Karlsson (Šved), 3. Lukina (SZ), 4. Beiocerkovskaja (SZ), 5. Mihalca (Rom), 6. Geisler (Vzh. Nemč), 7. Siebert (Zah. Nemč), 8. Krajger (Jug). Novi prvaki v rokoborbi Beograd, 8. julija. 42 rokoborcev iz vse Jugoslavije se Je včeraj in danes borilo za nove naslove državnega prvaka v rokoborbi. Prva mesta so pobrali: muha: Jovanov (Proleter — Zrenjanin), Marinko (Spartak — Subotica), Kaljanac (Slijeme — Zgb), bantam: Dora (Spartak), Varga (Spartak' Soleša (Partizan — Bgd), perolahka: Ruda-kovič (Zeljezničar — Bgd), Kovač (Spartak), Kucelj (Sarajevo), lahka: Nemedi (Spartak), Eke (Spartak), Lackovič (Jedinstvo — Zgb), velter: Horvat (Partizan), Malovič (Slijeme), Trkulja (Vojvodina — Novi Sad), srednja: Simič (Proleter), Cu-cič (Železničar), Kovaček (Slijeme), poltežka: Bugarčič, Ostrogonac (Spartak), Izgarjan (Proleter), težka: Citakovič (Železničar), Stoikov (Proleter). Na letoSnjem šampionatu Jugoslavije niso sodelovali lanskoletni --vaki Vukov, Martinovič in Bakšaj. Uspešni tuji veslači LONDON, 8. julija. Hanleyska tradicionalna veslaška regata se je zaključila z velikim uspehom tujcev. Od sedmih mednarodnih disciplin so tujci kar v petih dosegli zmago. V najzanimivejši disciplini — osmercu za veliki Challange pokal, je zmagal v finalu sovjetski osmerec v času 6:40,0. Ostali rezultati: skiff: 1. Mac Kenzie (Avstralija) 8:38,0, double scoul: 1. Anglija 7:39,0, dvojka s krmarjem: 1. Zah. Nemčija 8:02,0, četverec s krmarjem: 1. Belgija 7:30,0, četverec brez krmarja: 1. Trud (SZ) 7:23,0. V tekmovanju univerzitetnih osmercev je zmagala ekipa narodne banke iz Londona v času 6:46.0. enega najboljših jugoslovanskih atletskih rezultatov nasploh. * Njenih 173 cm je četrti letošnji rezultat v Evropi in šesti do sedmi-naJsvptu. Svetovna lestvica 1962 je trenutno naslednja: 185 Balas (Romunija) 175 Woodhouse (Avstralija) Frith (Avstralija) 174 Kostenko (SZ) Cenčik (SZ) 173 Wright (Avstralija) Gere (Jugoslavija) 170 Jevsjukova (SZ) Slaap (VB) Hopkins (VB) Anderson (N. Zelandija) Curtis (N. Zelandija) Aleksejenko (SZ) Rezultat 173 cm bi 4 zadostoval ma olimpijskih igrah v Rimu za, drugo mesto, na evropskem prvenstvu 1958 pa je bila Gere jeva prav^tako druga. Gerejeva je od|leta,1956>tci£b-le napredovala po posameznih!letih: 135, 155, 164, 164, 170, 168, 173. * Po tem rezultatu imajo boljši rekord v skoku v višino za . ženskemsamo naslednje države: Romunija-(Balas) 191, Sovjetska zveza (Cenčik)' 178, Kitajska (Ceng Feng Jung) 177,i(ZDiA (Mc Daniel) 176, Avstralija (Mašon) 175.3 in Velika Britanija (Hopkins) 174,1. Samo 11 atletinj z vsega sveta je doslej skočilo višje kot Olga Gere! Pa še rezultati: 100 m Govoni (I) 12.2, Spampani (I) 12,4, Stamejčič (J) 12.7, Leskovac (J) 12.9; 200 m Govoni (I) 24.8, Carnevali (I) 25.5, Leskovac (J) 26.0, Doboši (J) 26.6; 400 metrov Savorelli (I) 56.9, Simič (J) 58.4, Caimi (I) 59.3, Gašarut (J) 60.7; 800 m Rajkov (J) 2:11.6, Jannaccone (I) 2:11.9, Vaglio (I) 2:14.1, Farkaš (J) 2:14.7; 80 m ovire Stamejčič (J) 11.3, Bertoni (I) 11.5, Babovič (J) 12.2, Castellari (I) 12.5; višina Gere (J) 173, Bortoluzzi (I) 159, Giardi (I) 156, Podnar (J) 156; daljina Vetto-razzo (I) 5.82, Turba (I) 5.55, Stamejčič (J) 5.54, Kušec (J) 5.44; krogla Perovič (J) 13.31, Bilič (J) 13.21, Ricci (I) 12.52, Cogoi (I) 11.21; disk Vukovič (J) 43,06, Ricci (I) 43,00, Cogoi (I) 41.30, Hudobivnik (J) 40.24; konje Kačič (J) 46.92, Urbančič (J) 39.55, Spagolla (I) 37.42, Torti (I) 37.19; 4 X 100 m Italija 47.4, Jugoslavija 49.7. P[|[|!l!lllllllllliilt!l!I!lllll!ll!lll!illllli:il!lllll!IIII![[ll!1lll]!!ll]l!llllll!!lll1l!l!l]!IIII!!!R I PREDSTAVLJAMO NOVE ČLANE SCL | Grafičar samo | z domačim kadrom ■ Ljubljanski Grafičar se je I kot drugi uvrstil letos v SCL. H V obeh srečanjih z Jesenica-1 mi, predvsem v drugem na g Jesenicah, je pokazal igro, s 1 katero lahko doseže tudi v 1 SCL mesto, ki bo zadovoljilo 1 njegove številne navijače. V g zvezi z načrti in pripravami Jj smo se obrnili na tehničnega | vodjo tov. Haclerja, ki nam tj je v kratkem razgovoru pri-g kazal stanje v svojem klubu, g Kakšnih posebnih priprav jj za kvalifikacije za vstop v g SCL Grafičar ni imel, ker se 1 je tekmovanje v ljubljanski H podzvezi končalo komaj teli den pred pričetkom kvalifi-g kacij. Po neugodnem rezul-g tatu v Ljubljani je igralce J vsekakor čakala na Jesenicah jj velika preizkušnja, ki pa so g jo uspešno opravili. Sedaj so I odšli vsi igralci na zaslužen g počitek, ponovno pa se bodo jj zbrali na pripravah za tek-g movanje v SCL 15._ julija, g Do danes niso ljubljanski 1 Grafičarji sprejeli v svoje jj vrste še nobenega tujega g igralca in ga po zagotovilu g tov. Haclerja tudi ne bodo. 1 Moštvo bo sestavljeno iz' jj ključno iz domačih igralcev, 1 steber ekipe bodo tvorili g predvsem igralci, ki so igrali g tudi v kvalifikacijskih tek-1 mah, to so: Stanič, Benjanec, jj Blagovič, Tušar, brata Labo-g da, Mihailovič, Verbič, Der-1 moš, Stanovnik, Torkar 1° | Djukič. V prvo ekipo pa bodo g uvrstili tudi več perspektiv-g nih mladincev, ki so že pok-V g zali tisto mero znanja, ki jfl jj potrebna za tekmovanje v g višjem razredu. 1 Grafičar bo igral letos, ko jj še ni pogoj travnato igrišče, g na svojem igrišču na Vič*1, 1 Vsi igralci se zavedajo odgo-jj vornosti, ki jih čaka letos v 1 tekmovanju najboljših slo* g venskih nogometnih moštev g in se nameravajo na to tek-1 movanje čim resneje pripri' g viti. Velika želja vseh, tak® g igralcev kot funkcionarje/ jj Grafičarja je, da ostanejo g tudi v prihodnji sezoni čl®0 g SCL in da zasedejo v ten> g tekmovanju kar najbolj č3®11* j no mesto. Prepričani so, g jim bo s skrbnimi pripravah1^ g in borbeno igro to tudi ust,e 1 lo, saj imajo za to tudi vs 1 potrebne možnosti. . I Vsi klubi SCL se moral0 g zavedati, pravijo Grafičar! ■ 1 da bo na njihovem igrišč g težko osvojiti točke. Vsi J11/ 1 pred njihovim startom *el. 1 mo, da bi se jim njihove želj” g uresničile in da bi zasedi* 1 predstoieči sezoni tisto ® | sto v SCL, ki jim resni軑' == pripada. IZGUBLJENI KOMPAS Prvo srečanje v Vršeu. Nekdo na ves glas pripoveduje, kako je pri prisil nem pristanku zgubil kompas in kako je moral Prespati v letalu, ker ga nihče ni našel in so ga prepustili samemu sebi. Noč je bila taka kot so skoraj vse v letošnjem Poletju — mrzla, deževna, neprijetna. Pa še ta vražji kompas, zgubil sem ga in ko so me drugi dan našli, sem moral lepo Priklenjen na motorno letalo jadrati nazaj na letališče. Nisem se upal odpeti, ker je bilo vreme slabo in bi lahko zašel. Res la kompas mi je požrl živce... , To je bilo torej prvo srečanje v Vršeu, kjer tekmujejo naj-ooljši letalci iz vse Jugoslavije na državnem prvenstvu. To državno prvenstvo pa je nekaj več kot običajno tekmovanje, saj bo prvih pet odpotovalo v Argentino, „kjer bodo nastopili Pa svetovnem prvenstvu. To pa ni kar tako in velja se potruditi. Pa še tole naj zabeležimo. Na letošnjem tekmovanju v *rscu so slovenski jadralni letalci dosegli odličen uspeh. Med Pajboljšimi, med tistimi, ki so na prvih mestih, je največ slo-Venskih jadralnih letalcev. Sicer pa naj začnem pri začetku. Komaj se je dan razlil Pad Ljubljano, že sva bila s pilotom na letališču, vendar je Pioralo malo rumeno letalo Aero-2 čakati na meteorološko poročilo, češ da je vreme v južnem delu države precej nestalno Konec koncev sva le dobila dovoljenje za polet in odletela Preko Zagreba, Osijeka, Novega Sada v Vršac. Aero-2 je majh-P° letalo in bolj smo se bližali Vršeu, bolj smo čutili vsak sunek Vetra, ki je bil vedno močnejši. Dve uri in pol in že smo bili v družbi z najboljšimi jugoslovanskimi letalci. Še šolski krog PPd letališčem in pod nami so lepo razvrščena jadralna letala Ppjrazličnejših barv. Le nekaj minut po našem prihodu je bil start zelo težke discipline — prelet dvakrat sto kilometrov. _ Sicer pa ni naš namen, da bi pisali o državnem prvenstvu, Počemo le povedati, kakšen šport je jadralno letalstvo, kakšne Papore in kakšno znanje zahteva in kaj vse se dogaja visoko P°d oblaki. Tam ni prostora za gledalce, ki opazujejo lahko . °rbo le z varne'-' mesta na tleh. Po navadi vidijo le lepe oblike Jadralnih letal i pravijo, da je najbrž tistemu visoko na nebu *elo lepo in prijetno — in nič drugega. V resnici pa je vse drugače... Tako sta minila dva kratka dneva. Ves čas sem napenjal 0®i proti nebu, ves čas sem poslušal komentarje pilotov — in se marsičesa naučil. Ko sem se hotel vrniti domov, so zaradi slabega vremena prepovedali polet. Vrnil sem se z vlakom — •h tako torej izgubil moj »privatni kompas«. Vse skupaj se je udvijalo precej drugače, kot je bilo v načrtu, pa konec koncev n'e čudnega, saj je tudi letalstvo samo po sebi nekaj nenavad-*iega. Zato ni naključje, če sem zapisal v naslov Izgubljeni kompas! Potovanje izpod oblakov na zemljo je postalo zanimiv šport Za letalce je življenje pod oblaki najlepše, kar morejo doživeti — To je šport v pravem pomenu besede, združen z meteorologijo, geografijo in lepoto Veter, zračni stebri in dragocene sekunde Pr jn™° se na start. Trema kot da ' vsakim tekmovanjem. Seve-Je tema razgovora povsem dru-kakšen je veter, kakšni so tok°vi, kakšni bodo oblačni • talso se zvrstijo drug za dvi81In' Motorno letalo, ki jih pr£nevvna. višino 500 m, nakar so ^'-Puščeni samemu sebi in svoje-sk *nanju ter spretnosti. Vsak n0 5 doseči čimpreje večjo viši-žijl a.oi se nato lahko spustil s s0ni ec2° hitrostjo in borbo s ča-tudi » a vendar, takoj se začne dra SPOrtna taktika, ki je v ja-htevr,6111 Ktalstvu morda bolj zaje tn;3!-0? katerekoli druge. Treba sevedSlltl 0 sv'ojih nasprotnikih in nje a Poznati metereološko sta-tlavacraV C'° zadnjega podatka. Po se ; ] Precej časa, preden črt0 vT1 sPustij0 dez startno ga, da k- ° želii° drug za druge-gov bl šd čez startno črto nje-že .„.asProtmk. Potem je zadeva Po navadi jih motorni piloti hitro najdejo in če je teren ugoden, jih potegnejo nazaj do matičnega letališča. Ce tega ni, potem je treba sporočiti na letališče, da bo prišel tovornjak. Mnogokrat pa se tudi zgodi, da mora letalec prespati kar v svojem letalu, ker je moral pristati daleč od vseh komunikacij. Taki zasilni pristanki niso nobena redkost in jih je npr. v disciplini preleta dvakrat sto kilometrov kar devet ostalo zunaj in motorni piloti so morali pošteno napenjati oči, da so jih našli. Na enem minulih prvenstev pa se je celo zgodilo, da so sodniki na cilju zaman pričakovali, kdo bo prvi prispel, vendar ni bilo nikogar. Vsi, drug za drugim, so pristajali na najrazličnejših travnikih, cestah in njivah, tako da je bilo precej dela, preden so spet vse spravili v letalske lope. ce x uicui je /.čtut Sanjo u^J .la.žja’v kajti treba ga ujeti in že si ga premagan Veiii-^0vse torej odvija pod oblaki šajo a sP°rtna borba. Jadralci sku-tn.0 oseči čimvečjo daljavo s i5jej Irn Stenjem in na vse načine vadi° zračne stebre, ki so po na-dohii Porj naloga jadralnega letal-Cenega /em ’z£ubi največ drago-1,8111 Doi,aSaj ir! Približen račun Zabij0 °a iadraIni letalci po-, oženi p ekak° polovico časa za eterije v dalja^r^’ poIovico pa za Seveda Zlbanj]{a f®. zgodi, da mnogim P°tenp if lsme in hitrosti. In kaj Kpdralno je dokai žalosten. ^u-ie zem r0 SVedno bo,i pri-ŠpC trudi na v™ Če?rav se jadra- ,e dvignil , V^e naoine, da bi ga Zantan. xreha ^ak meter, je trud Pek- Poiskan Je misliti na Prista-?est°, kier JC treba primerno kQ, Spusti jnS? ladraIno letalo lah-čaka na prvo pomoč. Tudi to je dobio vedeti —* Zveza letalskih organizacij Slovenije združuje v svoji organizaciji aeroklube, v katerih delajo modelarji, padalci, jadralni letalci in motorni letalci. — V Zvezi letalskih organizacij Slovenije je včlanjeno 9000 članov. — V Sloveniji je 18 aeroklubov, v katerih deluje tudi 10 letalskih šol. Te so v Ljubljani, Mariboru, Celju, Lescah, Ptuju, Murski Soboti, Novem mestu, Postojni, Gorici in Slovenjem Gradcu. Povsod imajo letališča in seveda jadralna in motorna letala. a —- V Sloveniji je 52 motornih in 42 jadralnih letal. — Vsak letalec mora hiti enkrat na leto natančno zdravniško pregledan, poleg tega pa mora imeti izredno fizično in psihično kondicijo ter mora popolnoma obvladati osnove aerodinamike, navigacije, ra-diotelegrafije in geografije. — Jugoslovanski letalci so imeli celo vrsto odličnih uspehov na mednarodnih tekmovanjih. Na svetovnem prvenstvu na švedskem sta Borišek in Arbeiter osvojila tretje in četrto mesto. V Angliji leta 1952 sta Rain in Komac osvojila prvo mesto v jadranju z dvosedom in drugo mesto v jadranju z enosedom. Na raillyju v Parizu leta 1955 je Branko Ivanuš osvojil prvo mesto na motornem letalu. Na evropskem raillyju leta 1961 sta Krumpah in Štirn osvojila prvo mesto med 72 konkurenti na motornem letalu. Motorni piloti si lahko z letalom, ki ga dobro poznajo, privoščijo tudi kaj takega Za isto mizo z letalci Včasih kdo vprašuje, ali so letalci ljudje posebne vrste. Odgovor je najbrž precej težak. So in niso. Nekaj posebnega so že zato, ker težko govorijo kaj drugega kot o letalih, o vremenu, o oblakih, o vetru in o svojih taktičnih zamislih. Zvečer, ko sp po navadi skupaj vsedejo za mizo' in se pogovarjajo o dogodkih prejšnjega dne, se jim jezik precej razvozla. Ce je med njimi še Kdo — tokrat sem bil to jaz —■ ki jih skuša nekoliko spodbuditi k besedi, potem je tak pogovor zares zanimiv. Ali je jadranje po zraku samo lepo in zanimivo ali je morda tudi nekoliko nevarno. To je vabljiva tema In odgovorov ne manjka. Zgodilo se je na nekem tekmovanju, da je eden od jadralnih pilotov zašel v zračni steber, iskal vedno višjo točko in zašel nekoliko predaleč. Zgrabil