Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1‘ $tev. 89. V Ljubljani, četrtek 21. aprila 1930. Leto III K5S Pogajanja med Francijo In Italijo se danes prično Pariz. 21. aprila, o. Uradno poročajo, da se bodo razgovori med Italijo in Francijo začeli danes v Rimu, ker je francoska vlada dobila od Italije ugoden odgovor na posredovanje svojega zastopnika Blondela. Francosko zunanje ministrstvo je svojemu zastopniku v Rimu že dalo natančna navodila za razgovore. V Parizu poudarjajo, da bodo prisrčni odnošaji med Francijo in Italijo vzpostavljeni že pred Hitlerjevim obiskom v Rimu. Razgovori, ki se prično danes, bodo trajali do konca tedna, nato pa bo sledil dvo ali tridnevni odmor, ker potuje italijanski zunanji minister Ciano 24. aprila v Tirano na poroko kralja Zoga. Po teh uvodnih razgovorih bo Francija imenovala novega poslanika pri italijanskem kralju in cesarju. Nadaljna pogajanja za sporazum o vseh spornih vprašanjih pa bodo potekala potem, ni pa verjetno, da bi bil spo- razum sklenjen pred Hitlerjevim obiskom v Rimu. Bodoči razvoj italijansko-francoskili in italijansko-angleških odnošajev zavisi tudiod razgovorov, ki jih bo poglavar velike Nemčije imel med svojim bivanjem v Italiji. Angleški gospodarski krogi pozdravitalo sporazum z Italijo Rim, 21. aprila. AA. (Stefani) Diplomatski urednik agencije Stefani piše: Ugledni londonski listi naglašajo v svojih finančnih rubrikah, da je sporazum med Italijo in Veliko Britanijo naletel na finančnih tržiščih londonskih City in povsod na svetu na ugoden sprejem. Zanimivo je, da je ta ugodni sprejem, v kolikor se tiče britanskih interesov, jasno napovedalo že poročilo posebne komisije angleških strokovnjakov junija 1935. Ta komisija je pod predsedstvom sira Johna Mateya in sestavljena iz zastopnikov zunanjega ministrstva, ministrstva vojne mornarice, rudarskega ministrstva in dominionskega ministrstva, takrat v glavnem izjavila: 1) s trojnim sporazumom je vlada Velike Britanije že ugotovila, da spada tako rekoč vsa Abesinija pod angleški vpliv, 2) Komisija pa misli, da Velika Britanija nima v Abesiniji in pri njenih sosedah takšnih življenjskih interesov, ki bi nalagali britanski vladi odpor nasproti morebitni italijanski zasedbi Abesinje. 3) Uvedba italijanske uprave v Abesiniji namesto abesinske vlade pomeni veliko ugodnost za pokrajine, ob katere'meji Abesinija. Omenjena komisija strokovnjakov je navedla razne zahteve, ki jih je mogla britanska vlada postaviti, in razna varstva, ki jih je mogla dobiti. More se ugotoviti, da je to poročilo omenjene komisije prišlo častno in lojalno v sklad s te dni v Rimu sklenjenim dogovorom. Romunifa v boju proti »Železni gardi in njenemu nevarnemu voditelju Condreenšu ff Bukarešta, 21 aprila, o. Voditelj razpuščene romunske >Železne garde« Codreanu, ki je bil 2Romania Nova«, ki je glasilo voditelja narodne kmečke stranke Mania.^ Uradni list priobčuje zakon, ki določa izgubo državljanstva za vsakega Romuna, živečega v tujini, ki zagreši kaznivo dejanje proti javnemu redu ali se pa vede v nasprotju z zahtevami do zvestobe nasproti domovini ter tako škoduje interesom Romunije ali pa okrnjuje njen ugled. Isto določilo bodo izvajali tudi za sovražno propagando proti Romuniji. Vrhovno poveljstvo Francove armade pripravlja za prihodnje prodiranje vzdolž francoske meje in na jug Ilcndave, 21. aprila, o. Po prodoru do Sredozemskega morja, ki pomeni najodločilnejši dogodek v vsej španski državljanski vojni, kaže, da bo nacionalistična vojska naskakovala v dveh smereh: Severni oddelki bodo prodirali po Pirenejskih dolinah ob francosko-španski meji proti inorju. Najprej nameravajo zasesti obmejno mesto Puig-rerdo, kjer je važen železniški in cestni prehod v Francijo. Po zavzetju tega kraja bo barcelonski vladi ostala proti Franciji samo že zveza čez Gerbere. Ko bo Francova vojska prodrla pod Pireneji do morja, bo udarila r široki fronti čez Gerono proti Barceloni. Na jugu pa bo nacionalistična armada začela prodirati v Castellonsko pokrajino in proti Va-lenciji. V tem delu vladne Španije je zdaj imenovan za vojaškega in političnega diktatorja general Miaja, znan po trdovratni obrambi Madrida. Prvi neposredni cilj prodiranja na jugu bo mesto Ca-stellon de la Plana, ki leži v središču rižnih in oranžnih nasadov in spada med najbogatejša obalna mesta v Španiji. Poročajo, da je general Miaja sklenil braniti obalna mesta med Tortoso in Valencijo do zadnjega in da bo zato poslal na to bojišče vse razpoložljive oddelke izpred Madrida in s toledskega l»ojišča. General Miaja je zdaj tako glede oboroževanja, kakor gleda prehrane za vojsko in za civilno prebivalstvo popolnoma prepuščen sam sebi, ker so odrezane vse kopne in pomorske »veze med Katalonijo in ostalim delom vladne Španije. Nacionalisti zasedli važen prelaz proti Franciii Pont du Roi, 21 aprila. AA. (Havas) Popolna zasedba Aranske doline po nacionalističnih četah je zdaj gotovo dejstvo. Že predzadnjo noč so oddelki nacionalističnih prednjih čet, poslani v Por-tillon, da zasedejo to gorsko sedlo, stopili v stike s francosko obmejno stražo. Včeraj okoli 13. se je avtomobil z zastavo nacionalistične Španije ustavil sredi mosta. 15 falangistov je stopilo iz voza, da so predstavijo francoski mobilni gardi. V imenu Francove vlade je izjavil njihov poveljnik, mlad podporočnik: 'Prišli smo, da prevzamemo špansko obmejno postajo v dolini Aran. Naš šef je poslal tri bataljone po tisoč mož, da zasedemo dolino. Naleteli nismo na noben odpor. Živela Španija! živel Franco!« Nacionalisti so stopili v stike s francoskimi oblastvi in razobesili nacionalistično špansko zastavo. Z zasedbo aranske doline in prelaza pri Por-tillonu je od 12 mejnih prehodov med Francijo in Španijo v Francovih rokah devet. Beg čez meo Bourg Madamc, 21. apr. o Francoski uradni krogi poročajo, da je od začetka zadnje nacionalistične ofenzive dospelo čez špansko niejo v Francijo kakih 20.000 civilnih in vojaških beguncev, faradi zasedbe Aranske doline in pa ker je pričakovati kmalu padec Urgela, mislijo, da bo prihodnje dni prišlo še najmanj 10.000 beguncev, ki J!'i bodo francoske oblasti poslale v razna taborišča. Iz Luchona poročajo, da španski begunci še ?ttieraj prihajajo čez mejo. Od ponedeljka zjutraj !'h je prišlo 800. Možje, sposobni za vojno, odhajajo zopet v Španijo, ostale pa zbirajo v taborišči £r' Marignacu. Približno 100 beguncev je odšlo nacionalistično Španijo. 245 finančnih stražnikov in članov rdečih napadalnih oddelkov je izjavilo, da hočejo oditi v nacionalistično Španijo in so se pri Irunu vrnili v Španijo. Francifa in nacionalistična Špani a Bordeaux, 21. aprila. AA. (Havas) Senator Lacroix, predsednik odbora za pomoč francoskim beguncem iz Španije, se je včeraj vrnil iz Bur-gosa, kjer se je pogajal o raznih gospodarskih vprašanjih. V izjavi, ki jo je dal listu >Liberte du Sudouest«, pravi, da je bil sprejet pri zunanjem ministru v nacionalistični vladi generalu Jorganu in notranjem ministru Sumerju. Od obeh je prejel zadovoljive odgovore o gospodarskih odnošajih med Francijo in nacionalistično Španijo. Nacionalistična vlada misli izvajati trgovinske pogodbe, ki so bile sklenjene v letu 1937 med vlado rdeče Spanje in Francijo. Lacroix je dobil tudi ugodna pojasnila o imovini francoskih državljanov v Španiji in o povratku tistih Francozov v Španijo, ki so zbežali pred državljansko vojno. Potres v Turčiji fe zahteval 200 smrtnih žrtev Ankara, 21. apr. Predvčerajšnji potres v Turčiji je bil posebno hud v okolici mesta Kiršekira; porušil je več vasi, 200 ljudi je bilo ubitih, več tisoč jih je j>a brez strehe. Vlada je ukrenila vse potrebno, da bo pomagala prizadetim prebivalcem. Snoči ob 1.15 so v Ankari ponovno občutili potre«; trajal je 12 sekund. Njegov epicenter je bil v isti pokrajini. Objavljeni eo podatki o tem, koliko ljudi je bilo mrtvih o priliki zadnjega potresa v Anatoliji. Poročajo, da število mrtvih znaša 200. S tem potresom je bila med vsemi pokrajinami najbolj prizadeta kiršekireka, kjer je porušilo 10 vasi. Nesreča je silovito učinkovala po vsej Turčiji. Komu ni všeč prijateljstvo med Jugoslavijo in Italijo Belgrad, 21. aprila, m. V zadnjem času je opozicija širila po vsej državi, posebno pa še v Sloveniji, vest, da je >Giornale d’ltalia« prinesel članek, v katerem je trdil, da je jugoslovanska vlada obljubila Italiji, da bo uvedla v Jugoslaviji fašistični režim. Pariški tednik L’Einope Nouvelle«, ki je v dobrih zvezah s francoskim zunanjim ministra stvom, objavlja to kleveto in citira dozdevni članek. >Giornale d’Italia« z največjo ogorčenostjo izjavlja, da tak članek ni bil nikdar objavljen, temveč da je od začetka do konca izmišljen zato, da bi se kvarili dobri odnošaji med Jugoslavijo in Italijo. To zlobno izmišljotino francoskega lista »L’Europe Nouvelle« obsoja vsa jugoslovanska javnost z največjim ogorčenjem. Samouprava« piše, da se francoski tisk pred Anschlussom Avstrije ni nikdar posluževal podlih metod mistifi-kacije pri obračunavanju z dozdevnimi nasprotniki. Sedaj se je prvič zgodilo, da je francoski list hotel javnost nalagati. Amerika z veseljem sprejema angleško-itali-jauski sporazum, saj dokazuje, kako dragocena so dvostranska pogajanja, je dejal z ozirom na lo pogodbo ameriški predsednik Roosevelt časnikarjem. Dva maršala in sedem sovjetskih generalov čaka smrti Varšava, 21. aprila, o. Po poročilih iz Moskve je sovjetska politična policija GPU začela novo čiščenje med višjim častništvom rdeče vojske. Med drugimi so prijeli 7 generalov, ki bodo prišli pred izredno sodišče, češ da so pripravljali zaroto proti Stalinu in proti vrhovnemu poveljniku sovjetske vojske maršalu Vorošilovu. Največje presenečenje pa jc vzbudila vest, da je enaka usoda doletela tudi slovitega maršala Budjonija, ki se je proslavil s svojo konjeniško brigado v prvih letih po revoluciji. Zelo popularnega maršala Budjonija, ki je padel v nemilost, so aretirali in ga vrgli v zloglasno ječo Lubijanko, kjer čaka z maršalom Jegorovim, da pride pred sodišče. Za njegovega naslednika je imenovan general Kjulenev. Anglija v mreži vohunov London, 21. aprila. Po .spremembi angleškega načrta za oboroževanje je prispelo veliko vohunov v Anglijo, kar je povzročilo veliko nezadovoljstvo v angleškem vojnem ministrstvu. Vojno ministrstvo je izdalo odlok, v katerem naroča častnikom, da skrajno pazijo na svoje besede glede vojaških stvari. Podobna navodila so dali tudi uradnikom v angleški vojni mornarici in letalstvu. Po nekaterih hotelih, restavracijah ali drugih lokalih, kamor zahajajo častniki, kat mrgoli vohunov, ki si prizadevajo, da bi dobili kakšne nove informacije. 