Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman Teljsl: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V«6. uri popoludne. Šte-v. 79. V Ljubljani, v petek 6. aprila 1888. Letnik XVI. Rusija in Vatikan. O obravnavah, ki se vrše med Rusijo in Vatikanom, poročalo se je »Germaniji" iz Iiima dne 27. marca nastopno: »Obravnave med carjem in papežem so se pričele v začetku tekočega leta. Nadaljevala sta jih papežev nuncij na Dunaji in tamošnji ruski veleposlanik, knez Lobanov. Prvo vprašanje, ki je predmet obravnav, tiče se obnovljenja diplomatskih zvez mej Vatikanom in Rusijo. Ruska vlada je pripravljena, pri Vatikanu nastaviti »oficijoznega" zastopnika. Sv. stol pa je takoj odgovoril, da bo le tedaj nadaljeval obravnave, ako ruska vlada obljubi, da bo nastavila pri Vatikanu uradnega zastopnika. Ob enem je sv. stol poslal dunajskemu nunciju listino katoliških pritožeb o prestopkih leta 1883 sklenjenega konkordata. G. Buteniev, ki je bil leta 1882 kot oficijozni agent v Rimu, in je sedaj prvi svetnik pri ruskem veleposlaništvu v Londonu, poslan je na Dunaj, da se posvetuje s knezom Lobanovom o dotičnih vprašanjih. Z msgr. Galimbertijem pa ni prišel v dotiko. Nekaj dni je g. Buteniev tukaj v Rimu, kakor trdijo, da obišče svojo staro mater, ki tukaj prebiva; vendar se sliši, da je prišel posvetovat se z Vatikanom. Minister Giers bi se neki rad sporazumel, minister notranjih stvari pa se odločno drži ruskih načel. Car bi rad sklenil mir direktno s papežem. Pred nekimi dnevi je car poslal v Rim posebnega pooblaščenca z lastnoročnim pismom, ki naj izroči pismo naravnost papežu. Pravijo, da je to pismo velike politične važnosti, ker obseza ruske predloge glede pogodbe. Javno še niso znani ti predlogi. Gotovo je, da pozitivna vprašanja še niso bila predmet obravnav. Nadaljne obravnave so odvisne od tega, če bo Rusija ustregla želji Vatikana glede uradnega zastopnika po vzgledu Prusije. Ker se je car sam lotil te stvari, upati je, da se bo to zgodilo, in po- LISTEK. Če je človek nestrpljiv. Humoreska. Češki napisal Oldrleh S. Kostelecky. (Dalje.) IV*. Pri gospodu adjunktu, gospoda svetovalca dragemu zetu, je današnji večer nekako pusto. Nekdaj sam smeh, petje, šala in veselje, danes pa sede tu vsi okoli mize, kakor bi bila v sobinem zraku namesto čilega kisleca samo pelinova dišava. »Sami velite, mamica, ni li to res?" reče ravno gospod adjunkt prav čmerno. »Seveda, seveda." »Zdaj niste še niti štiri tedne in očka piše že osmič in telegrafuje drugič, kako je to, da se do sorej ni narodil vnuček. Videli bodete, da bode jutri zopet telegram tu, kakor zadnjič. Jaz se očki zares čudim. On je kakor mali otročiček, da ne more dočakati šale . . . Vesta, mamica in Emilija, kaj bi mislil?" »No ?" »Kaj bi mislil, možek?" »Da bi na mah naredili konec tem večnim očkinim interpelacijam, vzlasti ker Emilija, posebno sedaj, potrebuje miru." tem se bodo po vrsti reševala verska vprašanja katoliške cerkve v Rusiji." Najnovejše poročilo pa se glasi: »Ruski car in papež sta potrdila pogoje pogodbe med Vatikanom in Rusijo, o kateri sta obravnavala nuncij in ruski veleposlanik na Dunaji. Treba je vrediti še nekaj podrobnih vprašanj, po katerih bo Rusija poverila pri Vatikanu posebnega zastopnika. Skoraj gotovo bo imenovan g. Buteniev, kojega oče je opravljal enako službo pri Gregorji XVI. in Piju IX." Po vsem tem vendar ne moremo še trditi, da se bodo obravnave dobro končale, ker ruska diplomacija v enakih vprašanjih ni zanesljiva. Kriza v Franciji. Konečno je prišel Floquet na vrsto. Dolgo je čakal častiželjni mož, kajti njegovi vrstniki so že davno sedeli na ministerskih stoleh, on pa se je moral pokoriti vsled svojega mladostnega pregreška. Nedavno mu je car odpustil, in odprla so se mu vrata v palačo ministerstva. Kakor pa kažejo