ga je zračni vrti- Skok v prazno... Kaj pomenimo v svetu Kaj kmalu bosta na sporedu dve veliki tekmovanji — svetovno prvenstvo v padalstvu, ki bo v -ZDA in svetovno prvenstvo jadralnih letalcev, ki bo v Argentini. Ali imajo naši reprezentanti kaj možnosti, da bl se na teh tekmovanjih dobro uvrstili? Priprave so se že začele. Prvenstvo jadralnih letalcev je pravzaprav Izbirna tekma in vse kaže, da bo pet najboljših odpotovalo prihodnje leto v Argentino. Za padalce se priprave prav tako odvijajo v Vršeu in Borovem in za sedaj kaže, da bosta odpotovala v ZDA Brezar in Levičarjeva. Za trening so namenjena kar precejšnja finančna sredstva, večja kot kdajkoli prej, čeprav je trening vsekakor prekratek v primeri z drugimi. Velesile v tem športu trenirajo za taka tekmovanja po dve leti, pri nas pa dva meseca. Za najboljše jadralne pilote na svetu veljajo Poljaki, sledijo pa jim Cehi. Med padalci so najboljši na svetu Rusi. Zanimivo Je, da so imeli jugoslovanski letalci v preteklosti v mednarodnih tekmovanjih izredne uspehe, ki jih bo težko ponoviti. Vzrok je seveda tudi v slabem letalskem parku, saj so letala v večini primerov iztrošena do 80 odstotkov. Naj omenimo, da smo imeli že v Jugoslaviji svetovno padalsko prvenstvo, ki je bilo leta 1951 na Bledu in kjer je Jugoslovan Vukčevič osvojil drugo ro«51®- Tekst: Vlado Žlajpah — Slike: Dušan Škerlep nec in znašel se je 3000 m visoko v nevihtnem oblaku, začelo ga je premetavati sem in tja in letalo, ka-• terega konstrukcija ne ustreza takim sunkom in hitrostim, je popustilo. Pilot je spoznal, da bo treba seči po skrajnem sredstvu — po skoku s padalom. Letalo namreč ni več ubogalo, krmilo, kakor da ga ni. Hotel je odpreti svojo kabino, ko je nenadoma opazil, da letala pravzaprav sploh ni več. Razletelo se je na tisoč koščkov. Dan ali dva pozneje so našli v Donavi kos krila — in drugega nič. Letalcu ni bilo treba odpreti kabine. Znašel se je v zraku, letel precej časa proti zemlji In šele potem potegnil za ročko, da se mu je odprlo padalo. Sam sebi ni verjel, da je na zemlji. Saj konec koncev res ni padel na zemljo, marveč v reko in se je moral pošteno potruditi, da je prišel do brega ... Ta zgodba pa ni edina Zasilni pristanki so pri jadralnih letalcih tako v navadi, da vedo povedati o njih marsikatero zanimivo. Eden slovenskih pilotov se je nekoč z veliko hitrostjo bližal zemlji in že nekoliko zbegan iskal prostor za zasilni pristanek. Bolj je gledal okoli sebe, manj je našel. Pod njim vas, okoli gozd — skratka, nikjer pripravnega prostora. Pač! V zadnjem trenutku je našel primerno mesto. Pod seboj je zagledal precejšen raven prostor, kjer so imeli vaščani svoj semenj. Bilo je vse polno krav, prašičev in drugih živali — toda izbire ni bilo. Naravnal je krmilo prav na semeni in letalo je nizko zaplavalo nad glavami vaščanov in nato začelo drseti po zemlji. V velikem strahu in s kričanjem so se vsi poskrili v hiše, ker niso vedeli, za kaj gre. Vse se je razbežalo in tako je prav ta okolnost omogočila srečen pristanek. Travnik je bil v nekaj trenutkih prazen. Komaj se je letalo brez šuma ustavilo, že se je zbralo okoli nekaj sto ljudi. Ker je letalo priletelo brez hrupa, brez motorja, so vsi gledali nekoliko čudno, našel se je celo nekdo, ki je dejal, da je morda s kakega drugega planeta. No, konec koncev je pilot le povedal vaščanom za kaj gre, dobil gos za kosilo in dogodek je ostal vsemu navkljub v prijetnem spominu- AFRIKA r- AMERIKA — AVSTRALIJA — AZIJA — EVROPA — AFRIKA — AMERIKA Hggj V čem je skrivnost uspehov ameriških f Večkrat se vprašamo, kako je mogoče, da so košarkarji v ZDA nepremagljivi in v čem je skrivnost njihovih uspehpv? Znano je sicer, da je domovina te športne panoge prav onstran oceana, a vendar si včasih ne moremo predstavljati od kod ta njihova izrazita premoč in izredni rezultati. Tudi na naši celini se je košarka neverjetno hitro razvila in postala ena izmed najbolj popularnih športnih zvrsti, že sami smo lahko tudi pri nas videli mnoga kvalitetna tekmovanja. Tako razna prvenstva od balkanskih, evropskih in tudi pred dvema letoma pravo revijo moderne, popolne košarke pri naših sosedih na olimpijskih igrah v Rimu. Končno pa imamo tudi kvalitetno domače prvenstvo. Poleg tega pa nam naš vsakoletni prvak nudi tudi mnoge, res nepozabne tekme v tekmovanju za evropski pokal prvakov. Tako smo lahko prav letos v Ljubljani videli eno najboljših tekem, ko sta se srečala Real iz Madrida in domača Olimpija, že rezultat sam 105:91 nam pove mnogo, kaj šele dogodki na igrišču, saj sta moštvi prikazali prav vse finese modeme košarke. A kljub temu stremimo vedno dalje in raz- Pregled z višine Pri vseh nogometnih tekmah je v sredini igrišča prostor za rezervne igralce, trenerja in tehnične strokovnjake, ki opazujejo tekmo. Vendar kadar igra madžarska reprezentanca, na tej klopi ni nikoli njihovega trenerja Gustava Sebesa. Njega najdete običajno vedno v zadnji najvišji vrsti stadiona. Sebes trdi, da takšen pregled s ptičje perspektive omogoča, da mnogo bolj jasno vidi vse taktične ? probleme svojega moštva. košarkar j e v mišljamo, zakaj zmorejo še več košarkarji iz Amerike. že v letu 1958 smo nekaj več zapisali o košarki v ZDA. Takrat je namreč bival v Ljubljani ameriški študent-košarkar Ted Lalier iz Bostona. Le-ta je dalj časa treniral pri Olimpiji in marsikatera skrivnost nam je bila kaj hitro jasna. Ni, da bi ponavljali, saj je o košarki v ZDA mnogo zapisanega. Dotaknili bi se le nekaj osnovnih misli, oziroma načel o športu v ZDA sploh. Tako smo izkoristili priložnost ter v živi besedi in o neposrednih vtisih zaprosili enega najstarejših članov AŠK Olimpije, tov. Ljuba Filipana, ki je letos dalj časa bival v ZDA, da nam pove svoje vtise. OBVEZNA TELESNA VZGOJA NA VSEH ŠOLAH Kaj to pomeni za razvoj športa Sploh, menda ni treba posebej poudarjati, da o selekciji in razvoju vrhunskega športa sploh ne govorimo. Skratka, v ZDA je telesna kultura enakovreden in obvezen predmet na vseh šolah, pri-čenši v najnižji, osnovnem, preko srednjih ter visokih šol, pa vse do univerze. Obvezni predmeti v okviru telesne vzgoje so tudi atletika, plavanje, baseball in košarka. Za vse to je na razpolago tudi dovolj kvalificiranega kadra, ki po splošni telesni vzgoji vodi nato tudi selekcijo in specializacijo za posamezno športno zvrst. Košarka je po popularnosti v ZDA na tretjem mestu izza baseballa in rug-byja- OB VSAKI ŠOLI IGRIŠČA IN TEKMOVANJA Seveda ima vsaka šola tudi svoje igrišče ali športno dvorano. Več- Razumljivo je, da vprašanj in čestitk ob tem uspehu Haryja ni bilo ne konca ne kraja. 2e po nekaj urah je prejel tudi celo kopico telegramov s čestitkami iz vsega sveta in to seveda povsem razumljivo največ od svojih prijateljev in simpatizerjev iz domovine. Tudi na večerji v naselju je bil v središču pozornosti. Prikupni natakar Riccar-do, ki je že od vsega začetka najbolj skrbel za sedaj novega olimpijskega zmagovalca, je takoj prihitel k njemu. Poklonil mu je celo spominsko verižico. Sam Harry pravi, da mu je bil izredno naklonjen in da je skrbel zanj kot za svojega sina. Tako je dobil vedno vse, kar si je pač zaželel Po večerji se je še prijateljsko razgovarjal s sostanovalcem Germarjem. Nato je opravil svoje maser in legli so k počitku. Naslednjega dne so morali hiti na nogah že zopet zelo zgodaj — sredi noči, kot je temu že večkrat dejal Hafy. Oh deveti url je bil na sporedu tek na 200 m in tako je bilo treba že oh šesti uri vstati. Tekmovanje za Barva namreč še ni bilo končano. Tekmovati je moral še na 200 m in v štafeti 4X100 m. Tako sta se z Germarjem že navsezgodaj odpravila na stadion. Z njima je bil še tretji nemški tekač na 200 m, Wende-lin iz Hanaua. Toda, glej! Že na v«ezgodaj je Barv občutil bolečine v golenu. Zopet stara poškodbe. ali le preutrujenost od včerajšnjega finalnega teka na 100 m? Tudi Germar se i» vznemiril. »Presneto, ali misliš, da boš lahko tekel?« — Uoam, čenrav mi je kaj neprijetno, se je glasil odgovor. Se nikoli nisem bil tako pripravljen za tek na 200 m kot nrav tokrat! Torta vse kaž", rta bom moral na tribuno med ei“n«ice. KHub vsemu sem se polnih minut skrbno počasi ogreval. Sele nato sem poigknsil start m neini tek. A ni bi'o nomnči. tto. ločina le bi'a nrehnrta. t o ^akai ni v programu oUmniiskib iger prostega dneva med tekom na ICO in 200 m, tako kot je bilo to vedno do sedaj? Noga bi se odpočila od včerajšnjih naporov in oho bi vse v redu. Ponovno sem poizkusil teči z vso silo, a bilo je brezupno. Ce bom tvegal, nato še v Stareti ne bom mogel teči. Štafeta pa je mnogo bolj pomembna. Tu ne gre le zame, ampak še za tri moje kolege. Odločil sem se, da ne bom star-tal na 200 m. Pozval sem trenerja, mu potožil in sporočil svojo odločitev. Prihiteli so še člani našega vodstva, ki so me skušali pregovoriti, da pač končno morda le ni tako hudo. Iz izkušenj pa sem sam najbolje vedel, kaj mi je storiti. Tako sem odstopil od tekmovanja in se s težkim srcem napotil na odrejeni prostor na tribuni za tekmovalce-gledalce. Nestrpno sem pričakoval izid predtekmovanja. V četrti skupini je naš tekač IVendelin uspel in se tako uvrstil v popoldanske nadaljnje kvalifikacije. V 11. skupini je tekel tudi Germar. Ta nesrečnež! Ni in ni mu šlo. Izpadel je, saj je bil s časom 21,6 sekunde šele tretji. Prava smola. V istem času je namreč Wende-lin zmagal v svoji skupini. Germar je bil popolnoma strt. Vedel je, da letos sicer ni v formi, vendar tako slabega konca ni pričakoval. Morda pa je bil tudi preveč gotov, da se bo uvrstil v zaključni del tekmovanja? Nisem in nisem ga mogel potolažiti. V kaj neprijetnem razpoloženju smo se nato odpravili v olimpijsko vas, kjer so nas pričakovali že novinarji in fotoreporterji. Kljub temu, da je v predtekmovanju zmagal z odličnim časom Berruti (Italija), je bila največja senzacija moj odstop. Tako so Berrutija skoraj prezrli. Vprašanja so kar deževala, saj jim moja odločitev nikakor ni šla v račun, čeprav sem jim vse povsem podrobno razložil. Srečal pa sem tudi moža, ki me je edini povsem razumel in me občudoval in spoštoval. To ni bii novinar, ampak nihče drugi kot sam Jesse Owens, junak olimpijskih iger iz Berlina. je šole in univerze pa celo cel park športnih igrišč, oziroma stadion. Le-tu potekajo poleg obvezne telesne vzgoje tudi vsa tekmovanja. Neverjetno mnogo tekmujejo. Prirejajo različna prvenstva, ki niso vezana na večje stroške, ker se odvijajo le na manjšem področju in medsebojna srečanja so večkratna. Najprej tekmujejo na internih šolskih prvenstvih, nato med šolami itd. Vsa ta tekmovanja imajo že svojo tradicijo ter so zelo popularna. Predvsem tekmovanja na raznih fakultetah in medsebojna srečanja posameznih univerz, ki so velik dogodek za vse študente. AMATERJI IN PROFESIONALCI Amaterska moštva sestavljajo predvsem -najboljše univerzitetne ekipe. Nasprotno pa so profesionalci zbrani v raznih klubih in seveda plačani. Rezervoar — zaledje igralcev je izredno in tako se moštva lahko stalno izpopolnjujejo. Amaterji in profesionalci tekmujejo vsak v svojem prvenstvu. Vsako tekmovanje pa je teritorialno razdeljeno v dve ligi. V vsaki ligi je po 8 članov in moštva se med seboj srečajo po štirikrat. Ob zaključku sledi še finale, ko se srečajo po vrstnem redu moštva obeh lig za 1. mesto. KAKO IGRAJO Igrajo izključno z gumijastimi žogami in to v dvoranah. Sezona traja od oktobra do marca. Tekme so dvakrat tedensko. Igra se 4X10 minut čiste igre. Tako traja vsaka tekma skoraj dve uri. Igrajo enostavno, brez vsake filozofije. Človek ima občuteh, da se tekma prične šele takrat, ko se žoga odbije od obroča. Skratka, velika hitrost, tehnika ter skok in še skok. Povprečna višina moštva je izredna, saj je 50 o/o igralcev visokih preko 2 m. Vsi pa so brez razlike pravi atleti z bogatim znanjem vseh osnov in tehnike, tako da zaradi višine ni občutiti izgube v hitrosti in duhovitosti akcij. Vsak prosti igralec nujno tudi takoj meče na koš. V večini mečejo iz skoka ali pa z eno roko od daleč. Nepozabni so tudi izredni prodori pod koš, kot dvoboji najboljših ameriških košarkarjev na igrišču samem. Tako je tudi povsem razumljivo, kako je mogoče, da se vsi njihovi rezultati gibljejo preko, za naše pojme »fantastične« stolice. Tako so rezultati, kot so 140:130, povsem običajni. KAJ PA HARLEM? Moštvo Harlema se trenutno obnavlja. Mlajši zamenjujejo starejše in tako jim ne gre vse še tako gladko, pa čeprav igrajo kljub temu odlično. So pa želo popularni. To je v glavnem nekak cirkus, ki ob naštopu nudi celovečerni program. Ob pričetku in ob koncu tekme ter v odmorih nastopajo tudi znani artisti, razne revije plesalcev ter tudi znani športniki, ki se pomerijo v namiznem tenisu in podobno. Skakalci v višino so skoraj nezadržni. Ni jim moč postaviti meje pri njihovih rezultatih. V zadnjem času je tekmovalec SZ Valerij Bru-mel zabeležil vrsto neverjetnih rezultatov. Tako preskakuje višine, ki so za 40 cm višje od njegove telesne višine. Na fotografiji je viden njegov res izreden odriv, ki mu omogoča preskočiti znamke preko 2,20 metra. Z nogo se je dotaknil obroča košarkarske konstrukcije, 'ki je v višini od tal nič manj kot 3,05 m! Na večji fotografiji pa se je angleški skakalec Miller kot za šalo dotaknil stropa v stanovanju. LA MANCHE SE VEDNO ZANIMIV Podvig Argentinca Aheriondoa ostane edinstven v zgodovini La Manchea - Preko Kanala na vodnih smučeh in s plavanjem pod vodo Že skoraj 100 let privlači kanal med Francijo in Anglijo razne športnike, da poskušajo svoje sposobnosti na tej morski poti. V zadnjem času se govori o