Državni zbor. V 96. seji dne 14. deo. 1874 se je skonSal razgovor o dižavnem proraSunu, in tudi o tem koncu velja: konec delo hvali, ker se je gospodarstvo liberalne stranke v prav 5udni luči pokazalo. To nam daje upanja, da bodo vsaj pametneji nemškutarji, kterih število seveda ni veliko, kcr bi sicer toliko nemSurjev ne bilo, spregledali in hrbet pokazali ljudem podpirajočim nernško-liberalno stranko, ki z denarji podložnikov slabo gospodari. Le berite in dajte še nemškutarjem to brati! — Pred vsem je dr. Pražak, mož našestranke, pobil vgovore Brestelna, ki je mislil federalistom s tem zaušnico dati, da je ministerstvu Belkredija oponašal, češ, da je napravilo za 400 milijonov državnega dolga, da toraj prejšnje Scbmer- lingovo ministerstvo ni tako slabo bilo. Dr. Pražak mu je dokazal, da je za liberalno vlado do leta 1866, kakor to kažejo raSunski sklepi, deficit (primanjkljej) dorasel do 703 milijonov, kar pa še ni vse, ker raSuni od leta 1867 še zdaj niso sklenjeni, in se prava številka deficita še le po tem bo dala najti. Očitno poveda Pražak, da še zdaj niso poravnane denarne pogodbe z Magjari, ktere je Beust 1. 1867 predober kup spustil, da je ložje nemško-liberalni stranki takraj gospostvo nad slovansko večino v roke spravil. V zraku namreč visi 80 milijonov drž. dolga, od kterega niso Magjari ne krajcarja na svoj ra5un prevzeli, ker je, kakor se sploh govori, Beust na to — čisto bil pozabil! Od tega dolga bi morali Ogri vsled pogodbe 30 procentov, mi pa 70 proc. trpeti, toraj se bo deficit do konca leta 1867 za nas veliko večji pokazal. Zatoraj je dr. Pražak priganjal vlado, da naj vendar računske sklepe od 1. 1867 predloži. Kar pa zadeva 400 mil., ki so se za Belkredija na posodo vzeti morali, je požil boj s Prusi, kterega prejšnja nemško-liberalna vlada ni znala odvrniti, polovico, z drugo polovico so se pa plačevali dolgovi od Scbmerlingore vlade napravljeni. In Brestel ni vedel na to nič tehnega odgovoriti! Tacib reSi seveda nemčurji ne najdejo v ,,Tagesp.", v ,,Mbg. Ztg." ali pa v ,,Dorfbote", ki se potepa tudi po našib slovenskih vaseh! Zatorej pa ta vrsta ljudi k spoznanju ne piide. — Poslanea Dežman in grof Hobenwart govorila sta za to, da 8e za zemljišno odvezo na Kranjskem dovoli ves zne8ek, katerega je deželni zbor v svoj proračun postavil, namreč 227.000 gjd., kterega je pa vlada za 26.000 gld., finančni odbor pa še za 57.000 gld. znižal. Ker je v deželi — pravi Dežman — malo obitnije, spada 66% direktnega davka na zemljišča, kterim se več davka naložiti ne da, je tedaj treba pomoči iz državne blagajnice. Pri glasovanju se pa zaviže ta skoz in skoz opravi5eni predlog. Pri postavku stroškov za v k u p n e z adeve je dr. Kopp javkal, da imamo za letos deficit, ki bo gotovo nad 8 milijonor prišel, vrh tega pa se slabo gosposdarstveno stanje! Predlagal je toraj resolucijo (sklep), 'kterej je zbornica pritrdila, da se namreŠ ministerstvu naroča, da naj gledč na slabo denarno in gospodarstveno stanje pri doloSenju vkupnih etroškov toliko z b r i s e, da se bo poznalo. V govoru je pokazal, kde da se naj zbrisuje: pri stroškib zavojaštvo. Vsled tega so se stroški za vkupne zadeve vnovifi izročili odboru v pretres. Razun teh postavkov se je vsa finanSna postava za leto 1875 vdrugiS in tretjič brala in potrdila. Vseb stroškov je 381 mil. 370.909 gld., dohodkov 373 mil. 89.899 gld., toraj manjka 8 mil. 289.007 gld.