znamenja, ne bo se dolgo veselil svojega veličastva; ker votla so tla francoska. Ze predno je novo ministerstvo zagledalo svet, navstal je prepir med kandidati za ministerske stole. »O Brut, ki si s pogumno roko zastonj oprostil izprijene Rimljane; motili smo se, kakor ti. Oni čisti ljudje, kojih vroča duša je koprnela po prostosti, upali so, kakor ti, da bo padec tiranstva odprl kraljestvo pravice in miru, ali bil je znamenje sovražnih strasti in najgrših pregreh." Tako je skoraj pred sto leti pisala v ječi republikanska sanjarka Roland, in te besede veljajo sedanji Franciji. Omahuje vedno med cezarizmom in anarhijo in ne pride do stalne državne oblike. Francoska zbornica je vrgla že toliko ministerstev in tako propala v javnem mnenji, da je po deželi navaden glas: tako ne more dalje iti! »Ali dovolite, dragi Bretislav, kako hočete narediti konec očkinim dopisom in telegramom? To je v resnici nemogoče." Narobe, draga mamica Mislim, da ta reč ni samo prav mogoča, ampak tudi prav lahka. Kar telegrafujmo jutri očki, da se je vnuček že narodil in tako je." Emilija je spregovorila precej : »Vidiš, mamica, to ni slaba misel." Mamica je vendar odvrnila obotavljivo: »Seveda, seveda — ni, ali . . ." »Kak ,ali', draga mamica? Očko umirimo in sebe tudi. In predno pride naša mala zvijača na dan, bode vnuček zares tu." »To je vse zlata resnica, dragi Bretislav, ali . . . To se pravi: vnuček se je narodil; ne pozabite pa, da vnuček more biti ravno tako deček, kakor deklica. Pa recite mi, kaj si hočeta izvoliti?" Gospod adjunkt se je popraskal za ušesom in Emilija je zašepetala nedoločno: »Tako je, tako." »Dragi Bretislav, tu je prav težka volitev. Vidite, vaša misel se meni sami mili, vendar ima tudi svoj zadržek. Telegrafujte očki: »Narodil se je deček" in za deset dni se narodi deklica: ali mu telegrafujte: »Narodila se je deklica" in za deset dni se narodi deček. In kako po tem to očki razložiti?" In ravno francoski radikalci so grobokopi republike in prostosti, ker anarhija se je še vedno končala z despotizmom. Ko je Floquet prevzel ministerstvo, povdarjal je, naj se združijo republikanske stranke, ker drugače bo moral pri prvem neugodnem glasovanji zopet odstopiti. Ze sedaj se čujejo glasovi, da opor-tunski člani ministerstva niso zadovoljni z Floque-tovim programom. Posebno pa se upirajo reviziji ustave. In ravno premembo ustave je Floquet moral sprejeti v program, ker jo zahtevajo stranke, ki so vrgle prejšnje ministerstvo. Kaj naj bi se premenilo v ustavi, o tem stranke niso jedine. Radikalci zahtevajo, naj bi se tudi senat kakor zbornica poslancev volil po občni volilni pravici. Tii bi pač morali vprašati, čemu bi še bil senat in v čem bi se ločil od zbornice ? Drugi zopet zahtevajo, naj se odpravi glasovanje po listinah. Ali ravno to je bil več let namen naprednjaških republikancev, in Gambetta je moral pasti, ko se je potegoval za sedanji volilni način. Za tem pa stoji strašni Boulanger, ker volitve po listinah so nekak plebiscit v manjši meri. Ta volilni način ima svojo dobro stran, ker poslanec ni tako odvisen od posameznih krajevnih razmer, je pa ob enem lahko nevarno orožje v roki moža, ki zn;! za-se pridobiti množice. Zato se nekateri republikanci boje Bou-langerja in hočejo zopet vpeljati volitve po okrajih, kjer morejo vspešneje pobijati propagando boulan-žistov. Radikalci pa zahtevajo še druge premembe v pravosodji, upravi in v razmerah med državo in cerkvijo. Oportunisti pa že kličejo na pomoč monar-histe proti radikalcem, ki hote Francijo zapeljati v anarhijo. To je nekako naravno, ker se zmerni republikanci in monarhisti ne ločijo mnogo v nazorih o vredbi države iu družbe. Po vsem tem moral se bo Floquet bolj naslanjati na naklonjenost monar-histov, kakor prejšnja ministerstva. Razlika bo bržčas le