300.000 rib leti v Abestnifo Bengasi, 21. aprila. AA. (Stefani.) Semkaj je prispelo iz Rima italijansko letalo z nenavadno dragocenim tovorom in takoj nadaljevalo polet. V letalu je 300 000 majhnih ribic, ščuk iz ribogojnega zavoda v Rimu; vzredili so jih v jezeru Vicu, namenjene pa so za Tsansko jezero. Ribice so zaprte v štiri kovinaste zaboje, v katerih vlada stalna temperatura, da bodo ščuke prišle v Tsansko jezero žive in zdrave. Tsansko jezero ima mnogo vseh mogočih rib, toda večina izmed njih ni užitna. Zastopstvo naše vojne mornarice v Italiji Livorno, 21. aprila. AA. (Stefani.) Jugoslovansko pomorsko odposlanstvo je obiskalo danes dopoldne ladjedelnico Terni, pomorski muzej Orlando, pomorsko akademijo, višji institut italijanskega pomorstva in šolo za rezervne častnike. Jugoslovansko zastopstvo se je po tem svojem obisku najpo-voljneje izrazilo o omenjenih italijanskih ustanovah. Izrazilo je tudi svojo pohvalo nad organizacijo in disciplino po omenjenih šolah. Naval na ifaliransko razstavo v Betoradu Belgrad, 21. aprila. AA. Danes je minulo že 25 dni, odkar je bila odprta v Belgradu velika italijanska umetniška razstava skozi stoletja. Ogromno število obiskovalcev neprestano še narašča. Zanimanje za to prvovrstno umetniško manifestacijo naše sosede Italije je še vedno zelo veliko, tako da se more reči po pravici, da dosedaj še nobena umetniška razstava pri na6 ni bila predmet tako velike pozornosti, in da še ni nobena izzvala tolikšnega zanimanja pri vseh slojih ljudstva kot ta. Na razstavo še vedno prihaja poleg velikega števila domačinov tudi mnogo tujcev. Neprestano prihajajo tudi številni razredi raznih šol celo iz najoddaljenejših krajev Jugoslavije na obisk te razstave. Med drugim odličnimi osebnostmi so danes obiskali italijansko razstavo angleški poslanik na našem dvoru sir Campbell z gospo soprogo in svetnik angleškega poslanika Sonom, minister v pok. dr. Bogumil Vošnjak ter prof. solunske univerze Laskaris, ki je nalašč zaradi te razstave že drugič prišel v našo prestolnico. Kalifornijska policija je odkrila veliko tihotapstvo z letali. Dobro organizirana tolpa je letala spravljala iz Kalifornije v Mehiko, od tam pa so šla v rdečo Španijo. V zadevi sta prizadeti tudi mehikansko in valencijsko poslaništvo. Mednarodni boksarski kongres se je začel včeraj v Rimu. Udeležujejo se ga zastopniki 63 držav. Švedsko letalsko odposlanstvo je za mesec dni odpotovalo v Nemčijo, kjer si bo ogledalo vse letalske naprave, od tam pojde še v Italijo. Voditelj madžarskih narodnih socialistov grof Zoltan Bosz8rmeny je po oprostilni razsodbi odpotoval z Budimpešte na Dunaj in mu je nemška policija dovolila bivatiie v Avstriji. Mednarodno sodišče za sedanje oblastnike v Rusiji zahteva od Zveze narodov nekdanji Stalinov sodelavec Trocki, ki je poslal Zvezi narodov dolgo spomenico, v kateri našteva vse zločine sovjetske policije v Rusiji in v tujini. Švicarski finančniki bodo na pobudo italijanske vlade osnovali veliko delniško družbo za go-sj>odarsko izkoriščanje Abesinije. Vesti 21. aprila 2691. obletnico ustanovitve Rima in narodni praznik dela slave danes po vsej Italiji. Ob tej priliki so začeli veliko važnih javnih gradb. Mussolini je danes dopoldne podelil 1250 onemoglim rimskim delavcem odloke, s katerimi jim država priznava pokojnino. Za novega papeškega nuneija v Belgradu je imenovan msgr. Ettore Felice, do zdaj nuncij v Chileju. V Ameriko je dopotovalo angleško letalsko odposlanstvo, ki se bo z ameriškimi letalskimi tovarnami pogajalo o nakupu 500 najmodernejših letal in o gradnji letalskih tovarn na angleškem ozemlju v Kanadi. Tovarne bodo gradila ameriška podjetja. Odposlanstvo potuje v največji tajnosti. Tovarne v Kanadi hoče Anglija imeti za primer, če bi sovražni letalski napadi uničili naprave v evropski Angliji. Češkoslovaško priznanje italijanskega cesarstva je neposredna posledica angleško italijanskega sporazuma, piše londonski »News Chrouiclec. Načrt italijanskega paviljona za svetovno razstavo v Newyorku je najlepši od vseh poslanih načrtov, je povedal predsednik pripravljalnega odbora za razstavo VVhelen na nekem banketu. 150 milijonov sodov bencina bo kupil za neko ameriško finančno skupino znani agent Rickett. Nakupna pogodba je bila podpisana včeraj. Naš minister za telesno vzgojo dr. Miletič je včeraj odpotoval v Milan, kjer je obiskal velesejem in si ogledal tamošnje športne ustanove. Veliko novih aretacij je bilo zadnje dni v Tunisu, ker so člani razpuščene arabske stranke pripravljali nove nemira in atentat na vojaško bolnišnico v Tunisu. Zaradi tega je prišlo v mestu do hudih demonstracij. Upor je izbruhnil v srednjeameriški republiki Hondurasu. Vodi ga nezadovoljni general Filiberto Dijaz. Nova trgovska pogodba med Češkoslovaško in Združenimi državami je začela veljati 16. aprila. Pri prihodnjem zasedanju Zveze narodov v Ženevi bo Malo zvezo zastopal novi romunski zunanji minister Petrescu Comnen. Tečaj nemške tnristične marke je za april, maj, junij in julij določen na 14.50 din. Mednarodna železniška zveza bo imela letos svoje seje v Bukarešti od 12. do 24. maja. Japonske oblasti so v Mandžuriji prijele slovitega dopisnika milanskega »Corriere dela Sera« Luigia Varziuia. Italijansko poslaništvo je proti aretaciji vložilo ugovor pri japonski vladi. Med akrobatskimi vajami sta se zaleteli dve italijanski lovski letali z goriškega letališča ter treščili na tla. En pilot je mrtev, drugi pa hudo ranjen. Zastava s kljukastim križem je včeraj, za Hitlerjev rojstni dan, prvič visela vrh zvonika cerkve sv. Štefana na Dunaju. Pobegli holandski knez Bernhard Lippe je včeraj nenadno dopotoval v Pariz, odkoder se bo morda vrnil domov. Japonski ognjenik Asami blizu Tokia je začel silovito bruhati. Goreča lava, ki se je valila v doline, je požgala veliko gozdov. Kongres madžarskih krščanskih časnikarjev je bil včeraj v Budimpešti. Udeležilo se ga je nad 150 ljudi. Kongres se je izrekel za ustanovitev madžarske časnikarske zbornice. Poljska in Litva bosta v kratkem ustanovili potrebne konzulate, ki bodo začeli uradovati že 2. maja. Nenaden mraz s snegom je zajel vso Franeijo in povzročil veliko škode v vinorodnih predelih. Za novega poljskega poslanika v Rimu bo imenovan sedanji poslanik v Bukarešti Arezyzev-ski. V zvezi s tem imenovanjem pišejo poljski listi, da je rimsko poslaniško mesto za Poljake največje važnosti. Proti prodaji šestih ameriških križark, ki jih je kupila braziljska vlada, je nastopil ameriški senator Nve, ki je v svojem govoru v senatu dejal, da je tako početje danes, ko so Združene države premalo oborožene na morju, nevarno, saj bi lahko tisti, ki mu Amerika pošilja svoje bojne ladje, uporabil to orožje proti njej. V bojih med angleškimi četami in palestinskimi Arabci je bilo v zadnjih nočeh spet ubitih in ranjenih veliko Arabcev. Poljski prometni minister UIrjch, ki se je po uradnem obisku v Belgradu mudil nekaj časa v Dalmaciji, je včeraj odpotoval v domovino. Do težke eksplozije je prišlo v marokanskein mestu Casablanci v neki sladkorni tovarni. 11 delavcev, med njimi pet Evropejcev, je našlo smrt pod razvalinami. Turška vlada je sklenila povečati trgovsko mornarico na 400.000 ton. Zdaj ima Turčija trgovskih ladij za 250.000 ton. Združene države so zelo zaostale glede socialne zakonodaje in delavskega varstva, je izjavil angleški delavski voditelj Herbert Morrisson, ki se je vrnil s propagandne poti po Ameriki. 2.240.000 dolarjev odškodnine za potopljeno križarko ’-Panay« so včeraj plačali Japonci ameriški vladi. Tretjina^ izvoza iz bivše Avstrije bo še vedno usmerjena čez tržaško pristanišče, vedo poročati nekateri evropski listi. Brez tega bi bil Trst gospodarsko zelo udaijen. Nad Otonom Habsburškim so nemške oblasti razglasile pregon, češ da je ob priključitvi Avstrije k Nemčiji zagrešil veleizdajstvo. Po tej obtožbi mu bodo zaplenili vsa posestva, ki jih je Habsburžanom vrnila bivša Avstrija in katerih vrednost cenijo na kako poldrugo milijardo dinarjev* Samo še 2 dni ! ! Miliionski film GROFICI WUIWSKA Ne zamudite!! KINO MATICA Male paragrafov« zgodbe Ljubljana, 21. aprila. Gospod Paragraf, kakor mnogi šaljivi k:irii-na ni tipi uazivajo kazenski 7,a-c m, vam lahko pripoveduje velike in male zgodbe, kakor je včasih pri volji. Pravil vam bi lahko poučne 6tvari v svarilo in navodilo za pošteno življenje. Mali kazenski senat, ki so ga včeraj tvorili gospodje okrožni sodniki: Ivan Brelih kot predsednik ter Fran Kovač in Rajko Lederhas kot sosodnika, je v treh obravnavah .razpletal in razvozljaval male, ne zapletene kriminalne zgodbe. Janez se e sam vfel Janez Bakše, rojen 11. decembra 1909 v Šmal-či vasi na Dolenjskem, zidarski pomočnik, stanujoč v Spodnji Zadobrovi, je bil lani 80. aprila pred malim senatom obtožen, da je prvič 18. februarja lani vlomil v stanovanje Terezije Grei-nerjeve v Ljubljani in odnesel nad 1000 din vredno zlato uro z zlato verižico, drugič, da je 12. marca prav tako v stanovanje Greinerjeve poskušal vlomiti. Pred malim senatom je takrat Janez Bakše pripovedoval: »Nisem ure ukradel. Kdo me je videl? Tudi nisem drugič poskušal vlomiti v stanovanje Greinerjeve. V hiši sem le vedril, ker ie tisti dan ob tisti in tisti uri močno deževalo.