Ameri-kancu, ki se pripravlja da preplava La Manche pod vodo. Nedavno so ga prevozili smučarji na vodi. Seveda pa ne manjka tudi takšnih šaljivih »športnikov«, ki se Vozijo preko kanala v kopalni kadi ali podobnih pripravah. Pred 87 leti je angleški pomorski oficir Mathew Webb kot prvi človek preplaval ožino med Francijo in Anglijo. To je bil podvig, ki so ga zabeležile takrat vse novinarske agencije. Od te dobe se je v sličnih podvigih zvrstilo preko 100 plavalcev. Mnogi poskusi so se končali tudi tragično, ker so plavalci postali žrtve močnih mor- Dva junaka atletskih steza: Armin Hary in večkratni olimpijski zmagovalec (Berlin 1936) Jesse Owens. Njuno srečanje v Rimu je bilo zelo prijateljsko. Fotoreporterji so si dali seveda mnogo dela. Na fotografiji je dobro vidna tudi različna tehnika drže rok pri startu, ki sta ga oba atleta improvizirala na željo novinarjev skih tokov, ki so jih zanesli daleč stran od angleške obale. Zadnja leta prirejajo vsakoletno že tradicionalno plavanje preko La Manchea, katerega se udeležujejo najbolj vztrajni plavalci z vsega sveta. Med njimi je tudi mnogo hrabrih in vztrajnih deklet, ki večkrat prav nič ne zaostajajo za moškimi. Webb je pred 87 leti potreboval za svoj podvig 21 ur in 45 minut. Danes so ta rekord izboljšali skoraj za polovico. Toda vedno več in več je bilo plavalcev, ki jim je to uspelo, zato so začeli nekateri premišljati, da je proga prekratka in da bi morali preplavati Kanal v obe smeri, če bi hoteli zopet pisati o svetovni senzaciji. Prva je to poskušala Danka Greta Andersen, nekoč svetovna rekorderka v plavanju na 100 y prosto. Toda nekje na tričetrtini poti je omagala. Lani septembra pa je to uspelo Argentincu Antoniu Abertondou, ki je za pot potreboval 43 ur in 5 minut. To je bil resnično podvig v veličini nekdanjega Webbovega prvega uspeha. Kaj pomeni preplavati La Manche v obe smeri lahko presodi samo tisti, ki je že videl to ožino. Morski tokovi so v Kanalu tako močni, da lahko odvlečejo tudi manjšo ladjo. Temperatura morja je vedno nizka, zato se morajo plavalci premazati z debelo plastjo masti, da jih vsaj nekoliko zaščiti pred mrazom. Morje je tudi izredno valovito in le redko se najde dan ko v La Man-cheu ni valov. Procent soli v morju je izredno visok, tako da začne po nekaj ur plavanja razjedati kožo plavalcu. Kako je izgledal Argentinec po 43 urah plavanja preko La Manchea nam povedo izjave spremljevalcev, ki so povedali tole: »Oči so mu bile popolnoma rdeče, ustnice zatekle, jezik mu je visel iz ust. Plaval je že popolnoma instinktivno proti koncu pa celo haluciniral, češ da plavajo poleg njega morski psi. Ko se je vrnil na angleško obalo se je zgrudil na tla in brez zavesti obležal.« Abertondo je bil prvi. Zato pripravlja Fred Baldasar novo senzacijo — preplaval bo La Manche pod vodo. Prvi trening v sicilijski ožini je uspel, zato vsi nestrpno čakajo njegov start v Dovveru. OD NEDELJE DO NEDELJE ATLETIKA Pariz. Francoski atlet, 26-letfjj Michel Jazy je pred kratki10 zabeležil dva svetovna rekord^* Tako v teku na 2000 m v cas° 5:01,6 sekunde; v preteklem ted' nu pa še na mitingu v Parizu teku na 3000 m v času 7:49,2. V s do sedaj je že od leta 1956 drz^ rekord na 3000 m Anglež Gordo Pirie v času 7:52,8. Chicago. V srečanju atletski reprezentanc ZDA in Poljske 3 zmagali Američani s 131:81 *ocK ' V tekmi članic pa so zmag?* Poljakinje z 61:35 točke. Zabel? ženo je bilo tudi nekaj odliČh\, rezultatov. Med njimi je metal?^ diska Al Oerter dosegel nov . tovni rekord z 62,44 m. S tem 5U je zopet priboril primat, ki ga je nedavno odvzel Vladih1 Trussenjev (SZ) 61,64 m. P^e^f netil je tudi poljski sprint® Foik, ki je zmagal v teku 0 200 m v odličnem času 21,5 5 kunde. 0t Falo Alto (Kalifornija), poročajo v ZDA, so za m® državno srečanje atletskih prezentanc ZDA in SZ, ki flo 21. in 22. t. m., prodali že vstopnic. BOKS ^ Innsbruck, v mednarodni prijateljskem boksarskem nju amaterskih reprezentanc z-0 ^ Nemčije in Avstrije so zmaS s tesnim rezultatom gostje ^ jg Zanimivo je, da ^ znani zahodnonemški hok?^ 11:9. Nemčije so mlajši P61 Scholz, ki je nedavno svetovnega pdvaka Johnsona, 1 3 gubil po točkah od 33-letni®, Avstrijca Ruscha. V izbranc ^ moštvu Zah. lavnem borili le spektivni boksarji. Celovec. V povratnem sr\v' nju in drugem nastopu v striji so ponovno zmagali n ^ sarji Zah. Nemčije, vendar krat kar s 15:5. r0ti New York. Kljub porazu P1.^ svetovnemu prvaku Her ^ Johnsonu je ameriška re ^9 »The Ring« uvrstila Scholz0 ^ 5. mesto v rang lestvici na)D ših boksarjev. Tel Aviv. Francoski b ske. Po izenačeni in razhu „1' igri so zmagali s tesnim r tatom Avstrijci 13:12 (8:6). NAMIZNI TENIS .p Tiensin. Po dveh zap°r® nl-zmagah japonskih namizn pc ških igralcev na gostovanj Kitajskem so le-ti v tretjen . s0 Čanju doživeli poraz. Zmas namreč Kitajci s 3:2. o. julija. 1952 ^^VVSAA^SA/vVNA/SAA/VVVSAA^/SAA^AAA^vN^/VAA^vVVNAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA^AA vVVWVVN^VN^VW^^‘ PISMA Slovenije VELENJE Športne igre. V Šoštanju so se končale VII. športne igre Elektre. » tekmovanju, ki ga je organiziral sindikat TE Šoštanj, je nastopilo 635 tekmovalcev iz 31 podjetij elektrogospodarskih skupnosti Sloveni-Tekmovali so v atletiki, odbojki, Namiznem tenisu, plavanju, keglja-m, streljanju in šahu. V atletiki so v ekipni uvrstitvi najboljši tekmovalci TE Šoštanj, ki so osvojili 8359 točk pred Elektro Maribor-okolica 7268 in Elektro Gorica 4218 točk. v odbojki je nastopilo 15 moških in 1 ženska ekipa — najboljši Pri moških: Dravske elektrarne, elektro Gorica, Elektro Slovenj Gradec. V namiznem tenisu je tek-m°valo 16 moških in 3 ženske ekipe, ■‘'fed meškimi so bili najboljši igral-Elektro Kočevje, pri članicah pa Elektro Slovenj Gradec. V plavanju 50 m (poljubno) je nastopilo 32 tekmovalcev. Najboljši je bil Irt rfiko (Elektro Trbovlje), slede Ze-*enšek Jože (TE Trbovlje), Iršič Stane (El. Maribor okolica). V stresanju je nastopilo 31 ekip — TE Šoštanj 644 krogov, dravske elektrarne 642 in Elektro Maribor 642 krogov. Med kegljači, kjer je nastopilo 24 moških in 2 ženski- ekipi, bili najboljši kegljači Elektro pranja, pred Elektro Celjem in TE Trbovljami, pri članicah pa Elektro Slovenj Gradec. V šahu se je spoprijelo 24 ekip. Prvo mesto so osvo-l1!! šahisti TE Trbovlje pred TE Šoštanj in Elektro Koper. MURSKA SOBOTA . Odbojka — V počastitev 4. julija bil v Ljutomeru odbojkarski tur-tnr, na katerem so sodelovali Bra-PiK, iz Maribora, Ljubljana ter do-jjjači Ljutomer. Zmagal je Branik iz "Maribora, ki je premagal oba nasprotnika. Vrstni red: Branik 4, Ejubljana 2 in Ljutomer 0 točk. .j Hokej na travi — V zadnjem ko-slovenske lige hokeja na travi —* ^zhodne cone je ESŠ premagala Beltince s 6:1. S to zmago je ESŠ zasluženo postal prvak te lige. Na jestvici so se zvrstila moštva tako-ESŠ 12, Beltinci 6, Lendava 4 in Elan p točk. . Te dni so začele mladinske delovne brigade dela na športnih objektih v Pomurju. Med drugim bo-zgradila asfaltno igrišče TVD partizana v Murski Soboti ter v ■“eltincih in v Lendavi. Te dni je bila v Beltincih skupna seja vseh športnih organizacij v nb.čini, na kateri so se sporazumeli, na bodo odslej vsa športna društva, ^i so doslej nastopala pod različnimi imeni in delovala samostojno, nosila ime TVD Partizan Beltinci. TRBOVLJE * Košarka — Trboveljski košarkarji 2e dalj časa preživljajo krizo. Pred nekaj dnevi pa so zastavili prve lopate pri izgradnji novega pomožne-Sa igrišča v neposredni bližini starega. Z izgradnjo tega objekta bodo v jesenskem delu tekmovanja košarkarji na ta način trenirali nemoteno. Plavanje — ObZTK Trbovlje je azpisala tudi letos pionirsko pla-aino šolo. Za tečaj se je že pribilo približno 400 pionirjev. Orga-mzacijo je prevzel plavalni klub Rudar. GROSUPLJE <3+.?°komet — Z zaostalo tekmo jjtična : Grosuplje 37:32 se je tudi dolenjskem končalo prvenstvo v .okometu. Tekmovanje je potekalo wez Večjih presenečenj, saj je tudi eios osvojil prvo mesto P. Ribnica. 5ibnica 14 ii 14 10 14 9 14 6 14 6 14 5 ^obrepolje ^■osuplj e ?°čevje 2?.btvid I k nDa 1* 5 K' Polž (V. G.) 14 2 II. razred — ekipa Železničar Maribor, posamezno Padlič itd. Atletika — Branik, ki mu je poverjena organizacija atletskega dvoboja mladinskih moških in ženskih reprezentanc med Jugoslavijo in Avstrijo 21. in 22. julija, je že marljivo pričel k pripravami. .Kapetani ASAJA bodo objavili sestavo repre zentance po finalu ekipnih prvenstev, ki bodo v nedeljo, 7. julija. . KRANJ Nogomet. — Pred nedavnim so bila končana vsa ligaška tekmovanja v okviru gorenjske nogometne podzveze. Med člani je zmagalo moštvo Jesenic, med mladinci Prešeren iz Lesc in -ionirji Svobod iz Pionirji: Visoko, Preddvor, Naklo, Predoslje, Trboje, Železniki. Rokomet. — Tudi rokometaši so pred kratkim zaključili s tekmovanjem za prvenstvo Gorenjske. Prvo mesto je zasluženo osvojila kranjska Iskra. Lestvica — člani Iskra 12 11 0 1 242:143 22 Triglav 12 11 0 1 243:166 22 Sava 12 5 1 6 181:214 11 Križe 12 3 3 6 181:192 9 Storžič 12 3 3 6 159:177 9 Radovljica 12 1 4 7 161:217 6 Duplje 12 2 1 9 141:199 5 Izven konkurence: Mladost B 21 točk in Tržič B 10 točk. Atletika. — Na letošnjem atletskem prvenstvu Gorenjske je nastopilo približno 140 tekmovalcev. Doseženih je bilo nekaj prav dobrih rezultatov, nekaj tekmovalcev pa je vitergin 1 2 239:168 23 1 3 251:190 21 1 4 297:254 19 1 7 234:220 13 0 8 205:267 12 0 9 186:200 10 0 9 211:251 10 0 12 88:146 4 j boljši strelci: Smole (Ig) 99, nawat (Grosuplje) 78, Erjavec (Stič-hoL68’ Eugelj (Dobrepolje) 61, Stre-ČevS (Grosuplje) 59, Magdič (Ko-J6) 59, Bavdek (Ribnica) 58 itd. MARIBOR — Šesta regata mest za j°le» ki jo je odlično dro n.lziralo brodarsko društvo Si-čii-n’ •’.e Prinesla velik uspeh doma-+s 14: :ance Dobite ga v vseh lekarnah! Na treningu in tekmovanju uporabljaj VITER6IN tablete Preprečuje utrujenost — dviga storilnost j.,^bralcem. Ekipa Maribora je inra ^kami premagala reprezen-1067 ® Novega Sada 1248, Beograda 569 ’ J?hl;icia 764 in Subotice-Paliča naih„,, bi med posamezniki je bil 77?J t , Mariborčan Peter Može s "točkami. mnogoboj — Republi-ftinoS .Prvenstva v Partizanskem štev?, u se J® udeležilo 9 dru- eklpai»i in 131 tekmovalci. Pa jfau so: člani I. razred — eki-ti{ Tlaribor 1, posamezno — Erhar-rlb'"- razred — Železničar — Mta,-Zan ’ Novšak, m. razred — Parti-I. ra?,3111' Rajhmajer, mladinci bieznii d — ekipa Maribor 1, posa-lOniV; . Vutt, II. ra— Zelez^xca)’ Lumiš. lv ezničar-Maribor, kovei a2red — ekipa Partizan-Mar-’ Posamezno Ciglar, mladinke III. razred — Rižnar, članice IKTUHLNO © SAAAA^SA(*mWVNAA/^ Inž. Boris Kristančič Tako košarko j e vredno gledati Pokol evropskih prvakov je velika obremenitev - Tekmeca sta Beograd in Olimpija - 100 košev na mnogih tekmah priča o dobri kvaliteti Šečurja . (presenečenje!), v prvem razredu a so bili najboljši Nakelj- m čani. w Clani • Jesenice 10 9 1 0 48:3 19 Tržič 10 8 1 1 45:6 17 0 Mladost 10 5 0 5 20:27 10 Sk. Loka 10 4 0 6 14:28 8 • Svoboda 10 2 0 8 9:34 4 • Prešeren 10 1 0 9 10:52 2 o Mladinci: 1. Prešeren, 2. Jesenice, © 3. Tržič, 4. Sk. Loka, 5. Mladost. 0 Pionirji: 1. Svoboda, 2. Triglav, ® 3. Jesenice, 4. Mladost, 5. Tržič, 6. A Škofja Loka, 7. Prešeren. © I. razred — člani Naklo 10 7 0 3 36:23 14 • Preddvor 10 6 1 3 33:18 13 © Železniki 10 4 2 4 32:25 10 a Visoko 10 5 0 5 26:37 10 w Predoslje 10 3 2 5 24:32 8 © Trboje 10 2 1 7 20:36 5 1 0 Po 11 kolih letošnjega državne-0 ga košarkarskega prvenstva in obdobje najostrejših 6 mesecih odigrali dva- Prišteti moramo Vse to omenjam, ker ni nobenega dvoma, da je prav to dalo letošnjemu prvenstvu posebno obeležje, ki bo nemara vplivalo tudi na končni izid tekmovanja. Dovolj je; če se spomnimo, da so se med naj odločiinej Šimi domačimi prvenstvenimi dogodki, igralci Olimpije pripravljali v povsem različnih pogojih — vadili so v dvorani z gumijastimi žogami, igrali pa zunaj z usnjenimi. Pomislimo še na preveč zakonito slučajnost, da si že od leta 1957 ljubljanska Olimpija in Beograd predajata prvenstvo ob zaključku vsake nove sezone. Tako so 1957, 1959 in 1961 triumfalne letnice za Olimpijo, 1958 in 1960 pa za Beograd. Ne, da bi naštevali zgoraj naštete vzroke, lahko zaključimo, da je tekmovanje za evropski košarkarski pokal prvakov taka obremenitev, kot da bi igral v zvezni ligi še en nasprotnik več. Še več — tekmovanje zahteva take napore, da so ti nastopi združeni z vedno negativnimi posledicami prvaka. V isti vrsti s to ugotovitvijo, pa je zanimiva še cela vrsta drugih gradu. V največji meri je o tem odločala preobremenjenost igralcev, ki je prišla do izraza v pretirani in nepopravljivi nervozi tekmovalcev, predvsem tistih, ki so nosili tudi breme državne reprezentance. Nič manjši ni problem uigranosti. Olimpija ima 10 dobrih igralcev, ki skoraj vedno nastopajo. Mnogo laže je sinhronizirati delo le petih, kot je to pri Lokomotivi, Beogradu, Zadru, kot pa cele desetine, kjer se kombinacije uigravanja večajo v geometričnem zaporedju. Tako moštvo lahko postane sicer nepremagljivo, terja pa mnogo več časa in dela, kot so ga lahko doslej vložili igralci Olimpije. Toda vse to je analiza, ki prizadene mnogo bolj strokovnjake kot pa gledalce. Le-ti so lahko z dosedanjimi igrami več kot zadovoljni. Saj v Jugoslaviji doslej še ni bilo doseženih toliko košev kot letos. 