ta, da se bodo sedaj združevali monarhisti z »Veš kaj, mamica? telegrafujmo samo: .Narodil se je vnuček' in smo brez skrbi." »To tudi ni prav, draga Emilija. Za uro bi imeli tu telegram: .Deček ali deklica?' In k vsemu bi še rekel očka, da nimamo zdrave pameti, če mu telegrafujemo: ,Narodil seje vnuček'. Vnuček in vnuček je razloček". »To je resnica!" vzdihnil je gospod adjunkt odkritosrčno. In dodal je precej: »Vendar, kaj če bi telegrafovali, da sta se narodila dvojčka: deček in deklica?" »Ali možek!" »Za Boga vas prosim, Bretislav, bodite tako dobri, da?" „No zakaj? Dodajmo temu, da se za deset dni narodi deček. Dobro. Pišimo potem, da je umrla deklica. Ako bi se pa narodila deklica, tudi dobro: umre deček." »Ah ne, ne, ne! Možek, no!" »Veste, Bretislav, smrti ne mešajte med to. Rajše o njej niti ne spregovorite." »Ali moj Bog, zakaj?" »Za to tako. To je vse jedno. Vesta kaj? Naj velja, kar hoče! Očko moramo umiriti, ali tako ali tako — pa telegrafujmo, da se je narodila deklica. Meni se dozdeva namreč, da se narodi deklica." »Ako se pa ne narodi deklica?" prašala je Emilija. oportunisti, kakor so se zadnji čas z radikalci proti Tirardovemu ministerstvu. Floquetovo ministerstvo je zadnji poskus, iz sedanje zbornice izbrati republikansko vlado. Ako tudi on ne bo mogel vladati, razpustiti bo moral predsednik republike zbornico in prišli bodo časi Boulangerjevi, kajti ta je v resnici zmagal v zbornici dne 30. marca. Ko bi se Boulanger kot general mogel ponašati vsaj z jedno zmago, mogel bi takorekoč igraje raz-poditi zbornico in si s plebiscitom prilastiti predsedstvo republike. Viktor Hugo piše : „Nekatera hudodelstva ne more storiti vsaka roka. Vsak človek tudi ne more biti bandit." S temi besedami je Hugo mislil Napoleona III., ki je imel vsaj ime slavnega prednika. Boulanger pa nima ničesa za-se, in vendar velik del francoskega naroda goji doslej neutemeljeno upanje, da bo Boulanger rešitelj dežele iu zborničnih škandalov, finančne zadrege in splošne negotovosti. Ime Boulangerjevo je zaslovelo v zad-Djern časi, ker ga je vojni minister izbrisal iz vojaških listin. In s tem bo moral Floquet tudi računati. Vse njegove prednosti, ki so ga priporočale kot spretnega in priljubljenega predsednika zbornici, mu bodo kot predsedniku ministerstva več škodovale, nego koristile. Ravno njemu zmerni republikanci najmanj zaupajo, kakor nasprotno ne more on krotiti skrajne želje in zahteve anarhistov. Monar-histi pa upajo, da so v Boulangerju našli druzega Monka, ki bo obnovil monarhijo. S kratka: v Franciji se bliža splošna kriza, in evropski mir je priveslal do prenevarnih ki e č e t. Politični pregled. V Ljubljani, 6. aprila. Notranje dežel©. Cesar bo odpotoval koncem tega meseca ali začetkom maja za dlje časa v Budimpešto ter se bo poviiiil na Dunaj k otvorjenju spominka cesarice Marije Terezije dne 13. maja. Prestolonaslednik Rudolf bo že pri prihodnjem avancementu, ki se bo objavil tekom tega meseca, imenovan feldcajgmajstrom in admiralom extra statum. Dosedaj je imela Avstrija samo dva admirala, ki sta pa že oba mrtva: admirala barona Bourguignon-Baumberga, Sterneckovega prednika, in admirala barona Pockha. Zmagovalec pri Visu, Tegetthoff, umrl je le kot viceadmiral. Bodoči admiral prestolonaslednik je imel izvrstnega učitelja v mornarični vedi, fregatnega kapitana viteza Jolvja, ter je svoje dni prestal teoretično častniško skušnjo z izvrstnim vspehom. J) unjaški vladni krogi trdijo, da bo imelo novo rumunsko ministerstvo le kratko življenje, in to zaradi tega, ker niso v njem zastopani niti vodje vladi nasprotne stranke, niti pristaši Bratianovi. Posebno malo zaupanja do novega kabineta ima ogerska vlada. Slavnostno zborovanje v Brnu v proslavo papeževe petdesetletnice se je izvršilo dne 2. t. m. jako