« Greinerjeva in Alojzija Rožičeva pa sta ga pokopali, ker eta točno sodnikom povedali, da sta ga prav v stanovanju zalotili, ko je tam brskal. Tatvino ure je Janez odločno tajil. Takrat ga je senat obsodil le zaradi poskusa vlomne tatvine na 6 mesecev strogega zapora. Zaradi tatvine uro pa je bil v smislu znamenitega paragrafa 280 k. p. oproščen. In zgodilo se je čudo! Najbrž je Janeza vest pekla. Na policiji je pozneje odkrito priznal, da ie res Greinerjevi ukradel zlato uro >Omega<. ■Državni tožilec je nato predlagal pri sodiscu obnovo kazenskega postopanja. Sodišče je 12. t. m. po kratki ra-zipravi obnovo dovolilo in včeraj je Janez Bakse prišel zaradi zlate ure pred mali kazenski senat. Janez je sodnikom prav tako odkrito priznal tatvino ure. Prejel je za zlato uro 4 mesece stroge zapora in 3 leta izgube častnih državljanskih pravde. Za gozdni poi?g 5 mesecev Pomladanski gozdni požari so res velika nevarnost za naše gozdove. V zgodnji pomladi je povsod vse suho, dračje in trava. Po raznih gmajnah dostikrat otroci palijo grmičevje in travo. Igrajo se in vesele, ko začne goreti. In jxržar se širi naokrog. Otroci beže. Ljudje pa morajo hiteti v gozdove in na gmajne z lopatami in motikama, da skušajo besni gozdni požar vsaj zajeziti. Dostikrat so ta dela zelo naporna in morajo lastniki gozdov po več dni in noči budno paziti, da se požar zopet kje ne ponovi Mnogi turisti pa so toliko neprevidni, da mečejo po hribih cigaretne ogorke proč brez vsake obzirnosti. Svoj čas je skoraj vsako nedeljo gorelo na Šmarni gon, ker so nedeljski turisti brezbrižno metali cigarete v stran ob potih. Povzročiti požar iz nagajivosti in razposajenosti, je pa drugačna zgodba. Mirko Cerčanovič, pekovski pomočnik, doma iz Jurovčaka pri Čakovcu, je bil nazadnje zajx>-elen v Ljubnem na Gorenjskem. Državni tožilec dr Leon Pompe ga je obtožil zločina požiga po § 188-1 k. z. Obtoženec je 21. marca letos na ponedeljek prišel v gozd Franceta Dolenca pri Zvir-čah. V gozdni dolinici je našel kup zloženega dračja, ki ga je lastnik nameraval prodati in zato je ljudem zabranil dračje brez njegovega dovoljenja odnašati. Ljudje so se na Dolenca jezili, tudi obtoženec je bil jezen. V gozdu je dračje zažgal in nato pobegnil. Požar se je naglo širil na okrog. K sreči sta požar kmalu zapazila lastnik sam in posestnik France Kleindienst. S hudim naporom so požar omejili in pogasili. Uničenih pa je bilo kljub temu 20 lepih, mladih smrek. Pred senatom je obtoženec kratko zatrjeval, da je bil takrat močno vinjen, da je le iz razposajenosti zažgal in da si ni bil svest velike požarne nevarnosti, ko bi bil lahko po tem požaru uničen velikan- KINO SLOGA Tel. 27-30 Danes ob 16., 19'15 in 2li5 uri Hcroiski (in porotama Perru o Danes poslednjič! ski gozdni kompleks in bi bile celo Zvirče v nevarnosti. Priča Kleindienst je povedal, kako je obtoženca opazoval, ko je hodil okoli dračja in je na lastne oči videl, kako je obtoženec podtaknil gorečo vžigalic in nato zbežal. Mirko Cerčanovič je bil zaradi zločinstva gozdnega požiga obsojen na 5 mesecev strogega zapora. V kazen se mu je vštel preiskovalni zapor od 23. marca naprej. Senatni predsednik je obtoženca posvaril, kajti prav gozdni požari povzročajo našemu gospodarstvu dostikrat milijonske škode. Gozdni požari pa se težko gase in zato 60 strožje kazni prav umestne. Obtoženec je po dolgem obotavljanju naposled sprejel kazen. Žrtve letalske nesreče Rajhenburg, 21. aprila. Z globoko pieteto je vse prebivalstvo od Raj-henburga tja do Podsrede izkazovalo zadnjo čast trem žrtvam velikoponedeljske letalske katastrofe. V dolgih vrstah eo_ ljudje včeraj romali na pokopališče in v mrtvašnici kropili žrtve. Polagali so jim na črne, skromne krste razno pomladansko cvetje. Položenih pa je bilo tudi mnogo lepih vencev, ki so jih poklonile naše vojaške in druge oblasti. Včeraj je posebna romunska komisija pregledala teren in razvaline letala. Ko so bile opravljene še razne druge formalnosti, je bil odrejen prevoz vseh treh žrtev v Zagreb. Ob zvonenju zvonov so junaki zraka nastopili svojo zadnjo zemeljsko pot. Krete so naložili na velik mrtvaški avto in jih odpeljali proti Rajhenburgu. Povsod ob cesti so ljudje izkazovali žrtvam zadnjo čast. Romunska komisija in tudi italijanski odposlanci so bili ginjeni in 60 občudovali naše prebivalstvo, ki je globoko z njimi žalovalo za žrtvami. Snoči so bile vse tri krste prepeljane v Zagreb in so jih položili na mrtvaški oder v Maksimiru. Krste so obložene z mnogobrojnimi venci. Zagreb je prav tako na dostojen način izkazal vsem žrtvam primerne časti. Iz Zagreba bodo krste odprem-ljene po izvršenih pogrebnih formalnostih v domovino. Oba italijanska avijatika, letalski major M. Bacula in mehanik Merizzi bosta prepeljana v Milan, kapetan Dimitrescu pa v Bukarešto. — „Slovensl«e scene mladih" v Celju Celje, 21 aprila. Otvoritvena prireditev »Slovenske scene mladih« bo v petek, dne 22. aprila v celjskem mestnem gledališču. Ker bo to tudi krstna predstava Mrakove himnične drame »Čajkovski«, bo ta prireditev »Slov. scene mladih« vsekakor dogodek, ki je vreden naše polne pozornosti. V tem delu nam mladi dramatik predstavlja življenje velikega ruskega komponista Pjotra Ilji-ča Čajkovskega, ki se v boju z Bogom, človeškimi zakoni in svojo lastno naravo pribori do veličastne samozataje, v spoznanju, da je sreča poedinca podrejena splošnemu blagru. V šestili slikah nam Mrak prikaže tragično in skrajno razgibano življenje Čajkovskega in njegovo čudovito smrt. Prireditev bo vsekakor pridobila na zanimivosti s tem, da bo igral naslovno vlogo avtor sam. Mrak je že kot 19 leten fant absolviral z odličnim uspehom režiserski tečaj pri našem rojaku Hinku Nučiču v Zagrebu. Ob tej priliki pa bo prvič nastopil kot igralec. Njegovo delo je vsebini odgovarjajoče patetično razgibano In avtor sam je prepričan, da je vsakršna umetnost v svojih prvinah patetičnega značaja. — Slovensko Celje bo gotovo razumelo stremljenja mlade generacije. Vstopnice so v predprodaji od sobote naprej v Slomškovi tiskovni zadrugi. Iz Cerknice V jeseni je odšlo več fantov in mož iz tukajšnje okolice v Francijo. Svarila niso nič kaj zalegla. Mislili so menda, da se tam cedi med in mleko. Pa so nekateri že razočarani prišli domov, dva pa je v tujini dohitela bela žena smrt: Antona Rožanc in Antona Rovan iz Martinjaka. Naj počivata v miru! Inodent pri velikonočni procesiji Maribor, 20. aprila. Ko je šla na velikonočno soboto popoldne iz frančiškanske cerkve vstajen.aka procesija m im n palače Okrožnega urada v Sodni ulici, so se pri odprtem oknu drugega nadstropja pojavili neki mladi ljudje ter so se pričeli izzivalno krohotati na ulico ravno v trenutku, ko je nosil duhovnik Najsvetejše mimo te hiše. Množice se je polastilo nemalo razburjenje. Ljudje 60 hoteli sami izvršiti 6odbo nad izzivači in le dejstvu, da so udeleženci procesije spoštovali svetost Vstajenja, se lahko mladiči zahvalijo, da niso izkupili prav poštenih. Pač pa so opozorili policijo, ki je takoj nastopila ter je ugotovila imena teh ljudi. Ugotovilo se je, da so to pripadniki socialistične organizacije. Nastane sedaj vprašanje, ali bo oblast še naprej gledala, kako gotovi »voditelji« nedeljo za nedeljo zapeljujejo mladino v marksističnih organizacijah. Posledice te njihove »vzgoje« je pokazal omenjeni incident. Priporočljiv krorač Maribor, 20. aprila. Iz Slovenjema Gradca nam poročajo o dogodku, ki je nekatere tamošnje ljudi zelo razburil. Običajno je pač, da morajo imeti ljudje za veliko noč novo obleko. Tudi v Slovenjem Gradcu je tak običaj. Mnogi so se zatekli h krojaču Francu P., ki pa ni ponudil strankam samo svojih krojaških sposobnosti, temveč jim je obetal tudi izvrstno blago po razmeroma nizki ceni. Dejal je, da bo to blago naročil naravnost iz tovarne, zahteval pa je od strank, da mu plačajo blago naprej, ker rabi denar za povzetje. Na ta način je krojač kasiral kakih 5000 din. Na veliko soboto pa so stranke prišle po svoje obleke, pa se je ugotovilo, da krojača ni več nikjer. Stranke so se zatekle k orožnikom, ki so vzeli zadevo v roke ter so krojača izsledili in ga aretirali. Pri preiskavi pa niso našli pri krojaču skoraj nobenega denarja več, pač pa razne dokumente, iz katerih so sklepali, da je nameraval pobegniti v Avstrijo, kjer je bil dobro znan, ker je delal tam dolga leta kot pomočnik. Ker je obstojala bojazen, da bi krojač res pobegnil v Avstrijo, so ga pridržali v sodnih zaporih. Včeraj spreretih 161 bolnikov Ljubljana 21. aprila. Sprejemni urad obče državne bolnišnice je dnevno oblegan od bolnikov, kakor bi bil kaka srednjeveška trdnjava. Pred uradom v čakalnici in na hodniku se bolniki drenjajo in stoje v dolgi vrsti tako, kakor so med strašno svetovno vojno ljudje po mestih stali v dolgih vrstah, čakajoč na nakaznice za živila in druge potrebščine. Uradni-štvo sprejemnega urada je v resnici neprestano zaposleno s svojimi posli in nima niti toliko časa, da bi si privoščilo kratek oddih. Sprejemni urad posluje od zore do mraka in še po noči. Treba je v tem uradu imeti res jeklene živce. Znano je in listi so že večkrat omenjali, kako velikanski je dnevni naval bolnikov na bolnišnico. Povprečno jib je vsak dan sprejetih do 100. Včeraj pa je bil tako silovit naval, da urad skoraj ne bi mogel zdelati svojih poslov. Bilo je na razne oddelke sprejetih 161 bolnikov. Treba si je predočiti, kakšna je morala biti ta žalostna procesija nesrečnih bolnikov, ki se zatekajo po zdravniško pomoč na ta zavod. In čakanje bolnikov, da pridejo na vrsto! Prav zaposleni so bili po oddelkih tudi stre-žaji in zdravniki. Samo kirurgični oddelek je prevzel 65 bolnikov, to je raznih ponesrečencev in bolnikov, ki so potrebni operacije. Na interni oddelek je prišlo 45 bolnikov, ostali na druge oddelke. Do včeraj je bilo drugače letos v bolnišnico sprejetih 9590 bolnikov, na dan jih je odpadlo do 87. Celjske novice Št. Jurij pri Celju. Letos bodo obhajali v Sv. Jurju ob juž. žel. 30 letnico smrti pionirjev slovenske glasbe dr. ^Benjamina in Gustava Ipavca. Na čast slavnima šentjurskima rojakoma bo priredil pevski zbor KPD v Št. Jurju v soboto 14. in v nedeljo 15. maja koncert Ipavčevih pesmi. Prijatelje lepe pesmi in prijatelje Ipavcev že sedaj opozarjamo in vabimo na ta koncert. V celjski bolnišnici sla zaspala v Gospodu 71 letni lončar Rednak Josip iz Velenja in 31 letni posestnik Mastnak Karel iz Razborja pri Dramljah. Naj v miru počivata! Huda nesreča v kamnolomu. V Košnici pri Celju se je v torek ponesrečil pri delu v kamnolomu 27 letni delavec pri regulaciji Savinje Vrečko Jernej. Pri delu mu je padel na glavo težak kamen, ki mu je prizadel dva cm globoko rano na glavi. Avtomobilska nesreča na Smartinski cesti Dva hudo ponesrečena prepeljana v bolnišnico