100 košev je bila, je in bo ostala zelo visoka številka, ki jo je treba spoštovati, saj je najbolj neposreden dokaz, da gledamo košarko pri vrhu evropske zmogljivosti. Skorajda ne mine kolo, da nismo priče tej astronomski napadalnosti. Zato naj velja — tako košarko je vredno gledati, to je vrhunski šport. Štiri moštva imajo enako število točk. Olimpija in Beograd pa sta med njimi prva in druga. Olimpija je izgubila v Beogradu in Zadru. Nasprotno pa Beograd v Ljubljani in Zadru. Obe vrsti gbstujeta še v Zagrebu proti Lokomotivi. Razlika v možnostih nastane pri Partizanu. Oba kandidata igrata sicer na Partizanovem igrišču. Toda za Beograd pomeni to doma, za Olimpijo pa na tu- Vprašanja Kolesarski zvezi Jugoslavije V zacinjeni času je vedno več prigovorov na račun naših kolesarjev, ki nastopajo v tujini. Kaže, da naša javnost zavzeto spremlja vožnjo jugoslovanskih tekmovalcev po tujih cestah. Mnogi ljubitelji tega športa ne sogiasajo z mnenji in odločitvami iumciconarjev Kolesarske zveze Jugoslavije, ki odloča o sestavi državne reprezentance, o pripravah naših kolesarjev in o nastoptlr, predvsem v tujini. Te dni je prejelo uredništvo pismo, v katerem pisec Puharič Kreši javno sprašuje KZJ, kakšne kriterije upošteva pri sestavljanju našega izbranega moštva in kakšno je bilo stališče odgo-vorunih funkcionarjev, ki so izbrali posameznike za nastop na veliki mednarodni dirki Tour d’Avenir. Takole piše: Pri pregledu seznama udeležencev opazimo, da so v Francijo odpotovali naslednji jugoslovanski tekmovalci in spremljevalci: Šebenik, Skrij, Valenčič, Ukmar, Boltežar, Valčič, Še-belič, Popič, mehanik, maser in šofer. Udeležba na vsaki težki etapni dirki brezpogojno terja prisotnost trenerja. Vzroki za to so docela jasni. Zvezni trener Za- NAŠ TELE OBJEKTI 1 jem. Vsaj teoretično torej nekoliko lažja prihodnost za beograjske plave. To pa je vendarle premalo, da bi si kdorkoli drznil zanesljivo napovedati letošnjega zmagovalca. Kajti s tem bi načel povsem novo poglavje, ki se ga danes nisem utegnil dotakniti. Namreč, kdo in kakšni bodo sodniki na odločilnih dvobojih, v kakšni formi bodo posamezniki in končno, koga bo športna sreča bolj obdarovala. Zanesljivo pa je, da bo izbira slej ko prej le med Olimpijo ali Beogradom! Uspešne metalurške igre v Štorah Store so bile v preteklem tednu 5 dni v znamenju športnih prireditev. Na novih športnih objektih so bile druge letne metalurške športne igre FLRJ, na katerih je nastopilo nad 300 delavcev — športnikov iz 7 metalurških kolektivov. Igre so pote- Izboljšalo gorenjske rekorde. Rezultati: člani 100 m: Udir (B) 12.0, 400 metrov: Jenko (Jes) 53.9, 800 m: Kalan (Z) 2:12.1, 1500 m: Hafner (Zel) 4:29.5, 300 m: Verbnlk (J) 9:41.2, hoja 10 km: Tabakovič (Jes) 52:29.5, 4X 100 m: Jesenice 48.0, višina: Zener (Jes) 165, daljina: Zener (Jes) 606, troskok: Zener (Jes) 12:37, kladivo: Ažman (T) 38,92, disk: Blenkuš (Tr) 35,14, krogla: Blenkuš 13,49, kopje: Bevc (K. G.) 48,96; članice: 100 m: Sitar (K. G.) 15,9, 800 rr>: Naglič (R) 2:47,3, višina: Salmič (Tr) 140, krogla: Arh (K. G.) 7,85; starejši mladinci; 100 m; Kleč (Tr) 12,0, 400 m: Galjot (Tr) 55,8, 800 f: Kleč 2:03,5, 1500 m: Kofler (Z) 4:44,8, višina: Švab (Tr) 165, daljina: Piškur (Tr) 602, troskok: Švab 12,39, krogla: Pezdič (R) 13,70, disk: Pezdič 31,06, kopje: Pezdič 36,88; mlajši mladinci — 100 m: Pi-njevec (Tr) 11,7, 300 m: Protič (Tr) 38,1, 1000 m: Hafner (Tr) 2:52,7, 4X 100 m: Triglav 47,0, višina: Pinjevec 155, daljina: Pristov (Tr) 596, palica: Pristov 320, troskok: Pezdič 11,66, kladivo: Satler (Tr) 23,42, disk: Satler 38,08, krogla: Solar (Tr) 12,00. zaključkov. Najprej je vprašanje kale v tovariškem vzdušju in so o kvaliteti letošnjih deseteric. Brez 'Potrdile. šport v ^hir- mnogih statističnih podatkov (po- šk’h nodletlib vse bo11 razvila v vprečna višina igralcev, odstotek realiziranih metov itd.) je vsak odgovor uvrščen med zanimive in odločilne. Zato morda grešim, ko zapisujem, da je letošnja raven za nekaj odstotkov nižja kot lanska. Beograd, najresnejši kandidat igra bolj statično in ne tako lepo kot preje. Stagnacijo pomeni tudi to, da med njegovimi veterani ne srečamo nobenega novega imena. Lokomotiva ni dodala lanskoletnemu repertoarju nič novega, če odštejemo nekoliko več sreče, ko je dobila izgubljeni tekmi s Partizanom in Crveno zvezdo. Zadar je edini, ki je napredoval na vsej črti, Lepa igra, pomembne zmage, mnogo mladih ih ponoven start njihovega edinega dvo-metraša Pfendta. Željezničar iz Karlovca, Crvena zvezda in oba novinca so še vedno v senci svojih slabih trenutkov ali pomanjkljivega znanja. Medtem pa doživlja Partizan renesanso, ki mu odpira lepo perspektivo. Ostane še edini slovenski za stopnik — Olimpija. Njeni igralci so nam pripravili toliko trenutkov izrednih košarkarskih mojstrovin, da že to zadostuje za odlično oceno in stopnico više na poti napredka. Toda med njimi so bile šibkosti, ki so nas silile k nasprotnemu zaključku. Tako 5 slabih minut proti Realu, 10 proti Karlovcu, prav toliko proti Partizanu in Zadru ter ves prvi polčas proti Beo- ških podjetjih vse bolj razvija v širino in v kvaliteti. Store so ob tej priložnosti slavile še eno pomembno zmago. Mladim žele- Skandinovija - Evropa Že danes se pripravljajo v Kopenhagenu na proslavo 75-letnice danske nogometne zveze, ki bo v letu 1964. Za ta jubilej nameravajo prirediti nogometno tekmo med reprezentanco skandinavskih dežel in igralci ostale Evrope. Strokovnjaki trde, da bo skandinavska reprezentanca izredno močan nasprotnik ostalim evropskim igralcem. zarjem so izročili v uporabo nove športne objekte. Tako novo telovadnico, asfaltni igrišči za košarko in odbojko ter tristezno kegljišče. Na športnih tekmovanjih so imeli največ uspeha zastopniki iz Jesenic in Raven, na častno 4. mesto pa so se uvrstili tudi športniki iz Štor. V atletiki je bil vrstni red ekip naslednji: Jesenice, Nikšič, Ravne, Smederevo, Store. V nogometu so zmagali športniki iz Ilijaša pred Smederevom, Jesenicami, Zemunom, Ravnami in Štorami. V odbojki je bil vrstni red naslednji: Ravne, Jesenice, Smederevo, Nikšič, Store, Ilijaš. V kegljanju so zmagali Jeseničani, sledijo pa Ravne, Store in Smederevo. V rokometu Je zmaga pripadla rokometašem Smedereva pred rokometaši iz Raven, Štor, Nikšiča in Jesenic. V namiznem tenisu pa so bili najboljši Jeseničani pred Ravnami, Ilijašem, Štorami, Smederevom in Nikšičem. Končni vrstni red ekip: Jesenice, Ravne, Smederevo, Store, Nikšič, Ilijaš in Zemun. noškar pozna prav gotovo vse sposobnosti in slabosti svojih varovancev, ki nedvomno sestavljajo oni del reprezentance, od katerega največ pričakujemo. Uspeh na takšni dirki ni odvisen samo od moči posameznika, temveč tudi od taktičnih zamisli trenerja, ki ima pregled nad celotnim potekom dirke. Sprašujemo se, kdo opravlja te dolžnosti v Franciji? Spremljevalci, ki smo jih našteli zgoraj, prav gotovo ne, ker niso strokovnjaki! pripomniti moramo, da sta lani te dolžnosti z uspehom opravila oba zvezna trenerja (Ješič in Zanoškar), ki sta tokrat ostala doma ... Vprašujemo se tudi, po kakšnih kriterijih so odgovorni funkcionarji KZJ sestavili reprezentanco? Kako to, da je v izbranem moštvu novinec Popič, ki je sicer nadarjen kolesar, vendar bi za njegov debut lahko izbrali drugo dirko, ne pa Francije! To je vendar težka preizkušnja, kateri po navadi niso kos niti takšni dirkači, ki imajo za seboj kdo ve koliko mednarodnih tekem v najtežjih okoliščinah. Prav tako ni bila na mestu odločitev, da so poslali na to dirko Sebeliča, ki ne slovi po vztrajnosti, niti Boltežarja, ki je sicer odličen tekmovalec, vendar v tem trenutku preutrujen. Vnrašujemo se še, zakaj so ostali doma Santovec. Bajlo, Cu-brič, Židan in Levačič, ki je lani prav na tej dirki dosege! svoj največji uspeh? Vseh teh vnrašanj ne bi na-Uspeh na takšni dirki ni ndvi-slovili odgovornim na KZJ. če ne bi že večkrat nerazumljivo odločali ... 1 Obisk pri društvih Telesna kultura v Pommju dobro napreduj e Pred dnevi je bil v Murski Soboti občni zbor okrajne zveze za telesno kulturo, katere se je poleg političnih in kulturnih delavcev okraja udeležil tudi sekretar ZTKS tov. Stane Lavrič. Predsednik OZTK tov. Ivo Orešnik je v svojem poročilu prikazal številne probleme in uspehe, Bez er vir ano z a bralce obrat V PLAVALNEM BAZENU J^eprav nam slabo vreme nagaja pri pla-nmri športu, je bilo že do sedaj nekaj pla-ivi!3 Prireditev doma, še več pa v tujini. h]e» n° s® Plavalni dobro pripravljajo za letoš-zij,,, ,f0Psko prvenstvo, ki bo avgusta v Leip- 1. XV O T. \7Gkl 1 L- 1 Tl 4 ♦ o, or o, X ON O, N-VN O* O? o, V, 4 V-VN O, koV Kot velik ljubitelj tega športa me zanima, hioieS, ^Irl50 plavalec pridobi v obratu. Tu po Vanip Prnonju pride v poštev še posebej pla-ločaio "L3 100 Iri 200 metrov, kjer po navadi odliti ortodesednk;e sekunde? Prosil bi vas, če bi moro o0V0r''1’ kako je s temi obrati in koliko °b vršen tekmovalec pridobiti pri obratu M oazena? S. M., Videm-Krško lec “ifokovnlaki s0 izračunali, da lahko plava-6 de«I*i°, eno obvlada obrat, pridobi približno teknin,,.?*5. sekunde. Zato se Cesto dogaja, da Zaj0 rinri v malih 25-metrskih bazenih dose-olimr.iI?bogo boljše rezultate, kot v bazenih tehniki , dimenzij 50 m dolžine. Seveda pa v Najbmi Plavanja razlikujemo več vrst obratov. te v nart ^Sna Usta, po kateri delimo obra-tudi cai*vo“ne 'n Podvodne obrate, imenovane hitrejši , ^?brati- 'ri drugi so seveda mnogo DOGOVOR PRED DVOBOJEM Zelo se zanimam za košarkarske tekme večjega in manjšega obsega. Z nestrpnostjo sem pričakoval nastope Olimpije v tekmah za pokal evropskih prvakov in bil več kot zadovoljen z našimi igralci v tekmah z madridskim Realom. No, pa pustimo Olimpijo .tokrat imam drugo željo, za katero prosim, da ji vaše uredništvo poskuša ugoditi. Znano je, da moštva po navadi igrajo dve tekmi, torej najprej prvo in nato povratno. To je tudi pravično za oba tekmeca, ki se lahko poslužita vseh ugodnosti domačega terena. Začudil sem se toliko bolj, ko sem zvedel, da sta finalista tega velikega evropskega tekmovanja Real in Dinamo iz Tbilisija igrala samo eno srečanje. Zakaj tako? Povrhu vsega pa sta finalista odigrala to tekmo menda v Švici. Prosil bi vas, da mi razložite, kako je s tem srečanjem, zakaj moštvi nista odigrali dveh tekem in kdo določa kraje za tako pomembno tekmo, kot je bila med Realom in Dinamom? J. K., Jesenice Tekme za pokal evropskih prvakov so bile ves čas v ospredju ne samo našega zanimanja, temveč vseh ljubiteljev košarkarskega športa S ilSni—HF« H fSSSSSfS i>e ne zacemiK, ki renniKe oorata celo i-“Y,a“a> oh steni ne pridobi nič, temveč tehniki nK hekal desetink. Največji mojstri v OKmnHsbiu, 50 Amerikanci, ki so prav na sProtniif„ _ igrah v Rimu presenečali vse na-s svojo bliskovito in dovršeno tehniko. La O muc ILC V, mo. olo. —o------- eno tekmo in to v Ženevi. Toda že vnaprej je bilo sklenjeno, če se bosta srečala nasprotnika iz Španije in SZ, bosta odigrala eno samo tek-mo na nevtralnem igrišču. Zaradi političnih vzrokov sta oba kluba našla to rešitev, ki je bila sprejemljiva za obe strani. Tako sta Real in Dinamo odigrala tekmo v Švici, v kateri je, kot znano, Dinamo premagal Spance in osvojil to pomembno evropsko košarkarsko trofejo. SKOPA POROČILA Na svetovnem prvenstvu v orodni telovadbi je naš reprezentant Miro Cerar pokazal vse vrline vrhunskega orodnega telovadca in s tem še enkrat potrdil svoj sloves, ki ga upravičeno uživa med ljubitelji te težke športne zvrsti. Nemalo sem bil začuden, ko sem zvedel, da so Cerarja sodniki slabo ocenili za njegov preskok čez konja, zanima me, ali je naš Miro na tem orodju »kiksnil« kakor pravimo, aji pa so ga sodniki ogoljufali? Morda bi nam lahko vi, tov. urednik, o tem povedali kaj več? Darinka Lovšin, Cerknica Vsa naša pozornost Je bila v preteklem tednu osredotočena v Prago. Zasledovali smo veliko borbo najboljših orodnih telovadcev našega planeta in ves čas budno spremljali nastope Jugoslovanov, še posebej pa evropskega prvaka Mira Cerarja. Miro se je izkazal na vseh orodjih in res prav pri preskoku čez konja so ga sodniki najslabše ocenili. Naš dopisnik poroča, da je Miro vajo lepo izvedel, morda ne tako dovršeno kot na ostalih orodjih, vendar so Cerarja po njegovem mnenju in po mnenju večine očividcev za neka.) desetink prikrajšali. To pa Je bilo odločilno, da je Cerar po obveznih vajah obstal na tretjem mestu, točno za 0,35 točke za vodečim Titovom. Kaj več o tem vam tokrat ne moremo govoriti, počakajte do prihodnje nedelje, ko boste v naši posebni reportaži izpod peresa našega sodelavca Marjana Gogale zvedeli vse, kar vas zanima in kar zanima vso jugoslovansko športno javnost. ki so bili doseženi od ustanovitve okrajne zveze. Jz poročila in plodne razprave je bilo razvidno, da je OZTK Murska Sobota dosegla v enoletnem obstoju pomembne uspehe, kljub temu, da tudi težav ni primanjkovalo. Priznanje je izrekel tudi tov. Lavrič, ki je dejal, da je OZTK Murska Sobota ena tistih, ki lahko služijo za zgled ostalim okrajnim zvezam. S svojim delom je okrajna zveza pripomogla, da je dobila telesna kultura v Pomurju prav v zadnjem času še posebno veljavo. Za vse to imajo zasluge nekateri zelo požrtvovalni in neumorni teles-nokulturni delavci. V okviru okrajne zveze je vključenih 6 občinskih zvez iv. 6 okrajnih strokovnih odborov. Viden napredek so dosegli zlasti strokovni odbori za nogomet, rokomet, odbojko, košarko in hokej na travi. Strokovni odbor za splošno telesno vzgojo in rekreacijo, ki ima registriranih 30 društev z več kot 4300 člani, pa ni dosegel najboljših uspehov. Zadnji čas so tudi društva Partizan v nekaterih občinah zaživela, vendar je še vedno največji problem vodniški kader in inštruktorji. Tudi strokovni odbor nima svojega okrajnega inštruktorja, pač pa ima vsaka občina svojega inštruktorja. OZTK se je pogosto sestajala, s sekretariati posameznih strokovnih odborov ter razpravljala o problematiki telesne kulture po posameznih športnih panogah. Okrajni zvezi je uspelo, da so občinske zveze razmeroma dobro zastavile svoje delo, zlasti po občnih zborih. Nekoliko manj uspešni sta bili le občinski zvezi v Beltincih in Petrovcih. 'Največja težava okrajne zveze, kakor tudi njenih strokovnih odborov je, da nimajo svojih prostorov Na občnem zboru je bil tudi sprejet obširen delovni načrt ter več pomembnih zaključkov za nadaljnji razvoj telesne kulture v Pomurju. Tudi v bodoče se bodo posluževali občasnih strokovnih in organizacijskih posvetovanj z občinskimi zvezami in okrajnimi strokovnimi odbori ter tako izmenjavali izkušnje. Po potrebi bodo organizirali tudi seminarje. Se bolj bodo utrdili občinske zveze in jim pomagali, da se bodo učvrstile v vseh občinah. Izboljšali bodo tudi sistem tekmovanj in jih po možnosti prenesli na komune. Okrajna zveza naj bi organizirala tudi kvalitetne športne prireditve (akademije), na katere bi povabili vidnejše slovenske športnike, seveda s sodelovanjem pomurskih športnikov. Evropsko prvenstvo v plavanju PRIČAKUJEMO DVA REKORDA Najmlajša panoga evropskih prvenstev - Kuzmin favorit pri moških - Velika izenačenost pri ženskah Sele od leta 1954, ko je bilo evropsko prvenstvo v Torinu, so se metuljčkarji "osamosvojili'«. Vse do tega leta je bil metuljčkov slog smatran kot prsno pla- vanje. Plavalci klasičnega prsnega sloga so dolga leta vodili trdo borbo s hitrejšimi "metuljčkarji«« in zlasti med moškimi so bili, zadnja leta pred de- litvijo teh dveh slogov, »klasiki«« že popolnoma izrinjeni. Mednarodna plavalna zveza je hotela ohraniti najstarejši plavalni slog, zato so ta dva načina plavanja razdelili in plavalci metuljčka so dobili samostojno disciplino. Leta 1954 je bila ta disciplina prvič na evropskem prvenstvu in takrat se je pojavila že tudi nova tehnika delfin. Rezultati so se z razvojem tega sloga bliskovito izboljševali. To je razvidno tudi iz primerjave zadnjih'dveh prvenstev. In če sedanje rekorde Angleža Blacka in Nizozemke___________ Lagerbergove primerjamo z le- mn tošnjimi časi. vidimo, da bi se ta HH dva rekorderja uvrstila šele na 8. oziroma 9. mesto deseterice. §= Zato lahko v Leipzigu upraviče-no v tej disciplini pričakujemo nove rekorde evropskih prven-štev. HI Po trenutnih rezultatih sodeč ||§ bi morala zlata medalja pri mo- jH ških pripasti sovjetskemu tek- f|= movaleu Kuzminu. Le-ta se je s jm svojim letošnjim rezultatom tu- == di tesno približal evropskemu rekordu (2:16,0), ki je še vedno ||g| v posesti Italijana Dennerleina. UH »Stari«« Dennerlein pa je še vedno nevaren tekmec in mu tudi v Leipzigu rezultat pod §|§| 2;20,0 verjetno ne bo delal pre- m glavic. Na zadnjem prvenstvu v m Budimpešti je namreč tega od- ||| ličnega Italijana spremljala smo- |||| la — sodniki so ga diskvalifici- HI rali in tako se je vrnil domov nn brez medalje. Italijani pa pri- === pravljajo še drugo presenečenje. ===! To je komaj 18-letni Rastrelli, =| za katerega trde, da bo lahko že m do Leipziga nadomestil sedanje- = ga evropskega rekorderja. Pri ženskah bi bilo teže na- s= povedati zmagovalko. Vzhodna |||| Nemka Noackova je sicer pred nekaj leti postavila celo nov gg evropski rekord, toda za petami HH ji je v razmaku ene same se- §e|| kunde kar cela vrsta tekmovalk. ||g Tu je lanska rekorderka Sve- fH dinja Stenbackova, ki je lani kot meteor padla v vrh evropske = elite. Dalje mlada Nizozemka = Kokova, ki nadaljuje uspešno = tradicijo svoje družine (njena =i starejša sestra je bila namreč mn pred leti tudi svetovna rekor- §||i derka v tej disciplini). Tudi sta- gj ra prvakinja Lagerbergova ni im rekla zadnje besede in kot pre- ||g| izkušena borka prav tako sodi == med favorite. Madžari upajo, da bo povrnila njihovo izgubljeno slavo Egervarijeva. Tu so še Fuhrmannova, Heemskerkova, Poznjakcva in ne nazadnje mladi Angležinji Cotteril in Green. Vsa dekleta upajo, toda zlata medalja bo pripadla samo eni — najhitrejši. Toda prav gotovo drži, da bo borba v finalu izredno izenačena in da bodo o končnem vrstnem redu odločale desetinke sekunde. Trije najboljši pri mladincih (od leve): Frelih (Kranj), Korpa (Senta) in Vecko (Hrastnik) VII. EVROPSKI KRITERIJ V NAMIZNEM TENISU Pred novo zmago Jugoslavije Jugoslovanski namizni tenis je v letošnji sezoni zabeležil nekaj izrednih uspehov. Moška ekipa je na prvenstvu Evrope v Berlinu, osvojila prvo mesto, naša igralca sta osvojila naslov evropskega prvaka v igrah moških parov in za nameček je še ekipa Zagreba priigrala prvo mesto v tekmovanju klubskih ekip — državnih prvakov za po- » kal najboljše vrste v Evropi. Lahko rečemo, da je bila sezona, ki se te dni nagiba k zaključku za jugoslovanski namiznitenis nadvse uspešna. Preden pa bodo prijatelji bele žogice sklenili letošnje račune, jih pričakuje še ena pomembna prireditev. Bled bo prihodnji teden prizorišče VIL evropskega kriterija za mladince in mladinke, to je neuradnega mladinskega evropskega prvenstva. Od 13. do 15. julija bo na Bledu srečanje mladih privržencev namiznega tenisa iz 14 držav in hkrati ena izmed 'največjih nimiznoteniških prireditev v Sloveniji. Za evropskim prvenstvom v Zagrebu 1960 pa tudi najbolje obiskana mednarodna tekma v državi Dva dni pred žrebanjem obsega lista prijavljenih držav naslednje: Avstrijo, Grčijo, Poljsko, Vzhodno Nemčijo, Madžarsko, Švedsko, Francijo, Romunijo, Zahodno Nemčijo, Bolgarijo, Belgijo, ZSSR in CSR ter seveda Jugoslavijo. Sodelovali bodo torej najmlajši predstavniki vseh evropskih velesil, in sicer 15 moških vrst ter 12 ženskih, nad 80 posameznikov in blizu 50 posameznic, od tega dobršna polovica iz tujine. Na voljo bo sedem najvišjih naslovov in sicer dva v ekipni konkurenci (moški in ženske), dva v posamezni in trije v disciplinah parov. Čeprav je moč večine tujih reprezentanc skoraj neznana, sodimo, da se nahaja Jugoslavija v moški ekipni in posamezni konkurenci^ kakor tudi v igrah parov pred ng-vo, veliko zmago. Našo moško vrsto bo sestavljala na članskem evropskem prvenstvu proslavljena dvojica Vecko in Korpa s Frelihom in Atanackovičem v vlogi tretjega igralca. Po vseh računih sodeč bi morala zmaga v moški ekipni kokurenci pripasti Jugoslaviji, za ostale favorite velja predvsem omeniti lanske zmagovalce Čehe ter še Švede, Madžare in Ruse. Na lanskem tekmovanju v Vzhodni Nemčiji je naša državna vrsta osvojila tretje do četrto mesto za Čehi in Madžari, najbolje uvrščen posameznik pa je bil Vecko. Med že znanimi sestavami tujih reprezentanc vzbuja pozornost predvsem Poljak Ko-ivalski, zmagovalec mednarodnega prvenstva Francije, dalje igralca Vzh. Nemčije Wolfgang Fromm in Wolf-gang Edelsbacher, prvak Zahodne Nemčije Walter Daul- man ter Romun Adalbert Rety. V trenutku ko to pišemo, nam še niso znana imena reprezentanc Švedske, ČSR in ZSSR, katerih podrobne prijave organizacijski odbor še pričakuje. Pri ženskah tr nutno največ veljajo prijave Madžarske in Vzh. Nemčije, med katerimi je skupaj z Rusinjami bržčas tudi iskati zmagovalce tekmovanja. Na lanskem prvenstvu so premočno zmagovale Rusinje in Vzh. Nemke, letos pa se jim bo verjetno postavila po robu najboljša Madžarka Poot Eva- upoštevanja vredna po bo še prvakinja Zah. Nemčije Margit Siebert in Romunka Elionora Mihalca. Zo naše domače zastopstvo, k» ga sestavljajo državna prvakinja Erika Krajger iz Raven, Željka Mitrovič iz Ze~ niče in Tatjana Zrimec i2 Ljubljane bo tekmovanje no Bledu prva težja preizkušnjo v mednarodnem krogu. Posebnih upov na večji uspeh naše mladinke nimajo, zanimiva pa bo predvsem pri' merjava in odnosi moči med našim ženskim naraščajem * onim v drugih evropskih državah. Tekmovanje bo na Bleda v novi festivalni dvorani kjer je bil lani sloviti šahovski turnir, in sicer od 13. julija, začenši z osmo uro zjutraj do nedelje, 15. julija, ko bo ob 18. uri svečan zaključek. Il!!lllllllllll!lllll!l!l!lll!llll!!!llll!llllil!llllliilll!!ll!l!lll!lllll!llllll!ll lllllll Še 76 dni do PEA Svetovni rekord: 8683 Johnson (ZDA), evropski rekord: 8360 Kutenko (SZ), jugoslovanski (slovenski) rekord: 7466 Brodnik (Kladivar), evropski prvak 1958: Kuznecov (SZ) 7865 (tudi rekord prvenstva), rekord Stadiona JLA: 7061 Brodnik (Kladivar). Najboljši 1961/1962:. 8360 Kutenko (SZ), 7918 Kuznecov (SZ), 7893 Bock (Nemčija, 7715 Moltke (Nemčija), 7667 Holdorf (Nemčija), 7594 Ka-merbeek (Nizozemska), 7564 Suutari (Finska), 7466 Brodnik (Jugoslavija), 7274 Holo-dok (SZ), 7257 Storoženko (SZ). Norma IAAF: 6800 točk (isto tudi norma AZJ), spored na PEA: četrtek 13. septembra ob 9.00 100 m, ob 10.00 daljina, ob 11.30 krogla, ob 15.30 višina, ob 19.15 400 metrov, petek 14. septembra ob 9.00 110 m ovire, ob 9.30 disk. ob 11.10 palica, ob 17.50 kopje, ob 20.30 1500 m. Favoriti: Jurij Kutenko (SZ), 30 let, evropski rekorder, ki je bil dolgo v senci svojega rojaka Kuznecova, na EP 1954 4., na olimpijskih igrah 1956 13. in 1960 četrti, osebni rekord 8360, Vasilij DESETEROBOJ Kuznecov (SZ), 30 let, kot prvi človek presegel 8000 točk, večkratni svetovni rekorder, evropski prvak 1954 in 1958, na, olimpijskih igrah 1952 10., 1956 3., 1960 3., svetovni rekorder v peteroboju, svoj zenit je že prešel in že dve leti ne dosega 8000 točk, osebni rekord 8357, Manfred Bock (Nemčija), 21 let, do letos celo v Nemčiji komaj druga garnitura, sedaj v dveh skokih na pozicijo, ki mu daje veliko upanje na eno od medalj, osebni rekord 7893, Jecf Kamerbeek (Nizozemska), 28 let, na EP 1958 6. in v polfinalu 110 m ovire, na olimpijskih igrah 1960 5., še neizkoriščene rezerve, osebni rekord 7594. Do nedavnih odličnih rezultatov nemških in finskih 'deseterobojcev je veljal ing. Jože Brodnik (Kladivar) za zelo resnega konkurenta za bronasto medaljo. Sedaj . jo najbrž ne bo mogoče doseči niti z najboljšimi rezultati kot jih je zabeležil lani. Letos še hi startal v deseteroboju, vendar za zdaj rezultati v posameznih panogah še ne dajejo upati na izboljšanje rekordnega rezultata — 7466 točk. Kot drugi Jugoslovan si je pravico do udeležbe na PEA že priboril lani tudi Mirko Kolnik (Kladivar) s 7087 točkami. Tudi za Kolnika velja, da letos še ni najavil bistvenega napredka posamezno, tako da tudi v dese- teroboju za zdaj še ni rožnatih perspektiv. Kot tretji ima možnost doseči normo še tudi ' Dinamovec Ledič. 3000 METROV ZAPREKE Svetovni (evropski) rekord: 8:30.4 Krzyszkowiak (Poljska), jugoslovanski (slovenski) rekord: 8:45.6 Hafner (Ljubljana), evropski prvak 1958: Chromik (Poljska) 8:38.2 (tudi rekord prvenstva), rekord stadiona JLA: 8:47.8 Šegedin ' (Partizan) Najboljši 1961/1962: 8:30.4 Krzyszkowiak (Poljska), 8:31.2 Taran (SZ), 8:34.0 Macsar (Madžarska), 8:34.4 Sokolov (SZ), 8:35.0 Buhi (Nemčija), 8:35.8 Jevdokin^pv (SZ), 8:38.2 Roelants (Belgija), 8:39.0 Na-rodnickij (SZ), 8:39.8 Teden-by (Švedska), 8:42.0 Fazekas (Madžarska). Norma IAAF: 8:54.0 (tudi norma AZJ), spored na PEA: predtek 14. septembra ob 17.00, finale 16. septembra ob 16.50. Favoriti: Grigorij Taran (SZ), 27 let, lani je bil za krajšo dobo svetovni rekorder, ni beležil večjih uspehov na mednarodnih tekmovanjih, ker ni bil niti reprezentant ‘ SZ, osebni rekord 8:31.2, Nikolaj Sokolov (SZ), 32 let, iz specialista za 1500 m prešel na steeple, na olimpijskih igrah v Rimu 2., osebni rekord 8:32.4, Herman Buhi (Nemčija), 26 let, na EP 1958 11., na olimpijskih igrah v Rimu izpadel, osebni rekord . 8:34.0, Zdzislaiv Krzyszko-wiak (Poljska), 33 let, svetovni rekorder, evropski prvak 1958 na 5000 in 10.000 m, na olimpijskih igrah 1956 4. na 10.000 m, 1960 1. na 3000 m zapreke in 7. na 10.000 m, osebni rekord 8:30.4, Gaston Roelants (Belgija), 25 let, na igrah v Rimu 4., letošnji zmagovalec Krosa narodov, osebni rekord 8:38.2, Lage Tedenbg (Švedska), 25 let, na igrah v Rimu izpadel, osebni rekord 8:39.8, Vladimir Jev-dokimov (SZ), 28 let, osebni rekord 8:37.4, Ole Ellefseter (Norveška), 24 let, zmagovalec na dvoboju Jugoslavija : Norveška, iz smučarja se je razvil v odličnega atleta, osebni rekord 8:43.8, Jozsef Macsar (Madžarska), 25 let, nevaren v finišu in zaradi nepričakovanega, hitrega menjavanja tempa, osebni rekord 8:34.0. Jugoslavijo bosta v tej panogi zastopala tekača Ljubljane Franc Hafner in Slavko Špan, ki sta že lani dosegla normo, letos pa sta jo tudi že potrdila. Njuna uvrstitev je odvisna od nadaljnjega napredka. Z dosedanjimi letošnjimi rezultati nimata nobene možnosti poseči v, borbo za mesta v finalu. Verjetno bo treba v predteku teči okoli 8:40.0 za uvrstitev v finale. Oba tekača pa sta verjetno sposobna tudi že letos takih dosežkov. BORZA PEA Trenutne uvrstitve Jugoslovanov v pogojih PEA so naslednje: 4. mesto Gerejeva višina (173), 8. mesto Stamej-čičeva peteroboj (4431), deveto mesto Červan 10.000 metrov (29:35.5), 9.—10. mesto Kovač 400 m ovire (52.0), 10. mesto Rajkova 800 m (2:11.6) in Kačičeva kopje (48.14), 10.—11. mesto Stamej-čičeva 80 m ovire (11.1), 10. do 15. mesto Lorger 110 m ovire (14.4), 14. do 16. mesto Kovač 400 m (47.2) in Špan ter Hafner 3000 m zapreke (8:52.0), 16. mesto Miletič kopje (74.72), Bezjak kladivo (61.88) in Petrušič 110 m ovire (14.5), 17. mesto Rojko palica (447) in Jocovič krogla (17.65), 22. mesto Radoševič disk )52.85). Dva od favoritov teka na 3000 m zapreke: Krzyskowiak t6*2 Chromik (60) — oba Poljaka I. ZVEZNA ZENSKA KOŠARKARSKA LIGA T V TENISKI TURNIR V WIMBLEDONU Radnički ponovno državni prvak? Jugoslovani današnjem XII. kolu ženske n.