Iprav tako dečka ter ju odpeljal v bolnišnico, kjer so oba poškodovanca prevzeli na kirurgičnem od- Ljubljana, 21. aprila. Bilo je okoli 17.50, še pri belem dnevu, ko so nekateri ljudje pred Šventnerjevo gostilno na Šmartinski cesti bili priča nenavadni, v kroniki avtomobilskih nesreč prav redki nesreči. V Trstu 4. julija 1908 rojeni in v Karlovec pristojni šofer-mehanik Kazimir Bavcon je takrat privozil iz Hrastja po Šmartinski cesti v smeri proti Ljubljani. Vozil je dokaj zmerno, čeprav je tam cesta ravna. V Novih Jaršah stanujoči Rudolf Otrin, 7 letni deček, sin pleskarskega pomočnika, je nekaj minut poprej stal pred Stenkovo pekarno. Ko je avto vozil proti pekarni, je deček skočil čez cesto. Na levi strani ceste pa ga je levi blatnik avtomobila prijel in ga vrgel močno na tla, da je deček nezavesten tam obležal. Šofer je nato krenil na desno, je pa tako v svoji prestrašenosti zavozil na skrajno desno stran, da je avto zavozil med skupino treh ljudi, ki so stali pred Šventnerjevo gostilno in so pomenkovali o raznih zadevah. Ženska in en moški sta držala svoja kolesa. Avtomobil ju je podrl na tla in jima tudi poškodoval kolesa. Šofer Kazimir Bavcon je takoj ustavil voz in pogledal, kaj se mu je primerilo. Opazil je, da je moški obležal. Hitro ga je naložil v svoj avto in delku. Poškodovani moški je bil France Držanič, 29 letni samski delavec, stanujoč pri Lapuhovih v Mostah, Pokopališka ulica 46. Pri padcu je dobil pretres možganov, Dečku Otrinu pa je bila počena lobanja. Ženska Ljudmila Lapuhova je dobila lažje poškodbe, tožila pa je o bolečinah v prsih. Znanci so jo odpremili domov v Moste. Njen mož, delavec Mihael Lapuh, je nato odhitel na inoščansko policijsko stražnico, kjer je nesrečo prijavil. Policijski stražnik je takoi odšel na kraj nesreče, da je ugotovil dejanski stan in je zaslišal nekatere priče, ki so bile očividci nesreči. Natakar Ljubomir Kuret je pripovedoval, da je šofer vozil z brzino kakih 80 km na uro, nasprotno zatrjuje šofer, da j'e vozil le z brzino 40 km. Splošno pa sodijo, da je avto vozil kakih 60 km na uro. Šofer Bavcon je bil snoči aretiran. Danes dopoldne je bil zaslišan na policijski stražnici. Zaradi prestopka po avtomobilskem poragrafu 205 k. z. se bo moral zagovarjati pred sodnikom-poedincem na tukajšnjem okrožnem sodišču. Nadaijna preiskava bo pač dognala, kako je nastala nesreča in kdo jo je prav za prav zakrivil. Mednarodni šahovski turnir v Liublfani Boj, ki re bil poveč ni ie popoldan končan - Dr. Vidmar, Preintalk in Furlani - izgubili Ljubljana, 21. aprila. Včerajšnje deveto kolo mednarodnega šahovskega turnirja se razlikuje od drugih tudi v tem, da je bilo na njem že v popoldanskih urah končanih kar šest iger. Za večerno zabavo številnih kibicev je bilo torej tokrat bolj malo poskrbljeno. No, pa saj ne gre 6amo zato, da bi imeli prvo be-sedo in največ zabave ravno nestrpni kibici. I Pierre Bčnoit: VELIKI JEZ Roman iz irskih bo‘ev za svobodo 37 se že razvadi. Vsakokrat sem do danes zvečer videl isto sliko, le včasih je bila bolj ali manj nežna. Ha, ha, ha!« Ostal sem miren. »Čemu torej?« sem vprašal »Ah, dragi tovariš, jirav zaradi tega kakor Vi. Tega ljubeznivega moža, ki mu pravijo gospod Ralph, ne bi rad izgubil izpred oči. Verjemite mi, da je podatki važni. Niti vlada v Londonu, »Ali mislijo voditelji istega gibanja, boljše gledati ga, kakor pa da Vas on »Ali Vas smem sedaj še jaz nekaj vprašati?« sem rekel, »Prosim.« »Kako se Vam je posrečilo, da ste dognali, kdo sem?« Smehljal se je. »To je ABC mojega poklica«, je dejal. »Ob tej priložnosti pa bi Vas rad opozoril na to, da 6te svojo vlogo slabo igrali. Nikdar Vas ni bilo v gra- r ............................... • —. --- _ _ . - - du. Vedno ste bili na potu. Nekoč Vas niti v Dublinu nočejo verjeti v irski da bodo s svojim poskusom uspeli?« gleda. A m potrebno, da Vam to pričelo vso noč ni bilo domov. Za pro- upor in to samo zaradi tega, ker ga Gospod Joyce, alias Griitli je od- povedujem! Ker 6te že bili gori, sami fesorja je to kaj čudno vedenje. Sicer Irci javno pripravljajo. Lahko povem govoril z gibom, ki je izražal dvom: dobro veste, da je treba nadzirati • » v i .. Jr _! 11 -1 _ i.nm X» rIa!«(ov tfW1J> Vc P v. M n irom (nrli tvsiclim čl 'A TllRn f n »Ne vem, toda mislim, da niso tako predvsem gospoda Ralpha, če hočete otročji.« izvedeti kaj zanimivega.« »Čemu se torej spuščajo v pusto- »Kdo je prav za prav ta Ralph?« lovščino, pri kateri bodo izgubili živ- »Prav gotovo ni preoblečen princ. Njegova privlačnost ne izvira iz od- o ______________________ ličnega rodu. Malo grofico Antiopo so »Zato, da bodo govorili o njih. Vidi k njemu dovedli čisto drugi razlogi.« se Vam, da Ircev še ne poznate.« »Kakšno vlogo igra Ralph v giba- ________=_______ __i___________________________ »Da bodo govorili o njih«, sem de- nju, ki se pripravlja?« »Ta up°or se bo torej čisto gotovo jal. »To se tudi pravi: omajati mne- »Toda, to pa res ni lepo. Hočete - - -- ’ nje.« me spraviti v zadrego. Kakor da ne Ironično me je pogledal. bi prav tako dobro vedeli kakor jaz, »Ah,« je vzkliknil, »zdi 6e mi, da Kakor da si ne bi bili na jasnem, da Vam pa nočem tudi skrivati, da sem še toliko natančnih dejstev, toda vse bil toliko drzen, da sem udrl v Vašo je govorjeno v veter. Vaša natančnost sobo. Nobenih knjig, nič pričetega mi dokazuje, da ima francoska vlada dela in nobenih zapiskov nisem našel, mnogo ostrejši pogled ko angleška. Bi si pa že morali ogledati sobo pro- Odkrito priznam, da temu prej ne bi ljenje?« fesorja Henriksena ali barona Idzu- bil verjel. Toda to je dejstvo, ki ima Skomignil je z rameni mija. Tedaj sem začel že sumiti. Pisal tudi svoj razlog Vidite, zaradi uP°r,a sem svojemu uradu, naj mi preskrbi je na Irskem kakih sto tisoč nemobili-fotografijo profesorja Gčrarda. Danes ziranih angleških vojakov.« zjutraj sem dobil to številko »Illustra- ^-----------1—- xi tion«. Lahko 6i mislite, kako sem se pričel 24. aprila?« sem vprašal zabaval.« »Tako gotovo, kakor je dvakrat »Kdo Vam pa pravi,« sem vprašal dve štiri. Zanimivo je, kako jim je — —, __ . . _ , nekam užaljeno, »da gospodje Henrik- prišlo na pomoč celo naključje, Lahko zopet poslušam gospoda profesorja je duša vsega upora grof Antnm. t°Qa razumi in Harvev niso tudi v po, bi trdil, da je ta Donegalova prerokba Gčrarda. Vaša naziranja so izredno on je hrom. To, kar sklene grot, iz- liciiski službi?« narejena ravno zaradi tega. Voditelji zanimiva, dragi tovariš. Toda morda vede Ralph. To je edina skrivnost, za- »To to in to«, je odvrnil in poteg- revolucionarnega gibanja si lahko če- je boljše, da si jih prihranite za ju- radi katere si nekdanji služabnik ne-nil iz rumenega ovitka več različnih stitajo, da so si izbrali prav veliko- trišnje kosilo. Prepričan sem, da bo kaj domišlja, dTagi gospod Gerard. Disem »Tudi njihove fotografije sem nočni ponedeljek in ne kak drugi dan. polkovnika Harveva resnično veselilo Fant kendalske grofice je svojo ziv-si znal dobiti. V poklicni ‘natančnosti Poglejte, najprej —in to se je že zgo- razgovarjati se z Vami. Ali se Vam ne ljenjsko pot začel kot hlapec Dun-sem si preskrbel celo sliko senatorja dilo — lahko pritegnejo zaradi obeli zdi trenutno vaineje izvedeti, kaj sem more pred dvajsetimi leti. Vidite, kak-R»rkliilnetlra ki stalno odlaga svoj praznikov k vajam prostovoljce, ne da pred dobro uro delal tam na smreki?« šno karijero je napravil. Gromska prihod semkaj. Tu vidite njegovo fo- bi vzbudili kaj poiornosti, drugič bo Zardel sem. Ta človek je videl An- strela! Služabniki napredujejo hitreje tografiio. Kadar bo prišel, si bova ta- tedaj na dopustu tri četrtine angleških tiopo ob gospou Ralphu. Že samo za- ko pa policisti.« _ koj na jasnem« častnikov in uradnikov. Zagotavljam radi tega sem ga sovražil. Toda bil »Utrujen sem«, sem dejal. »Spat »Ali mi morete kaj povedati o do- Vam, da bo stvar čisto dobra.« sem njegov ujetnik, to se pravi, biti grem.« tfodkih, ki se pripravljao?« sem vpra- »Ali mislite, da je upor splošen?« sem moral oprezen. »Oprostite, da Vas ne bom spre- v | »Ne, to ne. Upor bo izbruhnil naj- »Upam, da ne mislite,« jc dejal po- mil. Toda zdi fic mi, da sero ei zvil »Ah« je dejal, »mislim, da veste brž v Wexfordu, Kerryju in Corku. hotno mežikajoč s svojimi malimi očmi, nogo. Na svidenje jutri, ljubi tovariš, nrav toliko kot jaz. Pri meni ni težava Toda najbrž bo kmalu potlačen. V »da sem hotel uživati pri pogledu na Konec dober, vse dobro. Ne smeva v tem da bi zbral podatke, ampak da Dublinu bo pa vsa stvar mnogo res- ljubko ženo? Če človek osem dni za- pozabiti, da je v najino dobro. H, hobi prepričal svoje višje, kako so ti nejša, na to sc lahko zanesete.« poredoma dela take plezalne izlete, diva skupno.« Pirc je včeraj meril svoje moči z dr. Astalo-šem. Tudi včeraj se je moral naš velemojster zadovoljiti samo s polovičnim uspehom, kajti dr. Astaloš je igral izredno dobro in se Pircu ves čas ni posrečilo dobiti dosti boljše razvrstitve 6voje bele vojske. — Po francosko — kakor pravijo šahovski strokovnjaki — 6ta ee udarila Foltj-g in Tot. Foltys je neusmiljeno preganjal nasprotnega kralja im mu ni dovolil, da_ bi ušel za varen zid kmetov. Zato je Tot poskušal uiti s svojini kraljem na damsko krilo. S tem jo pa izgubil toliko dragocenih potez in časa, da mu nazadnje ni preostalo drugega kot da ee je vdal. — Precej slabo se je včeraj godilo dr. Vidmarju, Id je igral z Broderjem. Nazadnje pa je svojega nasprotnika le toliko prelisičil, da se mu je posrečilo uiti v trdnjavsko končnico, kar pa mu še vedno ni zadostovalo za remis. Igro je po 53. potezi izgubil. — Steiner in Furlani sta drug drugega v prvem dolu igre tako zaprla, da se niti najboljši kibici niso mogli odločiti, komu naj pripišejo prednost. V končnicah pa naši mladi navadno \’6e zaigrajo, kar so si z izborno igro prej pridobili. Tako jo je včeraj zavozil tudi Furlani in se je moral končno Steinerju celo vdati. — Zelo važna za končno stanje tabele je bila igra med Dalmatincem dr. Trifunovičem in BeJgrajčanom Kostičom. Trikrat ee je v tej igri sreča obrnila na drugo sitran. Na zadnje je šlo le še zato, kdo bo izsilil remis. Kontič se je rešil z žrtvijo figure in večnim šahom. Dvakrat eta prekinila igro Preinfalk in Szabo. Szabo se je ubranil pred nevarnim Preinfalko-vim napadom. V končnici je imel Szabo kmeta več, na deskah pa sta ostali še kraljici. Preinfalku niti največja iznajdljivost ni prinesla remisa, — Precej viharna je biia tudi igra med Šorlijem in Vidmarjem ml. Šorli kot beli ves čas ni dopustil, da bi Vidmar prišel do napad«. Vidmar pa je žrtvoval nepričakovano lažjo figuro za tri kmete in s tem položaj izenačil. Sledila je poravnava za pol točke. — Po dolgi igri eta se pobotala tudi Nedeljkovič in dr. Tartakoiver. Nedeljkovič je tokrat izredno lepo in previdno igral. Stanje po 9. kolu: Kostič, Szabo 7, dr. Trifunovič 6, dr. Tartakovver 514, dr. Astaloš 5 (1)> Pirc, Broder 5, Steiner in Milan Vidmar ml. 414» dr. Vidmar 4 (1), Nedeljkovič 3'A, Foltys 3 (1). Preinfalk, Furlani in Tot 3, Šorli 1 (1). Danes igrajo: Furlani-dr. Astaloš, Vidmar mL* Pirc, Foltys-Šorli, dr. Tartako\ver-Tot, Preinfalk' Nedeljkovič, dr. Vidmar-Szabo, Kostič-Briider ler Steiner-dr. Trifunovič. ♦ Razstava Matije Jame v Jakopičevem paviljonu je odprta vsak dan od pol 10 dopoldne do 6 zvečer. 0*1 tu m tam Zakon o ustanovitvi novih »krožnih in okrajnih sodišč stopi 'i današnjim dnein v veljavo. S tem zakonom je med drugim ustanovljeno okrožno sodišče v Murski Soboti, ki bo začelo poslovati s 1. junijem. Vsi civilnopravni spori na ozemlju, ki je z novim zakonom priključeno murskosoboškemu okrožnemu sodišču, ostanejo še nadalje pri mariborskem okrožnem sodišču, dokler ne bodo končani. Vse druge civilnopravne stvari pa mora mariborsko okrožno sodišče izročiti do dne 1. junija novo ustanovljenemu sodišču v Soboti. Tudi kazenske stvari ostanejo še naprej pri mariborskem okrožnem sodišču, če je obtožnica, že vložena. S 1. junijem dobi Murska Sobota svoje državno pravdništvo. Če pa do 1. junija v Soboti še ne bo primernih prostorov za okrožno sodišče, se bo ustanovitev tega sodišča še nekoliko zavlekla. Volitev novega vrhovnega verskega poglavarja jugoslovanskih muslimanov je bila v Sarajevu včeraj dopoldne ob 10. Na sejo so se zbrali vsi volivni upravičenci. Ta volivna seja je trajala do P°1 18, ko je bil tudi že razglašen izid volitev. Izvoljen je za novega verskega poglavarja jugoslovanskih muslimanov Fehim Spaho, ki je dobil Pri volitvah 18 glasov. Ahmed Burek jih je dobil 12, Muhamed Tufo pa 8. O tej izvolitvi pa bo izreklo še zadnjo besedo kraljevsko namestništvo, ki lahko postavi za novega reis-ul-ulemo tudi tistega, ki pri volitvah v Sarajevu ni dobil največ glasov. Nikoli Tesli v Newyorku je poslal poštni minister tole brzojavko: »Dr. Nikola Tesla, hotel Newyork. — V želji, da vam izkažemo javno priznanje kot ustvaritelju radijske tehnike, sem sklenil sporazumno z generalno družbo za brezžično telegrafijo v Parizu, da se dosedanja označba brzojavne smeri »Voix Radio Belgrade« spremeni v »Voix Radio Tesla«. Ko vam to sporočam, vam Pošiljam z izrazi svojega izrednega spoštovanja najlepše želje za dolgo in plodonosno delo v korist znanosti in v ponos naše drage domovine.« Na osem človeških okostij so naleteli delavci, ki so kopali temelje za nov most v sremski občini Jarak. Ta okostja so ležala v različnih položajih. Dozdaj niso še mogli ugotoviti, koliko so ta okostja stara, pa tudi ne, kako da sc' P°k°" pana ravno na tem kraju. Zdi se pa verjetno, da se je na tem mestu v davni preteklosti zgodila kakšna večja nesreča, ki je zahtevala življenje osmih ljudi. V dvajsetih letili zakona sta imela dvajset otrok zakonca Kovačeva iz vojvodinske vasi Hajdukovo Mož je star 40 let, zena pa sele 36. Is a vsak način je to tudi svoje vrste rekord, ki ga gotovo nekaj časa ne bo mogoče kar tako prekositi. Dvajseti otrok se je rodil prav pred kratkim. Čeprav je nekaj teh otrok pomrlo, vendar se s tako obilnim blagoslovom ne more kar tako vsak ponašati. Po pomoti sta ukradla zaboj ekrazita dva subotiška tatova na tamkajšnji železniški postaji. Mislila sta namreč, da je v tem zaboju marmelada. Zaboj sta odnesla na neko trato, kjer sta se hotela le prepričati, kaj je v njem. Na veliko začudenje pa sta \ njem našla precejšnjo količino ekrazita, ki je bil namenjen iz Češkoslovaške v Turčijo. V tem trenutku pa je že sledila silna eksplozija. Oba tatova je vrglo daleč v stran. Dobila sta težke poškodbe in se morata zahvaliti le srečnemu naključju, da ju eksplozivna snov ni do smrti razmesarila. Oba so takoj prepeljali v bolnišnico, zdaj pa sta se morala zagovar jati _ še pred sodiščem za svoje dejanje. Sodišče je enega teh dveh tatov obsodilo na dve leti robije, drugega pa na 20 dni strogega zapora. Vsa jadranska pristanišča bo te dni pregledalo odposlanstvo prometnega ministrstva, ki se je danes že sestalo v Splitu. Tega pregleda se bo poleg naših zastopnikov udeležil tudi italijanski strokovnjak za pristanišča Gali. Omenjeni zastopniki imajo na razpolago parnik »Oplenac«, s katerim bodo lahko obiskali vsa naša obmorska pristanišča. Po pregledu pristanišč bodo sestavili poročilo, v katerem bodo predlagali za nekatera pristanišča razširitev in preureditev. V Dubrovnik je prišel tudi naš prometni minister dr. Mehmed Spaho, ki bo v Dalmaciji ostal nekaj dni na dopustu. Znana naša pevka Zinka Kunčeva se je nenadoma vrnila s svojim možem iz Amerike v Pariz. Od tod bo odšla najprej za. nekaj dni v Prago, kjer bo naštudirala svoj program, s katerim bo nastopila na Tbscaninijevem koncertu 27. maja in 1. junija letos. Za nekaj časa se bo ustavila tudi v svoji ožji domovini, kjer si namerava privoščiti nekoliko oddiha. Oktobra meseca bo spet odšla v Ameriko, kjer je že dozdaj nastopala v newyorški operi z velikim uspehom kot primadona. Ameriška kritika se je o njenih dosedanjih nastopih nadvse pohvalno izrazila Iz Bileča bo v bližnji bodočnosti le stekla železnica proti Gackem, Foči in Ustiprači. Posebno odposlanstvo iz Bileče je namreč te dni prišlo v Belgrad ter posredovalo o tej zadevi na pristojnih mestih. Za povzdigo teh krajev bi bila omenjena železnica res velikega pomena. V Belgradu so bilečanskemu zastopstvu obljubili, da bo ugodno rešeno tudi vprašanje zgraditve večje elektrarne, ki bo dajala_ električni tok ne samo Bileči ’ ' ... - « . pač pa tudi nekaterim manj- šim okoliškim krajem. Bileča bo tako počasi še postalo moderno mesto, o katerem bodo v bodoče vsaj nekoliko drugače mislili, kakor pa mislijo ' , ’ ki so se kdaj sončili po lepem Zlatištu. 1500 poljskih delavcev je odpotovalo v torek na sezonsko delo v Nemčijo. Na železniški postaji v Novem Sadu je bilo, kakor bi bila napovedana mobilizacija. V Nemčiji manjka poljskih delavcev, v Vojvodini pa jih je dovolj. Vendar je vseeno čudno, kako da vojvodinski kmečki sinovi odhajajo na delo v Nemčijo, slovenski iz Prekmurja in nekaterih drugih krajev pa v Vozvodino. V Nemčiji ostanejo vsako leto ti vojvodinski delavci le šest mesecev, dokler namreč traja delo na polju. Pravijo, da v teh šestih mesecih morejo prihraniti in prinesti domov od 3000 do 5000 din zaslužka, seveda če sami žive zelo skromno. Tudi to pravijo, da je med temi vojvodinskimi delavci največ mladeničev, ki ne odhajajo v tujino toliko zaradi skromnega zaslužka, pač pa da bi Videli kaj sveta. V Vojvodini, kjer so_bogatejši ljudje, si takšen »špas« že malo lažje privoščijo, kot naši Prekmurci. Poseben zakon proti Judom so napovedovale nekatere vesti, ki so sc zadnje čase razkrile po naši državi. Na pristojnih mestih pa ?° vse te vesti odločno zavrnili kot popolnoma {-'mišljene Pravijo, da za to dozdaj še ui nobenih posebnih razlogov. Baragov dom v Dobrniču že grade Velik prosvetni tabor v Dobrniču v leseni Dobrnič 20. aprila. Že pred velikonočnimi prazniki so bile priprave za novi Baragov dom v polnem teku. Staro šolo, ki so jo dusedaj rabili v društvene namene, so že pred prazniki podrli in nerabno gradivo odstranili. Danes so na tem mestu pričeli zidati nov dom, ki bo posvečen našemu faranu Frideriku Baragi. Baragov dom bo dograjen že avgusta meseca letos. Gradbena dela so prevzeli: zidarska dela g. Rataj iz Novega mesta, tesarska g. Grandič, mizarska pa mizar, mojster g. Slak. Po j>ogodbi, na katero so omenjeni pristaii, bo dom dograjen že avgusta meseca letos. Prosvetni tabor v Dobrniču bo baje v jeseni. Ob tej priliki bo blagoslovitev novega Baragovega i doma. Ta tabor bo eden največjih, kar jih je dozdaj bilo. Vsa prosvetna društva, fantovske odseke in krožke iz vse Dolenjske in ostalih delov Slovenije naprošamo, da v največjem številu sodelujejo pri tej slavnosti blagoslovitve novega Baragovega doma, saj je ta dom prvi, ki bo posvečen našemu svetniškemu školu Baragi. Dobrničani! Mladina vam bo hvaležna za tako veliko delo. Baragov dom bo pa poznim rodovom pričal o požrtvovalnemu delu g. župnika, | kot voditelja tega dela in vas vseh, ki se trudite 1 in pomagate, da delo lepo napreduje. Zgodba o mariborskem birokraciji! Stari grajski stolp je moral čakati do novega proračunskega leta Maribor, 20. aprila. Znamenit je bil včasih svetnik Birokracij v rajni Avstriji, še bolj znamenit pa je menda pri nas. Vsak dan doživljamo primere njegovega vpliva na poslovanje naših upravnih uradov. Dogodek, o katerem se sedaj govori v Mariboru, pa je tudi za naše birokratične razmere kaj redek primer. V Grajski ulici, za kavarno Astoria, je 6tal star grajski stolp, ki ga je pired nekaj leti kupil gosp. Val jak, da bi na tem mestu postavil novo trinadstropno stanovanjsko hišo z veliko dvorano za kino. Čez ta stolp pa vodi telefonska napeljava. Telefonske žice je podpiral železen drog, postavljen na 6tolpu, Letošnjo pomlad se je g. Valjali odločil, da stolp podre ter začne zidati novo zgradbo, Meseca marca so začeli 6 podiranjem stolpa in podjetnik, ki je to delo prevzel, se je takoj obrnit na poštno upravo, da odstrani podporni drog s strehe stolpa ter preloži telefonsko napeljavo. Pri tem pa se je pokazala nenavadna ovira. Telefonska tehnična sekcija se je znašla naenkrat v neprijetnem položaju, da je imela že vse kredite izčrpane ter se ni našla v njeni blagajni niti razmeroma nizka vso- ta, ki bi bila potrebna za prestavitev omenjene napeljave. Podjetnik se je potem sam ponudil, da bo izvršil odstranitev droga in prestavitev napeljave s svojimi delavci. Pa zopet je posegel