®™6 lige je bila med najbolj po-smbnimi vsekakor tekma med hp:’eno zvezdo in Radničkim. Ta 0 “Srajski derby je namreč odločal novem prvaku. Z zasluženo zma-t , to si košarkarice Radničkega st?° s^oraj gotovo priborile že dru-kin-2apored natlov državnih prva-sioc' Do zaključka sta preostali še Vo?r dve koli, vendar je kaj malo stv ■no’ da prišlo lahko do bi-injfhih sprememb. Kljub temu, da Uh .^dnički v zadnjih dveh ko-- l težje nasprotnike, mu naslova i,- more nihče več vzeti. Radnički nim dve lo^ki prednosti pred glav-tekmecem Crveno zvezdo in tu-odlično razliko v koših. V zadnji .dveh kolih se sreča z Olim-2„J0 in Jugomontažo, dočim Crvena yezda z Mladostjo in Vardarjem. tudi stalno vodile, so morale v nadaljevanju prepustiti obe točki domačemu Partizanu. To je že drugi nesrečni poraz Zagrebčank, saj so tudi v zadnji tekmi proti Crveni zvezdi v Beogradu izgubile le z eno točko razlike. S to zmago je Partizan iz Novega Sada izpodrinil Jugomontažo s tretjega mesta. MLADOST : VARDAR 75:42 (29:13) Zagreb, 8. jul. Bolj ko gre tekmovanje h koncu, tembolje igrajo košarkarice Mladosti. Tako so danes zabeležile že tretjo zaporedno zmago. Vardar je bil ves čas tekme slabši nasprotnik ter se ni mogel več kot braniti. Za domače so dosegle največ košev Crnobori 29 in Markan 16, za Vardar pa Ivanova 15 in Bežandovska 15. Tekmo sta sodila Speljak iz Zagreba in Bolka iz Ljubljane. OLIMPIJA : OMLADINAC 63:54 (25:26) Ljubljana, 8. jul. Sarajevčanke, ki so morale že v prvi tekmi na domačem igrišču kloniti pred Olimpijo, so včeraj zvečer skoraj presenetile Ljubljančanke. V prvem delu so se predstavile kot enakovreden nasprotnik in ga tudi zaključile v svojo korist. V nadaljevanju pa je Olimpija le uredila svoje vrste in končno tudi zmagala. Pred maloštevilnimi gledalci sta sodila Brankovič iz Zagreba in Bolka iz Ljubljane. Olimpija: Dermastia 18, Mihelič 4, Hace 2, Garzarolli 3, Amon 4, Sedej 4, Nastran 12, Mrak 16. Omladinac: Kmeta 10, Mandič 2, Hadjilagič 4, Sočov 22, Djokavič 16. prvič v finalu Radnički 12 11 1 Crv. zvezda 12 10 2 Partizan 12 8 4 Jugomontaža 12 7 5 Olimpija 12 5 7 Mladost Omladinac Vardar 764:493 22 (+271) 779:627 20 (+152) 762:584 16 (+178) 782:581 14 (+201) 669:719 10 (— 50) 12 5 7 573:669 10 (— 96) 12 2 10 500:633 4 (—133) 12 0 12 367:890 -1 (—523) V četrtek se bodo v predzadnjem kolu srečali: Mladost:Partizan, Var-dar:Crvena zvezda, Radnički:01im-pija, Omladinac:Jugomontaža. V soboto, 14. t. m. pa bo na sporedu še zadnje kolo in ljubljanska Olimpija se bo ob 20. uri na igrišču v Tivo liju pomerila z Vardarjem iz Skopja London, 8. jul. — Včeraj se je končal tradicionalni mednarodni teniški turnir v Wimble-donu, blizu Londona, na katerem sodelujejo najboljši amaterji iz vsega sveta. Ne bomo se spuščali v podrobnosti in opisovali posamezna srečanja, imela več možnosti tudi to srečanje odločiti v svojo korist, s čemer bi pripravila .največjo senzacijo tvimbledonskega turnirja, vendar sta verjetno zaradi utrujenosti v odločilnih trenutkih popustila in tako omogočila Hewitu in Stollu, da sta ostalih srečanjih so bili dose- povsem pričakovani rezultati. stv *a^e' se do zaključka prven-vrstni red ne bo bistveno spre-hll. Mlade Ljubljančanke, igral- fiaže. L p ‘ -LVliaClv- ajj Liujj aziv-ctiirvc, OUnipije so zabeležile kar solista UsPeh, saj so zavzele peto mena ’ bi z malo več sreče in trenutke tudi resnosti osvojile eno višjih mest. Cl*VENA ZVEZDA : RADNIČKI 64:79 (35:33) so 8« 3U1* v odločilni tekmi Za ^ošarkariee Radničkega povsem siuženo premagale Crveno zvezdo Njenem lastnem igrišču. Gostje ra? lle ves ^as tekme boljše moštvo, la i v zadnjib minutah prvega de-2 lSre, ko je Crvena zvezda vodila p, bekaj točkami. Pred okoli 2500 , ^aalei sta sodila Stefanovič in Be-iz Beograda. zvezda: Šaranovič 9, Pe-6 Cvetkovič 2, Baraga 9, Tomas > Markovič 8, Kaluševič 22. - Radnički: Jovič 6, Kalenič 14, Pe-ri,,, 12> Radovanovič 35, Simič 6, Radovič 6. partizan : jugomontaža 65:64 (25:34) D *!ovl Sad, 8. ju). Po boljši Igri v Vern delu, ko so gostje iz Zagreba REPUBLIŠKA KOŠARKARSKA LIGA Nepopolno kolo BRANIK : SVOBODA 70:57 (30:25) Maribor, 8. jul. — Po enakovredni igri v prvem delu so domači košarkarji v nadaljevanju z dobro obrambo presenetili goste iz Ljubljane in zabeležili povsem zasluženo dokaj visoko zmago. Pred okoli 500 gledalci sta sodila Tršar iz Ljubljane in Lešnik iz Maribora. Branik: Ogrizek 20, Šilih 14, Ro-staher 11, Šerbelj 8, Sajovec 8, Kočar I 6, Kočar II 3. Svoboda: Sešek 26, Gaus 8, Vahen 6, Gabršek 24, Vilfan 4, Loboda 4, Oblak 3, Wallas 2. ELEKTRA : MOSTE 67:40 (39:18) Šoštanj, 8. jul. — Domači so si zmago zagotovili že v prvem delu igre. Gostje iz Ljubljane so se v nadaljevanju sicer trudili, vendar so bili skoraj brez moči pred tokrat Sindikalnim podružnicam, atletskim društvom, klubom TVB Partizan t>he 21. in 22. julija bo v Celju ^tadionu »Borisa Kidriča« dvoboj JUg0 J1 r.ePrezentanc -1-® Nemčije in r vProsim° vse organizacije, da spo-,°če svoje želje, obenem pa sporo-“r-‘0 cene vstopnic, ki veljajo za “a dneva. Tribuna 600 din (v pred-‘aročilu 500), sedeži 500 (400), mont. d,lbuna 500 (400), stojišča 400 (300), “‘Jaki 300 (200), vojaki 300 (200), otro-. 200 (loo). Denar za vstopnice na-,.azujte na tekoči račun društva + 603-H-3-876. Zunanji obiskovalci jhajo možnost prenočevanja — 250 a° 350 din za noč. p° obvestilu bo nastopila repre-'htanca Nemčije v svoji najmoč-'Jsi postavi in bodo torej v njej nastopili vsi oni, ki bodo zastopali DR Nemčijo na prvenstvu Evrope septembra v Beogradu. Atletsko društvo »Kladivar« Velika pooblastila Smučarski zvezi Slovenije Kazgovor z novim Predsednikom Smučarje zveze Slovenije !0v- Černetom - Prešnica v delu z vrbskimi tekmovalci n Starejši funkcionarji Uslej kot eksperti na jjtjih in v smučar-sk>li šolah. obzvršni odbor, ki je seiti p. s Predsednikom tovari- *ra»n »~r?etom že sestavil pro-vSern a h°doče delo in ga poslal ^“dCiio taJnam zve.zara’ tlPomni.Ueoslavii*> Se za uvod Sebi s”11 tov. Černe. Pravkar .Seih SB vrnil iz Beograda, kjer .etariatPQB°varjal s člani se-, eihlh , S’ZJ 0 dolgoletnih pro->ako m. hesoglasjlb, ki so se 2°> hiee Pojavljali pred sezo-?alje bnmni° in po "joj- Odslej 'jUn0 'omo za vrhunsko tekmo-JJiji. z^^nje skrbeli v Slove-?» ra?nei deJavnost bo SZJ dala „.va. v h vsa Potrebna sred- 'a. v vsa potrebna sredah kanP,°doee ne »o več zvez-k tokovn. an.ov’ temveč posebna tudi komisija, v kateri h!?ciPline n?!eferenti za vse te t,0 kooriii„?ri, SZS. Ta komisija llUl,sUlha .Viala vse priprave vr-e terim ^kibovalcev v klubih, aodeiiii odslej dalje tudi Prea. 1 ebna sredstva. zaaov01j®dhik tov. čeme je z SmSekretaH™ “|otovlI, da so se S°Voriii nriatu SZJ odkrito po-?0vaineea '’seh Problemih tek-miSti ter dwU,canJa ln množič-le a vso ? 0‘Jdi"®. SZJ bo nule1^ ho «,8 kovno pomoč. Ze ka^^hskl l,ESSt pol3skl trener tuf®' Prav tat bo». Pripravljal te-strokovni0.boao povabili še Sle ke dlscinn3aka za skoke In fin V®mii inPllne- Teeaii bodo v raunsirala ie ,e‘ tcm ko bo SZJ »00 rePobliIkteener^e’ kodo m°- a " vUek™eeZe firanCn° ho^evafo^ Programu deli, je {.J+tev tudi a. C.erne> bo usta-komkih Sol dveh stalnih smu-010 imeli , J, ,Kranjski gori smučarsko šolo za Predsednik SZS tov. Vlado Černe alpske discipline, v Planici pa skakalno šolo. Na vsak način moramo namreč posvetiti vso pozornost in skrb vzgoji novih strokovnih kadrov, predvsem takšnih, ki bodo delali po klubih in strokovno izobraževali novi smučarski rod. V posebnem programu, o katerem že razpravljajo na okrajnih zvezah, smo razložili naše mnenje o vadbi, o koledarju tekmovanj in o finančnih sredstvih. O tem je treba temeljito razpravljati, da zainteresiramo klube, ki naj po občinah že sedaj skušajo doseči od merodajnih najprej potrebno razumevanje, potem pa tudi gmotno pomoč. Ob zaključku našega razgovora je predsednik tov. Černe še posebej poudaril naslednje: — Ob tej priložnosti še posebej apeliram na naše starejše smučarske delavce in strokovnjake, ki niso morda več v izvršnem ali upravnem odboru naše organizacije. Sklenili smo jih povabiti kot eksperte za delo v smučarskih šolah in tečajih, ker vemo, da nam prav oni lahko odločujoče pomagajo. Prepričan sem, da nam svoje pomoči ne bodo odrekli, saj z vso gotovostjo računamo na njihovo sodelovanje. res razpoloženimi igralci Elektre. Pred maloštevilnimi gledalci sta sodila Ramskugler Iz Celja in ing. Oblak iz Ljubljane. ILIRSKA BISTRICA : NANOS (64:46) (28:12) Ilirska Bistrica, S. jul. — Gostje so skušali z zadrževanjem žoge doseči kar najbolj ugoden rezultat. To pa jim je uspevalo le v prvih minutah igre. Domačini so namreč zaigrali zelo borbeno in kaj kmalu dosegli potrebno prednost za zmago. V drugem delu je v zadnjih minutah Nanos igral le s štirimi Igralci in moramo reči, da skoraj bolje kot prej v popolnem sestavu. Primorski derby se je tako končal z zasluženo zmago Ilirske Bistrice. Tekmo sta sodila Steiner in Varoga iz Ljubljane. Ilirska Bistrica: Prosen 15, Stem-berger 8, Grlj R. 14, Lenančič 10, Su-šter 13, Grlj 4. Nanos: Pelascier 15, Lipovž 11, Tavčar 2, Inocente 8, Zmak 4, Ger-želj 6. ŠKOFJA LOKA : PROLETAREC 69:84 (38:46) Medvode, 8. julija, V preostali prvenstveni tekmi zadnjega kola spomladanskega dela republiške li- ge je včeraj zvečer Proletarec iz Zagorja v Medvodah premagal Škofjo Loko. Zaradi neredov na zadnjih prvenstvenih tekmah 1 Škofji Loki so bili košarkarji Škof je Loke kaznovani s prepovedjr igranja ene tekme na svojem igri šču in so morali tako tekmo s Pro letarcem odigrati na tujem igrišču v tem primeru v Medvodah. Pre' maloštevilnimi gledalci sta sodil Janko Kavčič in Pavlovič iz Ljuh Ijane. Škofja Loka: Hafner 14, Cerkve nik 13, Oman I. 10, Kolenda 8, Ven eelj 7, Gajič 3, Krajnik 3, Oman II. 10. Proletarec: Stvarnik 28, Kranjc 26, Anžur 13, Baloh 11, Juvan 3, Šte-ferl 2, Renk 1. »ovanovic in Uiiič sta prva Jugoslovana v tvimbiedonskem finalu Domžale AŠK Tivoli Elektra Branik II. Bistrica Nanos Svoboda Proletarec Škof. Loka Pn dar Jesenice Moste 654:634 16 544:437 14 682:589 12 640:622 12 596:622 12 573:611 12 567:555 457:458 570:596 570:609 583:631 590:662 (+ (+107) (+ 93) (+ ?8> (— 26) (— 38) (+ 12) (- D (— 26) (— 39) (— 48) (— 72) SVETOVNO PRVENSTVO V ROKOMETU ZA ŽENSKE SZ : Zah. Nemčija 11:8 (7:6) Madžarska : Japonska 17:8 (11:5) MEDMESTNI PRIJATELJSKI ROKOMETNI SREČANJI Romunija : Poljska 9:4 (4:3) Zagreb : Budimpešta 24:19(11:5) Rijeka : Kopenhagen 12:12 (6:5) Jeseničanke najboljše strelke V Mariboru je bilo 4. julija v počastitev dneva borca na sporedu republiško žensko prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško. Na novem strelišču v Melju se je zbralo kar 25 ekip, vsaka pa je štela po 5 * strelk. Po pričakovanju so se najbolje odrezale Jeseničanke, naj pa omenimo, da so Mariborčanke dobro izkoristile prednost »svojega« strelišča in zasedle mesta takoj za zmagovalno ekipo. Tekmovanje je otvorila podpredsednica OLO Maribor Ančka Kuharjeva. Žal je hladno deževno in vetrovno vreme motilo nastopajoče. Po končanem tekmovanju so si udeleženke ogledale še Pohorje- in prizorišče bojev legendarnega Pohorskega bataljona. Ob zaključku lahko rečemo, da je Okrajni mariborski strelski odbor prejel za organizacijo prireditve le pohvale. Rezultati: Posameznice: Kralj (Jesenice) 263 krogov, 2. Želj (Celje) 258 krogov, 3. Otrin (Jes.) 256, 4. Štern (Mar.-Tezno) 250 krogov, 5. Sieber (Marib.-Center) 250 kr., 6. Brezar (Kranj) 249 krogov, 7. Tiler (Ljublj.-Center) 249 krogov, 8. Unuk (Tezno) 249 krogov, 9. Dobovičnik (Celje) 248 krogov, 10. Kranjec (Mar.-Cent.) 248 krogov. Ekipno: 1. Obč. SO Jesenice 997 krogov, 2. obč. SO Maribor-Center I. 972 krogov, 3. obč. SO Maribor-Tezno I. 968 krogov, 4. obč. SO Ljubliana-Center 940 krogov, 5. obč. SO Maribor-Ta-borl. 938 krogov, 6. obč. SO Ce- lje 938 krogov, 7. obč. SO Kranj 922 krogov, 8. obč. SO Nova Gorica 921 kr., 9. obč. SO Maribor-Center II. 921 kr., 10. obč. SO Maribor-Tezno II. 918 kr. itd. Na sliki: zmagovalka med posameznicami Jeseničanka Kraljeva. omenili bomo le najvažnejše, kar bo tudi zapisano v analih tega velikega mednarodnega športnega dogodka. Začnimo pri Jugoslovanih. Medtem ko sta Jovanovič in Pilič imela smolo v igrah posamezno, sta se izkazala v igri dvojic. Njuna pot do finala je bila izredno naporna. V četrtfinalu sta premagala slovito ameriško dvojico McKinle/ — Rall-sten. V polfinalu sta se še bolj izkazala in premagala Avstralca Emersona in N. Frasera. V finalu sta se srečala prav tako s članoma avstralskega moštva v tekmovanju za Davisov pokal, Hewitom in Stollom. Ta igra je bila včeraj popoldne pred 18.000 gledalci. Jugoslovana sta bila odlična tudi v tej igri, vendar je bila sreča naklonjena Avstralcema, ki sta zmagala s 6:2, 5:7, 6:2 in 6:4. Naša igralca sta osvojila prvo mesto v igri dvojic. V igri posamezno je letos spet osvojil najvišje mesto Road La-ver, ki je premagal svojega rojaka Mulligana s 6:2, 6.2, 6:1. Med ženskami je zmagala devetnajstletna Američanka Karen Hantze-Susman, ki je premagala tridesetletno Čehinjo Sukovo s 6:4, 6:4. V ženskih dvojicah je bila sreča naklonjena ameriškemu paru Susman-Moffitt, ki je v finalu premagal teniški igralki Južnoafriške unije Reynolds-Price in Rene Schurman s 5:7, 6:3, 7:5. Za konec naj omenimo še finalno borbo mešanih dvojic. Američanka Margaret du Pont in Avstralec Neale Fraser sta premagala kombinirano dvojico, in sicer Angležinjo Haydon in Američana Ralstona z 2:6, 6:3, 13:11. 