vmes Birokracij, kaj takega ni namreč dovoljeno! Moral je podjetnik čakati na pričetek novega proračunskega leta, ki se pri nas k sreči pričenja s 1. aprilom. Sedaj je dobila sekcija sredstva, da je to delo lahko izvršila. Medtem so delavci podirali stolp tako, da je ostal del, na katerem je bil pritrjen nosilec telefonske napeljave, še cel. Po prvem aprilu so prišli uslužbenci telefonske sekcije, ki so odstranili nosilec. Pokazalo se je, da napeljave ne bo treba zaradi tega prestavljati, ker razdalja med poslopjem realne gimnazije in kavarne Astorije, na katerih so telefonske žice pritrjene, ni prevelika in bodo žice že toliko časa počakale, da bo pod njimi zgrajena nova stavba, na katero bodo pritrdili nov podpornik za napeljavo. Podjetnik, ki je prevzel podiranje stolpa, pa je bil prav vesel, da je začel s tem delom šele v marcu in ne prej, ker bi bil sicer moral čakati z enim delom stolpa do 1. aprila, da ga lahko poruši. Prijatelji tu;e lastnine pred sodniki S sekiro mu je zagrozil: smrt ali pa denarI Celje 21. aprila. Včeraj ob 9 dopoldne se je pričela pred velikim senatom okrožnega sodišča v Celju javna razprava proti 24 letnemu brezposelnemu brivskemu pomočniku Cvetku Ivanu, 20 letnemu delavcu G. Francu, 21 letnemu delavcu Rozmanu Josipu, 26 letnemu Čobalu Antonu in 33 letnemu Basletu Jožetu iz St. Pavla pri Preboldu. Obtožnica navaja, da so prvi trije že v svoji mladosti povsem pokvarjeni, kar kaže veliko število zločinstev, ki so jih izvršili deloma skupaj, deloma posamezno, dočim sta ostala dva obdolženca prikrivala tatvino in celo od njih sprejela ukradene stvari. Cvetko Ivan se je 1932 izučil in bi moral delati brivski pomočniški izpit Ker je potreboval denar, se je v noči 25. tebr. splazil po brajdi in zlezel skozi podstrešno okno na podstrešje hiše Veceja Antona v Latkovi vasi. Oborožen s sekiro se je pritihotapil v pritličje, da bi ukradel denar. Vecejeva 80 letna mati Terezija pa je bedela in molila rožni venec ter je slišala ropot v veži. Opozorila je svojega moža, ki je stopil v vežo. Cvetko je takoj poskusil svojo srečo in navalil nanj s sekiro in z besedami: Smrt ali pa denar. Vecej, stara toda trdna korenina pa je Cvetka sunil, med tem pa je že napadalec zamahnil s sekiro proti Veceju Martinu in ga zadel na levo stran prsi. Nato je zbežal. Ker je bila to noč trda tema, seveda Vecej Martin ni mogel spoznati vlomilca. Cvetko se je izdal šele letos, ko je bil aretiran zaradi številnih drugih vlomov in tatvin. Na današnji razpravi je Cvetko v svojem zagovoru dejanje priznal, skušal pa je omiliti s tem, da nikakor ni mislil ubiti starega Veceja s sekiro, ampak da jc le z besedami: Smrt ali denar, skušal Smuk s Triglava Triglavski smuk, ki ga prireja vsako leto naša zimskošportna zveza se sicer ne more ponašati z dolgoletno tradicijo, postaja pa vsako letti ena najlepših mednarodnih smučarskih prireditev v Srednji Evropi. Vsako leto se prijavljajo najboljši tekmovalci v smuku in v6ako leto več. Po današnjih računih smemo z gotovostjo računati, da bo v nedeljo nastopilo v smuku v damski in moški konkurenci 50 tekmovalk in tekmovalcev. JZSZ je do danes prejela sledeče prijave inozemskih tekovalcev: Willi Walcha iz Arlberga, Andi Krallingerja iz Linza. Za damsko konkurenco pa Heldo Godlovo in Gerdo Niesl, obe iz Innsbrucka. Italija je prijavila Consortolo (Milano), Ser-torellia (Milano), Schillania, Cosulicha, dr. Paschia, Dei Rossi Nives (Roma), Dei Rossi Gemma in Luci Schillani, obe iz Treta. Češkoslovaška: Beinhaureja za moško konkurenco in Beinhauerjevo, Ascherovo in Rudlovo za damsko konkurenco. Ekipa potuje pod vodstvom starega internacionalca inž. Vlada Novaka. Pričakuje se prijava bratov Bolgarov. Našo ekipo najboljših tekmovalcev: Heim, Praček, Stopar, Voller, Kobler, Zvan, Klein, Podbu-kovšek itd. bodo izpopolnili mnogobrojni tekmovalci iz Jesenic, Ljubljane, Mojstrane, Maribora, Celja in Zagreba. Zelo zanimiva bo tekma dam, kjer se bodo zgoraj navedenim mednarodnim tekmovalkam postavile v bran naše najboljše alpinske tekmovalke Razp s ustne licitacije za nabavo oapirja Kraljevska banska uprava dravske banovine razpisuje na osnovi čl. 86—105 zakona o drž. računovodstvu I. javno ustno licitacijo, ki se bo vršila v skrajšanem roku, in sicer: dne 2. maja 1938 za nabavo papirja in kuvert, dne 5. maja 1958 za nabavo ciklostil papirja, matric in drugih pisarniških potrebščin. Licitacija se bo vršila oba dneva ob II. uri v sobi št. 21 v II. nadstr. kralj banske uprave, Bleiweisova cesta 10. Kavcijo v višini 5%, odnosno 10% od vsote ponujene dobave je položiti pri blagajni fin. oddelka. Ponudniki morajo na dan licitacije med 10. in 11. uro izročiti predsedniku licitacijske komisije potrdilo o dražiteljski sposobnosti, potrdilo o poravnavi vseh zapadlih davkov in priznanico o položeni kavciji. Pogoje in informacije (lobe interesenti vsak dan med uradnimi urami v ekonomatu kralj, banske uprave, soba št. 33. — Iz pisarn«* kralj, banske uprave, dne 9. aprila 1938. prestrašiti Veceja, da bi mu izročil denar. Lansko jesen v mesecu oktobru pa je Cvetkova družba začela s tatvinami kar na debelo. Cvetka in mladoletnega G. Franca je neki >pobornik« za komunistično Španijo tako navdušil, da sta hotela v Španijo. Prišla sta že do Sušaka, od koder pa so ju zopet poslali nazaj. Nato sta začela s tatvinami. V noči od 11. na 12. okt. sta z Rozmanom Josipom izvršila v Latkovi vasi 3 tatvine. Ko je bila ravno tega meseca prodaja sezonskega hmelja, so menili, da bodo našli kaj denarja pri Kapusu Jožefu. Vlomili so v podstrešno sobo, kjer so iz skrinje vzeli 50 din gotovine. Ta denar so si razdelili na 4 dele in dali tudi Čobalu 12.50 din, da bi o stvari molčal. V isti noči so ukradli iz listnice pri Lešnikovih balo hmelja, ki so ga prodali Basletu Jožefu. Oglasili so se tudi pri Gobcu; ta jih je v svoji ljubeznivosti pogostil s pijačo, za kar so ga nagradili s tem, da so zavili vratove 6 njegovim kokošim, jih odnesli, spekli in pojedli doma. Že l. 1935 je obdolženi G. izvršil 2 tatvini v tovarni Cosmanos v Št. Pavlu pri Preboldu. Ponoči se je splazil v zaprte tovarniške prostore, vzel 45 kosov ženskih naglavnih robcev in 35 m rdeče svile, drugič pa že 40 kosov naglavnih robcev in nekaj pretiskanega blaga. Zaslišanih je bilo tudi 7 prič, ki so izpovedale v dobro G,, zaradi požiga Uršičevega kozolca. Sodišče je ob pol 1 izreklo obsodbo in obsodilo Cvetka na 1 leto in 10 mesecev robije, G. Franca na 1 leto strogega zapora, Rozmana na 7 mesecev strogega zapora, Čobana na 10 dni zapora, Baslefa pa na 2 meseca in 10 dni zapora, 600 dinarjev denarne kazni, pogojno za dobo 3 let. Cvetko je izgubil tudi za 3 leta častne državljanske j>ravice. Heimova, Pračkova, Ažmanova, Šulgajeva in mno-gobrojne druge odlične tekmovalke. Odlična mednarodna konkurenca bo nudila prijateljem alpinskega smučaretva največji športni užitek, saj bodo na startu najboljši tekmovalci Srednje Evrope. Smuka je v planinah ugodna, tako da je omogočena vožnja prav v dolino. Vabimo smučarje, da se udeleže te zadnje zimskošportne manifestacije. Cilj bo prav v dolini, tako da bo omogočeno istega doseči še z nedeljskim jutranjim izletniškim vlakom. Start za smuk bo na sedlu pri Staničevi koči, in sicer za dame ob 11 dopoldne, pol ure za zadnjo tekmovalko pa startajo moški. Iz športne krosnre Državno prvenstvo v sabljanju. V dneh od 22.—24. aprila se vrši v Zagrebu v dvorani novinarskega doma državno prvenstvo v sabljanju, Za prvenstvo vlada veliko zanimanje in se ga udeleže tudi slovenski sabljači Pengov, Marion in Frlan, člani sabljaške sekcije ljubljanske Ilirije. Za državno prvenstvo se tekmuje v borbi s floretom, sabljo in z mečem. V borbi s floretom je resen pretendant za prvo mesto Pengov Marjan, ki je zmagal tudi 1. 1936, dočim se lanskega prvenstva, ki je bilo v Velikem Bečkereku, ni mogel udeležiti. Državnemu prvenstvu in zaključni svečani pri reditvi v nedeljo zvečer bo prisostvoval tudi minister za telesno vzgojo dr. Miletič. Po Schmelingovi zmagi. Zadnja kvalifikacijska borba Schmelinga proti Američanu Steve Dudasu v Hamburgu zadnjo soboto se je končala z prepričevalno zmago Schmelinga; Steve Dudas se je v petem kolu predal, ker ni mogel več zdržati. Po končani borbi se je Steve Dudas o Schmelingu izjavil, da se ta večer ne bi noben boksar na svetu mogel upreti strahovitim udarcem Schmelinga. — Glavna Schmelingova moč je v preciznosti in čistosti njegovega udarca Po mnenju Dudasa bo Schmeling v borbi za svetovno boksarsko prvenstvo, ki bo 22 junija letos, premagal črnca Joe Louisa knock out in sicer najkasneje v 8. krogu. Schmelingu je po borbi s Steve Dudasom čestital tudi nemški kancler Hitler, dalje Goring in dr. Goebbels. Krai Barometer-sko stanje leiupr ratun „ r> B E> > - S 5 cc M* It *£ c P Veter (»mer. jakost) Pada- vine . a a c , .7 ~S~3 a a E E B s « U 6* Ljubljana 764-9 9-4 -0-8 71 0 0 — — Maribor 764-2 9-0 o-o 70 4 N, — — Zagreb 761 6 9-0 -1-0 90 8 NNE« - — Belgrad 758-4 50 -2-0 90 10 N Wj 11-0 sneg Sarajevo 760-0 9-0 -4-0 90 10 0 2-0 sneg Sušak 758-4 120 5-0 40 5 N Es — — Split 756-3 140 5-0 60 5 NE. — — | Kumbor 752-7 11-0 4-0 80 10 E, 24 0 dež | Rab 759-7 9-0 2-0 50 3 E. — — Iz Cerknice Za učiteljico je imenovana učit. abiturient-ka gdč. Gabrovec Jožefa iz Kamnika. Službo bo nastopila takoj po velikonočnih počitnicah. K tukajšnjemu sodišču pa je prestavljen pristav g. Boris Kcrmuvner iz Tržiča. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost, sicer lepo, čez dan topleje vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je bilo iz noči do 5.15 oblačno, nakar se je naglo zjasnilo in je bilo ves dopoldne večinoma jasno. Od 12.10 do 16.30 se je oblačnost spreminjala, ob 16.30 pa se je popolnoma pooblačilo. Ves popoldne je pihala precej močna in hladna burja. Ob 19.30 se je nekoliko, proti jutru pa popolnoma zjasnilo. — Minimum na aerodromu —5.1 C. Ljubljana danes KolHar Danes, četrtek, 21. aprila: Anzelm. Petek, 22. aprila: Soter in Gaj, papeža. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva 20; mr. Mur-mayer, Sv. Petra cesta 78. ■■ K\HO UNION fi.aa.21— Danes nepreklicno zadnjikrat! Ob 16., 19*15 in 21-15 edini letošnji film slovitega tenorista Giglija Uspavanka M. Cebotari, M. Bobnen H. Moser in mali Ptter Bosse Združenje gostilniških • podjetij v Ljubljani vabi svoje članstvo, da se udeleži pogreba umrle članice gostilničarke Lojzke Gorjup. Pogreb pokojne bo v četrtek, dne 21. apr. ob pol treh popoldne s Kongresnega trga št. 4-(Hribarjevo nabrežje). Izmed pesmi južnih Slovanov so gotovo najbolj interesantne bolgarske pesmi, ki se odlikujejo po svojem karakterističnem ritmu, izredni živahnosti in prelepem, večinoma narodnem besedilu. Vrsto zborov bolgarske literature nam bo zapel ženski zbor bolgarskih učiteljic iz Sofije, ki bo v ponedeljek, 25 aprila v Ljubljani. Bolgarke, 60 po številu, nastopijo v svojih slikovitih narodnih nošah. Že to bo otvorilo izredno lep pogled na oder. Koncertni spored je sestavljen iz narodnih in umetnih pesmi. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Rezultati žrebanja daril, razpisanih od upr. kina »Union« o priliki predvajanja filma »Zloraba zaupanja«. V pisarni kina »Union« je bilo včeraj v prisotnosti občinstva in izbrane žirije žrebanje za darila, kjer so bile izžrebane naslednje številke: Prva skupina: št 2. vinski servis (E. Planinšek), št, 26. električna svetilka (E. Petrovčič), št. 39. damski neceser (inž. Mihevc), št. 7. budilka (Julka Junc), št. 40 kolonska voda (lekarna Hočevar), št. 18. bonboniera (polkovnik Seunig), št. 24. steklenica vermuta (Zaplotnik Marija), št. 4. dvomesečna brezplačna karta za kino »Union (Kristina Blatnik). — Druga skupina: nalivno pero št. 6267, budilka št 7810, turistovska oprema st. 1534, termos steklenica št. 9636, kolonska voda št. 7856, steklenice vermuta Stev. 458, 7026, 7786, bonboniera št. 8897, brezplačne dvomesečne vstopnice za kino »Union« štev. 9568, 8891 in 9502. — Lastniki izžrebanih vstopnic naj se tekom 8 dni zglase osebno v pisarni kina »Union«, predlože svoje vstopnice v dokaz upravičenosti do dviga izžrebanega dobitka. Kdor tekom 8 dni ne dvigne svojega dobitka, izgubi pravico do dobitka in se bo zanje na novo žrebalo, zato naj občinstvo ne odvrže vstopnic, dokler ne objavimo, da so vsi dobitki prevzeti. Llublfansko gledališče DRAMA. - Začetek ob 20. Četrtek, 21. aprila: »Nočna služba«. Red B. Petek, 22. aprila: Zaprto. Sobota, 23. aprila: »Nočna služba«. Red A. Nedelja, 24. aprila: »Zadrega nad zadrego«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 25. aprila: »Izpit za življenje«. Premiera. Premierski abonma. OPERA. - Začetek ob 20. Četrtek, 21. aprila: »Don Juan«. Red Četrtek. Petek, 22. aprila: Zaprto. Sobota, 23. aprila: »Madame Sans Gene«. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 24. aprila: »Prodana nevesta«. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 25. aprila: Zaprto. DRAMA. Premiera Švarkinove komedije »Izpit za življenje« bo v ponedeljek, 25. aprila za premierski abonma. Delo obeta zanimivo predstavo, ki ji je dal ing. Stupica z vso skrbnostjo izdelano notranjo in zunanjo podobo, tako da bomo videli na našem odru v režijskem in inscenacijskem pogledu učinkovito igro. V glavnih vlogah bodo nastopili: Nablocka, Vida Juvanova, Danilova, Ančka Levarjeva, Skrbinšek, Jan, Stupica, Sever in Sancin. OPERA. Abonenti redi Četrtek bodo imeli 21. aprila predstavo Mozartove opere »Don Juan« z g. Primožičem v naslovni partiji. Nadalje sodelujejo v izvrstno naštudiranem in uspelem delu: gg. Betetto, Gostič, Kolacio in Petrovčič ter dame: 01 j-dekopova, Vidalijeva in Nollijeva. Dirigent: ravnatelj Polič. »Madame Sans Gene« bo prihodnja premiera v operi. Uprizorili jo bodo v soboto za premierski abonma. Delo je komedija z glasbo, v kateri so glasbene točke nekake vrste muzikalni monologi ali dialogi ter vežejo smiselno besedilo posameznih prizorov. Naslovno vlogo kreira ga. Po-ličeva. Kako so mislili in govorili o Judih Dostojevski, Benjamin Franklin in Napoleon Odpor proti judovstvu, ki je prav zadnje čase zajel ves svet, ni posledica fašizmov ali nacionalizmov, kakor to prikazuje levičarska propaganda, ki jo vodijo seveda Judje sami. Boj proti judovstvu kot nevarnemu gospodarskemu in duhovnemu nasprotniku vsake urejene narodne skupnosti tako star, kakor judovstvo samo. Tudi ni res, da bi bili nasprotniki judovstva sami trinogi, naprotniki »ljudske volje« in sovražniki kulture, kakor to govori propaganda. Res je, da so v boju proti judovstvu vedno in tudi danes imeli veliko besedo mali, brezimni ljudje, ki niso judovskega vprašanja gledali filozofsko, marveč življenjsko, toda v vseh časih nahajamo velike duhove, ki so z bistrim očesom pregledali judovsko nevarnost do njenega bistva in s svojim glasom dali splošnemu odporu proti judovskim vsiljen-cem tudi globljo utemeljitev. Kdo ve, da je bil odločen nasprotnik judovstva kot duhovnega in narodnostnega pojava veliki ruski pisatelj Dostojevski Ta ima v svojih dnevnikih o judovstvu in njegovi nevarnosti takele opombe: »Včasih mi pada v glavo misel: kaj bi se zgodilo v Rusija, če bi bilo v njej namesto sedanjih treh milijonov Judov, le tri milijone Rusov, Judov pa 80 milijonov? Kaj bi bilo s temi Rusi pri Judih in kako bi ti ravnali z njimi? Ali bi jim dali enake pravice kakor sebi? Ali bi jim pustili da bi lahko svobodno molili? AJi jih ne bi čisto preprosto zasužnjili? Ali, še huje, ali ne bi potegnili iz njih zadnje pedi kože? Ali jih ne bi pobili in pomorili do zadnjega, kakor so delali z drugim narodi v starem veku, o čemer govori njihova najstarejša zgodvina? ... zdaj pa, ko vse judovstvo, ves Kahal podžiga zaroto proti Rusiji in pije kri ruskemu kmetu« — zdaj seveda mi ne bomo ugovarjali, ne bomo proti temu rekli niti besede. Kajti sicer bi tvegali, da nam bo kdo očital, da nismo liberalni. Misliti bi o nas, da smatramo svojo vero za višjo kakor pa je judovska vera in da preganjamo Jude iz verske nestrpnosti. Oh, Gospod, kaj bi se zgodilo potem?... ... njihovo kraljestvo je blizu, njihovo popolno kraljestvo. Že prihaja zmagoslavje idej, pred katerimi ne smejo črhniti niti besede kakršnakoli človeška čustva, pred katerimi mora molčati žeja po resnici, morajo molčati krščanska in narodna čustva, in celo čustva ljudskega ponosa pri vseh naTodih v Evropi. Tisto, kar prihaja zdaj, je materializem, slepa in grabežljiva žeja po tvarnem osebnem blagostanju, žeja po kopičenju denarja z veemi sredstvi. To je tisto, kar Judje smatrajo za višji cilj, za razum, za svobodo... .. Zgodilo se bo nekaj, česar še nihče ne more doumeti. Vsi ti parlamentarizmi, vsi ti državljanski nauki, v katere danes verujemo, vse kopičenje bogastva, jeziki, znanost, vse se bo zrušilo, kakor bi trenil in brez sledu, vse razen Judov, ki bodo vedeli, kaj naj store in sicer tako dobro vedeli, da bo ta propad celo njim v dobiček. V6e to je blizu, čaka pred vrati.. ... In če iz V6ega tega ne bo prišlo nič drugega kakor brezglavje in zmeda, bo na čelu vse zmede Jud, zakaj če tudi oznanja socializem, bo sam zase kot Jud s svojimi brati po plemenu izven socializma. Ko bo vsa Evropa oropana svojega imetja, bo samo judovska banka ostala nedotaknjena ... ... Judje bodo Rusijo privedli do pogube .. .< Nič manj zanimivi kakor privid velikega ruskega umetnika in misleca, so izjave velikega ameriškega demokrata, kakršen je bil Benramin Franklin >Če ne izženete Judov iz teh Združenih držav, se bodo v manj kakor dvesto letih pomnožili tako, da bodo obvladovali vso državo in jo požrli. Spremenili bodo obliko vladavine, za katero smo mi, Amerikanci, prelivali svojo kri, dali svoje življenje in svoje imetje. Če jih ne preženete, bodo v manj kakor dve sto letih naši potomci delali na polju in jim služili denar, Judje pa bodo sedeli po bankah in si meli roke. (Govor ob razglašenju ameriške ustave leta 1787.) In dedič francoske revolucije Napoleon ki je sicer dajal Judom vse gospodarske možnosti, je dejal na seji državnega sveta 30. aprila 1806 o njih takole: •»Francoska vlada ne more brezbrižno gledati, kako ima podivjano ljudstvo, brez časti, zmožno nizkotnosti, v izključni oblasti dve lepi okrožji bivše Alzacije. Jude je treba smatrati za narod, ne pa za versko ločino. To je narod v narodu. Rad bi jim vsaj za omejen čas vzel pravico, da posojajo denar na vknjižbe, zakaj za francoski narod je preponiževalno, da je na milost in nemilost izročen najbolj divjemu ljudstvu sveta. Judje so izropali cele vasi v Franciji. Stopili so na mesto nekdanje fevdalne gospode To so pravi oblaki požrešnih krokarjev... Nevarno bi bilo pustiti, da padeta ključa Francije, Strassbourg in Alzacija v roke naroda špijonov, ki jih nič ne veže na to državo .. .< Tako so o Judih mislili trije veliki možje, ki jim menda nihče ne bo očital fašizma. t S »II Ženske vaje za protiletalsko branibo v Parizu. Letalo bodočnosti Nepričakovan preobrat v letalstvu - Številke, ki povedo preveč Kdor hoče spoznati, kako se je izpopolnitev letala z neverjetno naglico izvrševala v razmeroma kratkem času 20 do 25 let, temu je treba prikazati nekaj številk in videl bo ta nagli razvoj. Aeroplan je bil okoli 1. 