80 čolnov in 220 tekmovalcev NADALJEVANJE S 1. STR. uspeli plasirati v finale. Z zelo dobrimi dosežki so se izkazali še Italijani, Poljaki in zastopniki ZAR, medtem ko so močno razočarali tekmovalci iz sosedne Avstrije, še bolj pa Bolgari, ki se sploh v nobeni disciplini niso plasirali za finalne tekme, razen pri ženskah, kjer je- njihova skiffistka zasedla celo 1. mesto danes. Daleč najboljši čas v predtekmovanjih je dosegel osmerec splitskega Mornarja, ki je 2000 m dolgo progo v precej normalnih okoliščinah preveslal v 6:05,0, s čimer ni samo izpolnil norme za prvo svetovno prvenstvo septembra v Luzernu v Švici, marveč je dosegel čas svetovne vrednosti, doslej najboljši pri nas sploh. Oblak nad vrhom zasneženega Stola v soboto popoldne je obetal tudi idealne tekmovalne pogoje za nedeljsko finalno tekmovanje. In res — vreme je tudi drugi dan bilo izredno naklonjeno vsem nastopajočim, prirediteljem In številnim gledalcem, razen tega pa so kvalitetne in zagrizene borbe na izločilnih pre- izkušnjah obetale zares lepo, vrhunsko prireditev na vodi. In res je bilo tako: na današnjih tekmah so navdušili številne gledalce predvsem osmerec splitskega Mornarja, ki je še zboljšal svoj rekordni dosežek, danes celo na imenitnih 6:01,5, s čimer se je zelo približal blejskemu rekordu na tej progi (6:00,8), ki ga brani osmerec moskovskih Krylia Sovietov še iz leta 1956. Razen Mornarjevega osmerca so danes pokazali največ še četverec s krmarjem Krke, četverec brez krmarja Mornarja in dvojec s krmarjem iz Izole. Današnji prireditvi so prisostvovali tudi predsednik VZJ viceadmiral Ljubo Truta, predsednik blejskega regatnega odbora Boris Kocijančič, predsednik ZTKS Janez Zemljarič in drugi ugledni gostje. • moški: skiff — 1. Italija (Dambrosi) 7:34,3, 2. Italija (Bonača) 7:37,2, 3. Sava Zagreb (Lazar) 7:38,6; dvojec brez krmarja: 1. Mornar 7:21,8, 2. Avstrija 7,22,8, 3. Zagreb 7:32,2; dvojec s krmarjem: 1. Argo 7:53,7. 2. ZAR 7:55,6, 3. Partizan 8:00-2; doubie scull: 1. Poljska 6:53,9, 2, Avstrija 7:01,9, 3. Italija 7:03,7, 4. Bled 7:06,8: četverec brez krmarja: 1. Mornar 6:29,4, 2. Mladost 6:33,7, 3. Poljska 6:34,4; četverec s krmarjem: 1. Krka 6:40,6, 2. ZAR 6:43,0, Mladost 6:47,2; osmerec: 1. Mornar 6:01,5, 2. Bled 6:08,1. 8. ZAR 6:18,2; • mladinci — skiff: 1. Bled (Urh) 5:52,1, 2. Zagreb 5:54,2, 3. Jadran Zadar 6:00,4: četverec s krmarjem: 1. Zagreb 5:04,0, 2. Argo 5:08,2, Bled Olimpija in pionirska atletska šola Akademski atletski klub Olimpi-ja-Svoboda v Ljubljani sodi med tiste atletske kolektive v državi, ki ne skrbe samo za razvoj vrhunske atletike in atletov, ampak predvsem za mladi rod, to je pionirje in pionirke. Atletska šola za pionirje je pri Olimpiji stara že več let. Še posebno sistematično pa se je začelo delo s pionirji lansko jesen, ko je ta šola pričela delovati v petih osnovnih šolah v Ljubljani, v občinah Bežigrad, Center in Vič-Rudnik. V šolo je bilo vključenih 170 pionirjev in pionirk. Pouk je trajal nepretrgoma preko vse zime polnih 6 mesecev, nakar so zlasti tisti pionirji in pionirke, ki so v času zimske vadbe mnogo pridobili, stopili v vrste aktivnih atletov in atletinj in začeli z njimi trenirati na atletski stezi. Rezultati te šole so vidni, saj je Olimpija že več pionirjev in pionirk vključila v ekipo mlajših Na Jesenicah ZSSR: Jugoslavija V torek ali sredo bo na Jesenicah prijateljsko meddržavno srečanje mladinskih namiznoteniških reprezentanc ZSSR in Jugoslavije. Sovjetski reprezentanti — 13 po številu — bodo v nedeljo popoldne prispeli na Jesenice, kjer bodo ostali na pripravah do začetka blejskega šampionata. V torek ali sredo pa se bodo pred jeseniškim športnim občinstvom pomerili v prijateljskem srečanju z našo reprezentanco, ki je na Jesenicah na pripravah od 5. julija. Točen čas dvoboja bomo javili v dnevnem časopisju in radiu. mladincev in mladink, od katerih bodo nekateri nastopili tudi na zveznem finalu v Ljubljani. S podobnim načinom šolanja Olimpi-ja-Svoboda nadaljuje tudi v poletnih mesecih. To je zdaj toliko laže, ker imajo stalnega trenerja, tov. Gustiko Ivkoviča, ki se je v prvem mesecu dela v klubu posvetil predvsem mladini. Ker pa je vedno večji pritok mladine, je Olimpija sklenila, da bo organizirala tudi drugi oddelek atletske šole za mladino iz centra mesta. Ta bo v Tivoliju v športnem parku inž. Stanka Bloudka. Z vadbo je pričela Olimpija že' v torek, 3. julija in tako vidimo mlade atlete vsak torej in petek od 9. do 11. ure dopoldne, ko vadijo pod vodstvom priznanega trenerja tov. Ivkoviča. Oba oddelka atletske šole Olimpije nista samo za pionirje, ampak tudi za mladince in mladinke, ki prvič stopaj'o v vrste atletov. Zato vodstvo Olimpije vabi vse, ki bi se radi posvetili atletiki, da se vključijo v atletsko šolo akademskega atletskega kluba Olimpije-Svobode. 5:16,2; osmerec: 1. Mladost 4:31,7, 2. Partizan 4:36,3, 3. Gusar 4:44,0; ©ženske — skiff: 1. Bolgarija (Sokolova) 4:25,7, 2. Mladost 4:42,2, 3. Danubius 4:49,0. Mariborske nogometne aktualnosti Kovinar še ni prejel počitnic pa kljub temu nekaj igralcev * ne prihaja na treninge+Pfavijo, da jih želi nekaj zapustiti njihove vrste. Kaj pa bo s trenerjem? Jazbec, ki je pred tem slabo vodil Varteks (kf je izpadel), pred tem pa je odslovil tega trenerj^, tudi v Mariboru ni pokazal zadovoljivih kvalitet. Izgovarjal se bo morda, da nekateri igralci niso želeli igrati (pradvsem oni, ki so prišli od Branika) in da so bili zato vsi napori zaman. Dejstvo pa je, da je Kovinar igral izredno slabo pred ti oziroma bolje rečeno staromodno in neučinkovito Prav zaradi tega so Tezenčani tudi v spomladanskem delu prvenstva izgubili nekaj tekem z, najtesnejšim rezultatom, in to celo doma. Trener Jazbec je že prejel odpustnico in bo odšel iz Maribora, na njegovo mesto pa bo prišel nov profesionalni trener iz Beograda. Kaj pa igralci? Pričakovali so, da jih bo večje število zahtevalo izpisnice. Tako je tudi bilo. Prvi so se oglasili Radulovič, Lepenik in Zeljič, nato še Pihler, Pavalec in Najberg. Kot kaže, jim bo Kovinar izpisnice moral dati, čeprav so nekateri disciplinsko kaznovani. V drugem mariborskem nogometu se ni pripetilo nič posebnega: »vijoličasti« trenirajo in bodo prvo tekmo odigrali verjetno prilmdnjo nedeljo, Železničar igra naprej v jugo-slovmskem pokalu, Branik pa bo odšel z igralci na taborjenje na morje, po amaterski in zasebni osnovi seveda. Cerar peti na svetu ter najboljši na konju in bradlji KOLESARSKA DIRKA TOUR DE FRANCE Jugoslovani vse boljši Montpelier, 8. — Teden dni je od tega, odkar so startali tudi amaterji na tradicionalni dirki Tour de France. Med 120 kolesarji iz vse Evrope sodelujejo tudi Jugoslovani: Ukmar, Skrij, Boltežar, Valenčič, Sebe-lič, Šebenik in Popič. Na začetku naši kolesarji niso pokazali večjih odlik, toda čimbolj gre dirka h koncu, tem lepše uspehe dosegajo. Se najboljša sta Valenčič in Skrij, ki sta se na vseh sedajnih etapah vselej uvrstila med boljše, vendar se zaradi slabše uvrstitve v prvih etapah nista še mogla uveljaviti v skupni oceni. Slabši so Šebenik, Sebelič in Popič, ki pravzaprav niso kos tej težavni nalogi. V današnji sedmi etapi je zmagal Nizozemec Janssen, ki je za 140 km dolgo pot potreboval 3,22:06. Drugi je bil Luksemburžan Hentges, tretji Nizozemec Nijdam, oba v času zmagovalca. Omenimo naj, da je zma- 30., Skrij lenčič 70. govalec vozil s povprečno hitrostjo 41.358 km na uro, Jugoslovani so v današnji sedmi etapi prišli na cilj z veliko skupino, ki imajo vsi isti čas kot zmagovalec Janssen. Vrstni red pa je bil naslednji: Ukmar 50., Boltežar 69., Va-in Popič 76. Sebelič je nekoliko zaostal in je bil šele 98. v času 3,47:41. Omenimo naj še to, da je Šebenik odstopil od nadaljnjega tekmovanja. V generalnem plasmaju vodi Nizozemec Hugens pred Spancem Moralom in rojakom Nijdamom. Jugoslovani so na naslednjih mestih: Valenčič 49.. Skrij 51. itd. Profesionalni kolesarji pa so absolvirali štirinajsto etapo. V tej etapi je zmagal Francoz Sta-bilinski. Za njim je privozil na cilj Altig iz Zahodne Nemčije, na tretjem mestu'pa se je uveljavil Daems iz Belgije. V generalnem plasmaju vodi belgijski kolesar Plankaert. NADALJEVANJE S 1. STR. lo točk. Oba sta prejela zlati medalji. Edini Italijan, ki se je prebil v finale, Menicheli, je bil odličen in je pop Jnoma zaslužil bronasto kolajno, še posebej zato, ker se je boril proti zares odličnim Japoncem. KONJ Z ROČAJI -Za Cerarja najvišja ocena na prvenstvu Cerar je enostavno spravil v zadrego sodnike in gledalce, ko je nastopil na konju z ročaji. Tako v petek in tako tudi danes. Ko je napovedovalec napovedal Cerarja za nastop z ročaji, se je zbral-> okoli njega vse polno filmskih in televizijskih snemalcev ter fotoreporterjev, da , jim ne bi ušel noben Cerarjev gib. Miro je bil najprej nekoliko nervozen in je odšel k mizici za magnezijo, kjer si je namazal roke in se nekoliko umiril. Stopil je k orodju in vajo izpeljal brez kakršnekoli napake. Navdušenje je bilo veliko. Sodniki so mu tudi danes prisodili oceno trikrat 9,9 in enkrat 10 točk. Miro Cerar je s skupno oceno 19,75 dosegel najvišjo oceno na Kladivarjevi mladinci državni prvaki Ljubljana, 8. julija. Sest najboljših mladinskih ekip Jugoslavije za mlajše mladince se je danes popoldne zbralo na finalnem tekmovanju na centralnem stadionu. Nekaj desetin gledalcev je videlo precej dolgočasno tekmovanje, čeprav so se mladi atleti dovolj trudili za svoj individualni uspeh, še bolj pa seveda za uspeh svojega moštva. Takoj po teku z ovirami so vod- stvo prevzeli tekmovalci kranjskega Triglava, ki ga niso izpustili iz rok vse do sedme panoge. Začasno je prišla na prvo mesto zagrebška Mladost, ki pa je bila diskvalificirana v. štafeti in tako izgubila možnosti za prvo mesto. Sicer so diskvalifikacijo potem preklicali, vendar je bilo zaradi slabega rezultata vse izgubljeno. Šele zadnji panogi — palica in kladivo — ROKOMETU ZA MLADINKEDRZAVNO PRVENSTVO V Slovenke tretje Maribor, 8. julija. Letos je RZJ prvič uvedla tudi državno prvenstvi v rokometu za mladince in mladinke. Turnir mladincev se odvija v Ohridu, za mladinke pa v Mariboru. V odlični organizaciji okrajnčga rokometnega odbora Maribor je bil turnir mladink odigran na malem stadionu Branika. Vseh 6 ekip je igralo v dveh skupinah. I. skupina: Slovenija : Makedonija 13:3 (8:1), Hrvatska : Makedonija 13:3 (6:0), Slovenija : Hrvatska 6:7 (4:6). II. skupina: Srbija : Črna gora 13:3 (8:0), Srbija : BiH 4:2 (2:1), BiH : Črna gora 6:6 (3:3). V zaključnih tekmah za posamezna mesta so bili številni gledalci priča lepim igram, ki so jih prikazale vse ekipe. V tekmi za 5. mesto je presenetljivo zmagala Makedonija nad Črno goro s 6:2 (4:1), za 3. mesto je Slovenija šele v drugem delu igre uspela zmagati proti BiH s 7:3 (1:1). V finalni tekmi pa so gledalci lahko videli skoraj vrhunski rokomet, ki so ga demonstrirale mlade igralke Hrvatske, ki so igro proti Srbiji odločile v svojo korist z rezultatom 11:1 (4:0). Končni vrstni red: 1. Hrvatska, 2 .Srbija, 3. Slovenija, 4. BiH, 5. Makedonija in 6. Črna gora. FUŽIN AR : KKB Graz 1:0 (0:0) Ravne, 8. julija. V enakovredni igri so danes domači nogometaši z boljšo igro predvsem v drugem delu povsem zasluženo premagali avstrijske nogometaše iz Graza. Pred okoli 600 gledalci je tekmo sodil Horvat iz Maribora. Neresnost ali pomanjkanje sredstev sta dokončno odločili, da gre zastava Atletske zveze Jugoslavije z ekipo Kladivarja. Med posamezniki zo zelo dober vtis napravili Pirjevec, Pro-tič, Mole in še nekateri. Sicer pa kaj več povedo tudi rezultati. Organizacija tekmovanja (AAK Olimpija : Svoboda) je bila primerna. Rezultati: 100 m: Pirjevec (Tr) 11.3, Leskovšek (KI) 11,6, Rul (Ml) 11.7; 300 m: Protič (Tr) 37.4, Gorenc (OS) 37.5, Bičanič (Ml) 37.9, 1000 m: Mole (OŠ) 2:41,7, Radovinkovič (Ml) 2:43.5, Višnjevič (D) 2:45.9, 100 m ovire: Kemr (Br) 14.8, Pirjevec (Tr) 14.9, Košir (OS) 15.1, višina: Medvešček (KI) 170, Motoh (OS) 170, Grdelj (MI) 165; daljina Ve-selak (KI) 6.32, Pristov (Tr) 6.16, Čuček (D) 6.12, palica Pristov (Tr) 3.30, Veselak (KI) 3.20, Kunej (KI) 3.20; krogla: Grdelj (Ml) 14.73, Satler (Br) 13.53, Kogovšek (Tr) 12.84, disk: Gajšek (KI) 40,56, Leskovšek (KI) 39.51, Lavrih (OS) 37.22, kopje: Topol-nik (Br) 54.58, Kavalar (KI) 49.07, Tratnik (Br) 46.98; kladivo Grdelj (Ml) 44.04, Jurak (Br) 43.70, Dorn (KI) 42.56, 4X100 m: Triglav 45.7, Dinamo 46.1, Olim-pija-Svoboda 47.1, končni vrstni red: Kladivar 15.152, Triglav 14.275, Mladost 13.947, Olimpija-Svoboda 13.654, Branik 13.596, Dinamo 11.160. po- Ma- tudi Čeprav je v Sloveniji že preko 80 plavalnih bazenov, se resneje ukvarja s plavalnim športom le šest, morda sedem klubov. Tu in tam zaživi še za kakšno sezono ali dve klub, ki pa kaj kmalu zopet zaspi s svojo dejavnostjo. Letos je kazalo, da se bodo stvari izboljšale. V mesecu maju so se zbrali v Ljubljani predstavniki mnogih klubov in sekcij ter ustanovili slovensko plavalno ligo, ki je razdeljena na štiri skupine, v vsaki skupini pa tekmujejo po trije klubi. Skupno bi torej moralo nastopati 12 ekip, kar je rekordna aktivnost v slovenskem plavalnem športu. Prvi nastopi bi morali biti preteklo nedeljo. V Ljubljani bi se morali srečati Partizan-Renče, Kamnik in drugo moštvo Ljubljane. Organizator je dobil dan pred trobojem telegram iz Renč, v katerem javljajo, da zaradi finančnih težav izstopajo iz tekmovanja. Naslednji dan, ko je bilo že vse pripravljeno za preostali dvoboj s Kamnikom, je uro pred pričetkom tekmovanja prispel še telegram iz Kamnika, kjer prav tako odpovedujejo sodelovanje. Trenutno še ne vemo, kakšen je položaj v drugih skupinah, toda v tej skupini so se velike nade že pred začetkom tekmovanja razblinile v nič. Razumemo finančne težave, s katerimi se bore klubi