1914. še nebogljen, aero- '•voki zbor sofijskih učiteljic, ki bo nastopil 25. aprila v veliki dvorani Filharmonije v Ljubljani. dinamično nepopolno sestavljen stroj. Njegova obtežitev je bila zelo majhna in je dosegel v najboljšem slučaju hitrost 100 do 150 km na uro, odnosno komaj 1800 m višine. Današnja letala pa premorejo v rekordnih slučajih celo obtežbo 1000 kg v višino 12.000 m, z 10.000 kg pa še doseže višino 7000 m Hitrost se je početverila. Navadni lovci premagajo 600 km v eni uri, nekateri vojni in potniški pa dosežejo do 450 km. Medtem ko so prva letala imela prostora samo za dve osebi, lahko moderna orjaška letala prepeljejo do 60 oseb. Sedaj grade v Ameriki letalo, ki bo prepeljalo lahko 120 oseb. Roboti vodi*o letala Če mislimo na letalo bodočnosti, portem mislimo pri tem poleg drugih neštetih vprašanj predvsem na to, kako urediti varnost in povečanje hitrosti. Kar se tiče varnosti, je danes vremenska služba že tako izpopolnjena, katero opravlja radio, vendar stremijo vsi strokovnjaki za tem, kako bi upravljali letalo avtomatično. Način, da bi roboti, to bi bili nekaki stroji, sami upravljali letalo, bi letalo veliko točneje in zanesljiveje vodili, kot bi ga mogel človek satu. Seveda bi moral pilot kontrolirati. Vsako oddaljenje od prave poti bi pravočasno lahko popravil in bi na ta način avtomatično krmarjeno letalo izključevalo nevarne trenutke, ki 6icer pilota upropa-stijo. V tem slučaju mislimo predvsem na utrud-ljivost pilota, kak živčen napad, nezavest in po* dobno. Od letala z robotom pa do brezžično nad-zirujoče sile je samo en korak, katerega bo tehnika kaj kmalu prekoračila. Prepričevalen primer rastočega prometa je društvo Pan-Amerioan-Crip* per, ki upravlja letalsko pot iz Lo6 Angelesa-Ho* nolulu-Manila. Na tej najdaljši zračni črti &veta prenaša orjaško letalo 19 ton z 2800 konjskimi silami z naravnost varno hitrostjo do 250 km na uro na poli 4000 km čez Tihi ocean. Raketna letala v bližnji bodočnosti Danes si moramo predvsem misliti, da je letalstvo šele v povojih. Pot iz Dunaja v Pariz bo v bodočnosti takorekoč stezica. Treba bo premagati in urediti nadcelinski promet. Treba bo urediti hitrost, prekoračiti io hitrost in se približati največji hitrosti To vprašanje, kako doseči največjo hitrost, bo igralo veliko vlogo pri gradnji raketnih letal. Raketni motor, katerega aparat bo lahko v nekaj mi nula h s hitrostjo 1400 km na ur« dosegel višino 30.000 m, bo lahko uravnal ta brzi promet nad posameznimi nadcelinskimi potmi-Tehnične težkoče, ki so se javljale pri sestavljanju takega raketnega letala, so rešene in tudi že praktično preizkušene, ne da bi za to javnost vedela. S postopnim razvojem letalstva se odpirajo nesluteni razgledi, ki so nam še zaenkrat nejasni. Raketno letalo bo potnika v nekaj urah preneslo iz Dunaja v Newyork. Toda še več kakor to. Predstavljajmo si samo to, kako bi to zgledalo: Časovna zemljepisna dolžina znaša med Srednjo Evropo in Newyorkom 6 ur. Daljava je približno 5500 km. Če vzamemo 6edaj, da bomo potovali 1000 km na uro — in to hitrost bomo dosegli — potem bomo doživeli naravnost neverjeten preobrat v letalstvu. Če bomo namreč odpotovali it Dunaj opoldne ob 12, bodo v Ameriki ravno tako ob 12 po ameriškem času. Letalo bodočnosti ne bo tako premagalo 6amo prostora, ampak bo tudi premagalo sam čas. Nekaj številk o vžigalicah Pred kratkim je izdal Statistični urad Društva narodov poročilo, koliko porabijo prebivalci Evrope vsak dan vžigalic. Ugotovili so, da porabijo nič manj kakor 4 milijarde vžigalic na dan. Za te 4 milijarde vžigalic je potrebnih 420.000 kg fosforja. Delo, ki ga opravljamo, ko prižigamo vžigalico, pomeni veliko izgubo časa, zla6ti če tukaj računamo delo s stališča vse Evrope skupaj. •Če vsak porabi eno samo sekundo, da prižge eno vžigalico, bi bilo potrebno za vse 4 milijarde vžigalic nič manj kakor 126 let, 10 mesecev, 5 dni in 2 uri, če bi hotel to delo opraviti en sam človek. Najbolj enostavno bi bilo, če bi ta človek vse naenkrat prižgal. Ta statistika nam kaže, koliko dela ima Društvo narodov, ki mora računati celo take stvari. Programi Radio Ljubllana Četrtek, tl. aprila: 12 Operetni napevi (plošče) —* 12.45 Poročila — 13 Napovedi _ 13.20 Opoldanski koni cert Radijskega orkestra — 14 Napovedi - 18 !\*ter spored (Radi’ski orkester) — 18.40 Slovenščina za Slo-. ,v*“ce dr- Bud. Kolarič) _ 19 Napovedi, poročil* 13.30 Nae. or*: Minister za ljudsko telesno vzgojo -13.50 Deset minut zabave (g. F. Lipah, član nar — 20 Pevski kvartet »Fantje na vasi«, vmes plošče -» 21 Pretiu* ;z Benetk: .Don Carlos« (Verdi) — 22 Napo« vedi, poročila — 22.50 Poročila o šahov, turnirju. Drugi programi Četrtek, 21. aprila: Belgrad: 20 Zbor, 21 Pasijon« ska igra — Zagreb• Belgrad, 21 Verdijeva opera ‘Don Carlos« (iz Benetk) — Praga. 13.4» Pihala, 20.05 Igra, 21.05 Orkester in klavir 22.40 Jugoslovanske pesmi — Varšava: 20 Pestra gl.. 22 Szym560 319 in 263 ml: 17.15 Vok. konc.. 21 Verdijeva opera «Don Carlos« —1 lil. skupina (491, 272 in 221 m): 13.20 Radijska funta-, zija. 20.30 Variete. 21.55 Klavir, 21.45 Liindler.,., 22 Ples. gl. — Dunaj: 19.10 Operetna gl., 20 Dunajski večer, 22.30 Zab. gl. — Kbnigsberg: 19.10 Plesni večer — Lip-sko: 19.10 Operetna gl — Frankfurt. 19.20 Stara in nova italijanska gl. 20.20 Brahmsov konoer> — Uona-kovo: 19.10 Geneejeva opereta »Sovražn k glasbo« —< Sottens: 20 Operna gl., 20.45 Popevke. 22 Dunajska gl., 22.35 Plesna gl. — Pariš Radio: 20.30 Open. — Ltjon: 20.30 Auberjeva opera «Fra Diavolo« — Strasbourg.* 20.30 Massenetova opera (Notredamski zvonar«. 63 POD CRNO KRINKO »Pusti me, vsaj tu me pusti pri miru, Cliff...« »Ali si se pobrigal za nove člane?... Stvar je nujna... Čez nekaj dni se vrnejo naši voditelji... Kaj jim bomo dejali, kako se bomo zagovarjali? .. .« »Nadaljuj svoj posel, jaz že vem, kaj je moja dolžnost...« Frank je nadaljeval sprehod mimo strojev. Ni se maral dosti razgovarjati s Cliffom. Bilo mu je že vsega dovolj, Cliffa in njegove družbe. A ko je stopal mimo strojev, je opazoval natančno vsakega delavca posebej, vsakega tovariša, in razmišljal, kdo od njih bi bil zanesljivejši, da mu zaupa skrivnosti Črne legije in da ga vpelje v to novo družbo ter s tem izpolni svojo dolžnost, ki mu jo je naložilo vodstvo Črne legije. Ko je Frank tako nadzoroval delo v tovarni, je čutil nekako zadovoljnost. Imel je rad delo. Ni bil eden tistih, ki se izmikavajo dolžnosti. Od mladih nog je bil navajen delati, navajen tudi na to, da je sam skrbel zase. Oče mu je zgodaj umrl, mati se je drugič poročila in si postavila nov dom. Da, saj res, Frank je imel še sestro po materi. Prav zdaj se je tega domislil. Za njo je izginila vsaka sled. Bog ve, kaj se je s tem dekletom zgodilo, morda je celo že umrlo? Frank je sklenil, da jo o priliki poišče. Frank ni imel niti pojma o tem, kar se je zgodilo v Newyorku v »Ritz-baru«, še manj pa je mogel vedeti za to, kako žalostno je umrla njegova sestra prav zaradi tega, ker je povedala, da je njegova sestra. Stroji so peli neprestano svojo veličastno, železno pesem. Svedri so z neznansko hitrostjo vrtali jeklo. Frank se je počasi sprehajal od stroja do stroja in nadzoroval delo zdaj pri tem, zdaj pri drugem. Ko je prispel do stroja, za katerim je stal Ted Metcalf, se je za trenutek ustavil. Ted se mu je prijazno nasmehnil in nadaljeval delo. Spajal je dva železna vzvoda. Pomagal mu je pri tem tovariš, ki je bil tudi zaposlen pri tem stroju. Frank ju je nekaj časa opazoval, nato pa se je rahlo dotaknil Teda, ki se je bil, zatopljen v delo, sklonil čisto nad stroj. Poklical ga je malo vstran. Ted je prenehal z delom ter opozoril tovariša, naj pazi in naj nadaljuje, sam pa je naredil nekaj korakov za Frankom. »Ted, moram govoriti s teboj.« »Zdaj ne bi rad, se bova rajši pomenila pri kosilu.« »Ne, stvar je važna in nujna. Naj tovariš sam dela, ti pa pojdi z menoj.« Ted se je za trenutek spet vrnil k stroju, dal tovarišu še nekaj navodil, zatem pa odšel s Frankom proti oblačilnici. Ko sta prispela tja, je Frank previdno zaprl vrata za seboj. Ostala sta sama. Frank je vzel iz žepa cigaretnico, si prižgal cigareto, nato pa ponudil Tedu. »Ali ni tu prepovedano kaditi?« ga je začudeno vprašal Ted. »Kar kadi, če ti jaz rečem. Saj sem menda nadzornik, in če ti jaz ponudim cigareto, se nikar nič ne boj.« »Kaj bi se torej rad pomenil z menoj?« je z zanimanjem vprašal Ted. »Najprej sem te hotel vprašati, odkod sd doma, Ted.« »Iz Texaša,« je naglo odgovoril Ted. »In kakšne vere si?« »No, tiste, katere pripadniki ne hodijo v cerkev!« se je pošalil Ted. »Pa kako ti ugaja posel pri nas?« »Zelo sem zadovoljen. To je moja najboljša služba, kar sem jih v svojem življenju kdaj imel.« . »In bi to službo rad še naprej obdržal, ne? Danes je težko dobiti dobre službe.« »Pa še kako rad! Niti najmanj mi ne pride na misel, da bi hotel iti odtod.« »Da, da, imaš prav?« »Toda, poslušaj, Frank. Zakaj me vse to sprašuješ? Pa mi kdo ne pripravlja kake zanke? Nikar ne govori tako naokrog, povej mi vse po pravici in naravnost. No, povej!« »Ti si dober delavec. Posel ti gre odlično izpod rok. Toda, to danes še ne zadostuje. Treba je še nečesa drugega.« »Ni mi jasno, kaj misliš. Povej vendar bolj določno.« »Ali si hočeš to službo popolnoma zagotoviti?« »Ne bi je dal, četudi bi me veljalo glavo.« »V naši državi je težko vprašanje, ki čaka rešitve.« »Kaj ti je padlo spet v glavo?« »Toliko je tujcev, ki odjedajo kruh domačinom, pravim Amerikancem. Cesto se to dogaja. Tudi tebi bi se moglo pripetiti, da tujec vzame in zasede tvoje sedanje mesto.« Tedaj je spreletelo. Razburjeno je začel vleči cigareto. »Hvala lepa, da si mi povedal in me na to opozoril. Dobro si zapomni: prvi, ki mi bo poskušal vzeti službo, bo izgubil glavo. Kesal se bo, toda za to bo imel priliko šele na drugem svetu. Prav nič se ne šalim.« »Treba je takim ljudem napovedati boj. Boriti se je treba proti njim, da, da.« »Pripravljen sem boriti se, toda, kje, kako? Povej mi, Frank, kako?« »Oni drže skupaj. Nemogoče je, da bi se posameznik boril z njimi. En sam človek ne pomeni nič. Na vsak način je treba združenja.« »To je strašno.« »To že, toda, saj imamo sredstva, da se bojujmo proti njim.« »Povej mi, kje in kako. Zelo si želim, da bi se spoprijel z njimi. Rad bi se malo spoznal s temi ljudmi. Če jih ti poznaš) nikar mi jih več dolgo ne skrivaj. Čas hiti.« Frank je začel govoriti še tišje ter Tedu nekaj razlagati- Ta trenutek se je v oddelku, kjer so bili stroji, zgodila velika nesreča Pri stroju, kjer je Ted pustil tovariša samega( sta se s silovitim pokom vzvoda prelomila. Delo je zastalo. Frank in Ted nista vedela, kaj se je zgodilo. Nastalo je veliko vznemirjenje. Tedovega tovariša je stroj hudo poškodoval. Delavci, ki so bili zaposleni pri drugih strojihi so hiteli od vseh strani k njemu, da bi mu pomagali. Iskali so Franka, nihče pa ni vedel, kam je bil odšel s Tedom. Zato so poklicali višjega nadzornika. Ko je ta videl, da se je nesreča pripetila samo zaradi tegai ker je Ted pustil svoj stroj in pri njem tovariša samega, se je silno razjezil in ga šel iskat. Naletel je na Franka in Teda, ko sta se v umivalnici ravno zaupno pogovarjala in kadila cigarete. •Slovesak) dom« Izhaja vaak delavnik eto tl Mesina naročnina 18 Din. ta inim-mstvo Zi Din l)rrdni«tvo> Kopitarjeva alira 6/111 leieloa <001 do «OM Upravni Knsitarteva ulica 4 Za Janoalovantko tiskarno * Ljobljani: K čet- Izdajatelji Ivaa Rakovec. Uredniki lože Košiče k