in društva. Toda ne razumemo merodajnih lokalnih forumov, ki ne podpro v najbolj skromnih merah takšne dejavnosti, saj vemo, da je sodelovanje v tem tekmovanju združeno z minimalnimi sredstvi. Če pa so bile po sredi le prevelike želje klubov, ki jih ob prvih težavah niso mogli premostiti, bi bilo pametneje postaviti najprej trdnejše temelje in šele potem vstopiti v ■ tekmovanje, kateremu bodo tudi kos. Tako pa se je lepo zamišljeno tekmovanje že pred začetkom zrušilo kot hiša iz igralnih kart. Star pregovor pravi, da naj si vsakdo odreže le takšen kos kruha, kakršnega bo lahko tudi pojedel. M. P. KOLESARSKA DIRKA OKROG MADŽARSKE Budimpešta, 8. julija. Te dni teka tradicionalna dirka okrog džarske, na kateri sodelujejo Jugoslovani. V šesti etapi od Sege-dina do Debrecina je zmagal Avstrijec Christian. V času zmagovalca je privozil na cilj kot tretji tudi Jugoslovan Vukojevič. Omenimo naj še to, da je drugi jugoslovanski kolesar Bednarik odstopil zaradi težjega padca. Jugoslavija kot moštvo ne more več nastopati, ker tekmuje premajhno število tekmovalcev. V generalnem plasmaju po šesti etapi vodi Avstrijec Christian pred Madžarom Juszkom. tem prvenstvu sploh. Drugi tekmovalec Šahlin je zaostal za Cerarjem za štiri desetinke. KROGI - brez upa na kolajno V vaji na krogih je Miro Cerar nastopil brez upa na kolajno. Bil je prvi na vrsti, pokazal je vse, kar zna, in dosegel šesto mesto. Titov na krogih ni imel nobene konkurence in je zmagal popolnoma zasluženo. PRESKOK-zlato za domače V preskoku, kjer Cerar ni nastopil, je zmagal češki telovadec Kr-bec, ki je dobil oceno 9,9 točke in je zlato medaljo popolnoma zaslužil. SeVeda so bili domači gledalci navdušeni nad uspehom tega telovadca in ga nagradili z dolgotrajnim aplavzom. V finale se je uvrstil tudi Titov, vendar je moči hranil za ostala orodja in je odstopil. BRADLJA - gledalci so odločili Disciplina, v kateri se je Cerar tudi potegoval za kolajno iz te ali one kovine, je bila brez dvoma tudi bradlja. V petek njegova vaja ni bila ravno najboljša, vendar se je Cerar na vso moč pripravil, da bi si izboljšal položaj. Najprej so bili na vrsti trije tekmovalci, ki so imeli manj točk od Cerarja. Ko je nastopil Japonec Ehdo, je račun pokazal, da bi Miro lahko z oceno 9,8 osvojil srebrno medaljo. Nastopil je Sahlin in se je, kot je njegova navada, najprej zagledal v gledalce in se skušal umirit. Vajo je dobro izvedel — ocena 9,85. Miro je bil zadnji na vrsti. Spet smo vzeli v roke svinčnik in izračunali, da bi ocena 9,9 zadostovala celo za zlato medaljo. Malo upanja — vendar... Ko je Cerar začel z vajo, ki jo je izvajal-zelo lepo in zanesljivo, ki je bila polna težkih elementov, se je izkazalo, da tudi zlata medalja ni nedosegljiva. Ko je skočil z bradlje in elegantno zaključil svojo vajo, so bili gledalci navdušeni in slišali smo navijanje: Cerar, Cerar, Cerar . .. Bili smo prepričani, menda z vsemi ostalimi v tej dvorani, da je bila Cerarjeva vaja mnogo boljša od Sahlinove, Sahlin pa je dobil 9,85 točke. Torej, Cerar mora biti prvi! Zgodilo pa se je drugače. Sodniki so odločili po svoje. Japonski in švicarski sodnik sta prisodila Cerarju 9,9 točke, sovjetski in francoski sodnik pa 9,8. Skupna ocena torej 9,85 — kot Šahlin, čeprav je bilo kot na dlani, da je bila Cerarjeva vaja mnogo težja in mnogo lepša od Sahlinove. Začeli so se odvijati dogodki, ki Jih vidimo le na nogometnih in hokejskih tekmah. Silovito žvižganje, Novi svetovni prvak Jurij Titov Takoj ko je sovjetski tekmovalec Jurij Titov osvojil naslov svetovnega prvaka, smo ga zaprosili za kratek razgovor, na katerega je takoj ljubeznivo pristal. Jurij Titov se ukvarja s telovadbo že dolgo vrsto let, po poklicu je profesor telesne vzgoje ,doma je iz Kijeva in je star 27 let. Kakšni so vaši občutki po osvojitvi naslova svetovnega prvaka? — To je težko povedati. Morda me boste razumeli, če rečem, da sem z mislimi pri mojem devet dni starem sinu. Ničesar se točno ne zavedam. Dva dni zatem, ko sem prišel v Prago, sem prejel sporočilo, da sem dobil sina. Potem sem telovadil še bolj pazljivo in vestno in kot kaže, mi je res uspelo. Sicer pa je bil že čas. Na vseh velikih tekmovanjih, evropskih prvenstvih, olimpijskih igrah sem osvajal tretja mesta in bronaste kolajne. Doma so mi že dali naslov »bronasti telovadec«. Konč- no se mi je danes posrečilo spremeniti bron v zlato. Zadovoljen sem, da se mi je to posrečilo prav v Pragi. Tam sem namreč začel svojo mednarodno kariero. Kakšen je vaš poklic? — Končal sem študij na visoki šoli za telesno kulturo v Kijevu. Prav sedaj delam disertacijo »Občutki telovadca na tekmah«, kjer so mi mnogo pomagale moje lastne izkušnje in nasveti mojih kolegov. Povejte še kaj o svoji družini* — Moja soproga je tudi športnica. Je namreč odlična teniška igralka, je stalna reprezentantka Sovjetske zveze in Ukrajine' Končala je študij angleškega jezika in tudi mene je že dobro naučila tega jezika. Titov je naslovu svetovnega prvaka danes dodal še zlato medaljo na krogih in tako povečal zbirko svojih športnih trofej' Sam pravi, da bo sin lahko zbiral športne trofeje svojega očeta in matere, morda pa bo d-odal še kakšno svojo. loidni trak zmešnjavo ob sodniški mizi. Po 36 minutah so sodniki le končali svoje posvetovanje. Vrhovni sodnik je konec koncev le odločil oceno 9,9! Gledalci so poskočili na noge, ko so opazili, da pripravljajo jugoslovansko zastavo, ki se je dvigala na srednji — najvišji drog. Se dolgo po uradni razglasitvi ni bilo vzklikanja Cerarju ne konca ne kraja. Zelo objektivni gledalci so tako prispevali k pravični odločitvi sodnikov. DROG - spet šesto mesto za Cerarja Po tem mučnem dogodku je sledila še zadnja disciplina, vaja na drogu. Res je, da Cerarjeva izvedba ni bila mnogo slabša od ostalih toda kljub temu so bili trije Japonci in dva sovjetska tekmovalca boljši, vendar je tudi šesto mesto odličen uspeh za našega reprezentanta. Današnji rezultati: Parter: Parter: 1.^-2. Aihara. E 19.59, 3. Menicheli (It) 19.45, 4 Yamas- Miro Cerar zadovoljen Naš najboljši telovadec Miro Cerar je bil po končanem tekmovanju v Pragi dokaj dobre volje. Kakšni so bili vaši računi pred prvenstvom? — Želel sem, da bi vaje čim-bolje izvedel in da bi se uvrstil med prvo deseterico v skupni uvrstitvi in tudi na posameznih orodjih. V tej smeri sem se tudi psihično pripravljal. Sovjetski telovadec Sahlin pravi, da rezultat pravzaprav ni važen, važno je, kako opraviš svojo vajo na orodju. Takega mnenja sem tudi jaz. Vaši načrti po prvenstvu? — Priprave so bile naporne in zato se želim nekoliko spočiti. Zatem pride na vrsto študij, saj sem zaradi priprav na svetovno prvenstvo nekoliko zaostal. Jeseni torej na prvem mestu fakulteta. Ali ste z uspehom zadovoljni? — Osebno sem več kot zadovoljen z mojim uspehom na svetovnem prvenstvu. Prijetno je stati na najvišjem odru. Vesel sem, da so lahko gledali to lepo prireditev tudi naši domači gledalci na televizijskih ekranih. Praški gledalci so bili zelo objektivni in se jim zahvaljujem za priznanje. Ne bi bilo prav, če ne bi pohvalil tudi svojih kolegov, saj je deseto mesto med ekipami popolnoma zadovoljivo. To, da smo premagali Poljake, Bolgare in Madžare je za nas velik uspeh in Vsi imajo zanj enake zasluge. glasno protestiranje gledalcev, ki jih je bila polna dvorana. Gledalci se nikakor niso dali potolažiti. Jugoslovansko vodstvo je takoj protestiralo In vrhovni sodnik je skliceval posvet. Odločitve pa ni in ni bilo. Sodniki so se kar naprej posvetovali, .gledalci pa so vedno glasneje zahtevali pravično oceno. Medtem sta Cerar in Sahlin stala na strani in se mirno pogovarjala, kot da se ju to vse nič ne tiče. Miro se je začel ogrevati za nastop na drogu, ko še vedno ni bilo sodniške odločitve. Nemir se je stopnjeval in češki funkcionarji so skušali na vse načine preprečiti snemalcem in fotoreporterjem, da bi posneli na celu- hita (J) 19.39. 5. Ono (J) 19.275, 6. Stasny (CSSR) 19.00. Konj z ročaji: 1, Cerar (J) 19.75, 2. Sahlin (SZ) 19.375, 3.-4, Mitsu-kuri (J) 19.30, Lu Lieh Feng (K) 19,30, 5. Titov (SZ) 19.275, 6. Kerdemelidi (SZ) 18.40. Krogi: 1. Titov (SZ) 19.5, 2.-3. Endo (J), Sahlin (SZ) 19.425, 4. Aihara (J) 19.25, 5. Leontijev (SZ) 19.225, 6. Cerar (J) 19.20. Preskok: 1. Krbec (CSSR) 19.55, 2. Vamashita (J) 19.35, 3.-4. Sahlin (SZ), Endo (J) 19.223, 5. Ono (J) 19.175, 6. Fuhlle (DDR) 19.075. Bradlja: 1. Cerar (J) 19,625, 2. Sahlin (SZ) 19.60, 3. Endo (J) 19.50, 4. Vamashita (J) 19.375, 5, Ono (J) 19.25, 6. Kerdemelidi (SZ) 19.125. Drog: 1. Ono (J) 19.675, 2.—3-(J) Stolbov (SZ) 19.625. 4.-5. MitSU-kuri (J) 19.50, Titov (SZ) 19.50, 6. Cerar (J) 19.425. Jugoslovanski telovadci bodo jutri odpotovali iz Prage in bodo n* povratku nastopili še na ekshibicijskem tekmovanju v Grazu, v četrtek pa se bodo vrnili v Jugoslavijo-V času pročanja v Pragi še poteka tekmovanje najboljših telovadk Ul rezultatov še nismo prejeli. NAJBOLJŠE SESTORICE PO PROSTIH IN OBGVEZNIH VAJAH NA SVETOVNEM PRVENSTVU V PRAGI Konj z ročaji: Cerar 19,70, Sahlin (SZ) 19,45, Titov (SZ) 19,35, Mh' sukuri (Jap), Kerdemelidi (SZ) iO Lu Ljeh Feng (Kit) vsi 19,20; -bradlja: Endo (Jap), in Sahlin 19,50. Cerar 19,45, Ono (Jap) in Titov 19,40. Carminucci (I) 19,35; — krogi: Tito'' 19,40, Sahlin 19,35, Endo in Leontijev (SZ) 19,25, Cerar in Aihara (Jap) 19,20; — drog: Ono 19,55, Endo in Stolbov (SZ) 19,45, Titov 19,40, MU' sukurl 19,30, Kerdemelidi in Cer»r 19,25; preskok: Krbec (CSSR) 19,3°' Titov 19,15, Vamashita (Jap) 19,J0, Šahlin, Ono in Endo, vsi 19,05; parter: Aihara 19,40, Endo 19,30, Me" nicelli (I) 19.20, Ono 19,15, Yama-shita 19,10. Stastnj* (CSSR) 19,00. TEHNIČNI REZULTATI: Posamezniki: Titov (SZ) 115,®®' Endo (Jap) 115,50, Sahlin (SZ) 115,2®' Ono (Jap) 115,15, Cerar (Jug) 114,95-Mitsukuri (Jap) 114,30, Vamashi*3 (Jap) 114,10, Stolbov (SZ) 114, Kerdemelidi (SZ) 113,85, Curumi (Jap) 113,85, Menichelli (I) 113,60, Aihara (Jap) 113,45 itd. Ostali Jugoslovani: Petrov^ 108,75, Menčik 108,65, Caklec 108,5®' Šrot 108,30 in Gagič 107,75. EKIPE: Japonska 574,65, SZ 573,l5' CSSR 561,50, Kitajska 559, Italbf 557,20, ZDA 555.25, Finska 554,9°' NDR 554.50, Švica 552,95. Jugoslavija 552,70, Bolgarija 551,75, Madžarska 550.65, Poljska 550,35, Francij3 543,15, Švedska 541,75, Zah. NernčU8 538,20 in ZAR 374,15. KVALIFIKACIJE ZA VSTOP V H. ZVEZNO LIGO Prihodnjo nedeljo Slovan v Trebinju Zagreb, 8. julija. V riogoir.c*^ zvezi Hrvatske so danes dopol01 žrebali pare za kvalifikacijske te e me za šestnajstega člana II. lige — zahod, v tem tekmovanj sodelujejo Leotar (Trebinje), Slu"",. Naj usp ešnej ši G orenj ci (Lj.), Zagreb in Varteks (Varaždin*; Tekmovanje bo po dvojnem kug sistemu z naslednjim sporedom: „ julija v Trebinju Leotar : Slo' , in v Zagrebu Zagreb : Varteks. julila bodo povratna srečanja, julija in 5. avgusta pa finalna s . avgusta pa ____ čanqa, ki bodo dala zmagovalca . 16. člana II. zvezne Hge — zahoo skupine. NADALJEVANJE S 1 STR. ' ' ■ ‘ . . • .vv:> • •'čil-:.*-, a svoje tekmece, da je po dirki vendarle še zasedel 5. mesto (2 točki za prvenstvo LRS), nadaljnjo točko pa je dobil tudi. za najhitrejši krog — 79,025 km/h. V kategoriji do 175 ccm je zmagal Ljubo Galič (prej BiH, zdaj AMD Kamnik) pred Trboveljčanom Bivicem in domačinom Salamonom. V razredu nad 250 ccm je bil dosežen najhitrejši čas dneva in hkrati rekord te najmlajše proge v Sloveniji. Član AMD Murska Sobota Aleš Mrzel je namreč na startu močno zaostal, kar ga je podžgalo, da je navil najhitrejši krog na rekordnih 87.806 kilometrov na uro, s čimer je osvojil posebno nagrado prireditelja za najhitrejši čas dneva. Med dirkači z motorji do 250 ccm je po Mrzelovem odstopu zaradi okvare na motorju prišel na najboljše mesto Janez Pintar pred Zagrebčanom Piga-com • in domačinom Čudnom, med prikoličarji pa je znova premagal vse tekmece Tržičan Hrast s sovozačem Zupanom. Prihodnja vožnja za republiško prvenstvo (II. dirka) bo 22. t. m. v Kamniku. TEHNIČNI IZIDI Motorji do 50 ccm: Vrhovnik (Kamnik, Tomos Colibri) — najhitrejši krog 72,269 km na uro, Teran (Tržič, Pegaso) 62,490, Seljak (Domžale, Tomos Colibri) 62,000. Motorji do 125 ccm: Mladovan (Nova Gorica, MV Agusta) 73,798 km na uro za krog, Vrhovnik (Kamnik, Tomos Colibri) 73,789, Benci (Zagreb, NSU), 73,560. Motorji do 175 ccm: Galič (Kamnik, Moto Morini) — 79,025 km na uro za najhitrejši krog, Bivic (Trbovlje, Mival) 78,288, Salamon (Ljubljana, Ducati) 74,012. Motorji nad 250 ccm: Mrzel (Murska Sobota, Aermachi) — 87,806 km na uro za krog (najboljši čas dneva), Janez Pintar (Kranj, Tomos Puch) 84,768, Čuden (Ljubljana, Tomos) 80,321 itd. Motorji do 230 ccm: J. Pintar (Kranj, Tomos, Puch), 84,440 km na uro za najhitrejši krog, Pigac (Zagreb, Tomos) 81,119, Čuden (Ljubljana, Tomos) 81,119 itd. Prikolice do 1200 ccm: Hrast-Zu-pan (Tržič, BMW R-73) 78,556, Ar-čan-Salobir (Celje, BMW) 74,256, Pa-žur-Anžel (Zagreb, Norton) 72,479 itd H. TENIS V NOVEM SAD^ Novi Sad, 8. julija. Na tradl' cionalnem teniškem turnirju »Pokal mest«, na katerem 3e f-j, delovalo . 50 najboljših mlad jugoslovanskih tekmovalcev, _ zmagala ekipa Zagreba Pre^. botico in Novim Sadom. Maribora je zasedla 4. mesto- j Rezultati: Zagreb : Novi * 4:1, Zagreb : Subotica 3:2, IV® , bor : Beograd 3:0, Skopje : ® grad 4:1. Maribor : Skoui« V konkurenci mladink je mesto osvojila ekipa Novele -da, pred Ljubljano in Suboh USPEH NOVEGA ČLANA I. ZVEZNE LIGE u Oslo, 8. julija. Na gostov8,^.. po Norveški so nogometaši sar * J. skega Zeijezničarja — novi J11 6\i zvezne lige, premagali v Al« .0tt! istoimensko moštvo z rezui' 4:1.