veličastno. Navzočih je bilo 4000 ljudi. Predsedoval je grof Egbert Belcredi. Prisotni so bili mnogi odličnjaki, mej njimi tudi škof doktor Bauer, namestnik grof Schonborn s soprogo, deželni glavar grof Vetter iu mnogi d^ugi. Culi so se navdušeni govori in iz vseh src so kipeči slava-klici zadoheili koncem govora Žkofa dr. Bauera, pbtem pa so enoglasno zapeli vsi udeleženci cesarsko pesen. Litdijo „Greif'(, ki je obtičala na severno-vshodni strani otoka Paga, vzdignili so s pomočjo druzih ladij, ki so došle iz Pulja, s proda po velikem trudu še le predvčerajšnjim zvečer. Prestolonaslednik je došel z druzimi visocimi gosti srečno v Opatijo. Dunajski dopisnik v »Times" je poročal, da bo Avstrija odposlala v prvi polovici aprila več polkov konjiče na gališko - rusko mejo in da bo pripravila vse trdnjave v Galiciji za vojsko. Kakor pa se zatrjuje iz zanesljivega vira, je ta vest popolnoma izmišljena. Kazenska obravnava zoper Schbnererja se bo vršila koncem tega meseca. Schouererja in steno-grafa Eduarda Gerstgrasserja obdolžuje obtožba hudodelstva javne posilnosti po § 8 kazenskega zakonika. Zoper ostale soobdolžence se je preiskava ustavila. Schonerer je vrhu tega tudi še zatožen zaradi raz-žaljenja uradnikov in straže po § 312 in zaradi vmešavanja v izvrševanje javnih poslov po § 314 kaz. zakonika. Tnausje države. Predvčerajšnjim je daroval 'papež Leon XIII. slovesno sv. mašo, pri koji je bilo navzočih mnogo tujcev. Sv. Oče jim je konečno podelil svoj blagoslov. Radikalni klub srbske skupščine je izrekel svojo grajo zoper postopanje lista »Odjeka" glede notranjih prepirov iu posebno tudi zaradi njegove ojstre pisave. — Skupščina je enoglasno sprejela poročilo verifikacijskega odseka. Iz Bolgarije dohajajo dan za dnevom vesti, ki kažejo tamošnje notranje razmere v jako slabi luči. Princ Koburški je neki obiskal zaprtega Popova. Ta njegov korak smatrajo vladni krogi izjavo zoper Stambulova. Ako je to res, potem je zelo verjetno, da Stambulov tajno obravnava z Rusijo. — Mej poluradno „Svobodo" in Karavelovo „Trnovsko Kon-stitucijo" se je vnel hud boj. Slednji list pravi, da se do sedaj ni uresničilo nobeno prorokovanje Stam-bulovo iu da Evropa ne bo nikdar potrdila sedanjega položaja. Tudi zedinjena Bolgarija se ne bo mogla ustavljati niti Rusiji, niti Turčiji zaradi finančne bede. Konečno razpravlja „T. K." sredstva, kako bi se moglo sedanje stanje končati na najbolj nekrvav način ter pride do sklepa: Velevlasti naj zapro bolgarska pristanišča in odstranijo sedanje vladne mogočnike, in konec bo vsej nezgodi, od-vrnena bo nevarnost, ki preti Bolgariji, ako bi se vmeševale tuje države v njene notranje zadeve. Na zapadu Rusije opazuje se nekaj časa sem veliko pomanjkanje pokritih železniških tovornih vozov, ne da bi se mogel izvedeti vzrok temu pri upravi dotičnih železnic. Zaradi tega se je raztrosila vest, da morajo železnice imeti te vozove pripravljene za vojaške namene. Koliko je resnice na tem, ni znano; le toliko je gotovo, da se zadnji čas niso prevažali vojaki v večji meri. Samo v Mjehovu se je nastanil polk kozakov in so se pripravila stanovanja za nadaljne vojne oddelke, ki se bodo tjekaj premestili iz Kjelca. Tudi se govori, da se je pomaknil večji oddelek konjiče od Modrzejova proti pruski meji. Nemški cesar je podelil papeževemu nunciju na Dunaji, monsgr. ■ Galimbertiju, veliki križ ru-dečega orla z briljanti. — „Reichsanzeiger" objavlja cesarjev ukaz državnemu kanclerju, v kojem se zahvaljuje za ljubeznjiva sočutja in izjave, ki so mu došle iz cele Nemčije in skoraj iz vseh inozemskih držav povodom smrti ranjcega kralja-cesarja, „Narodi se deček", odgovorila je mamica popolnoma mirno. „To je pa res", potrdil je gospod adjunkt. „Pa", rekla je naglo Emilija, „telegrafujmo, da se je narodil deček. Meni se zopet dozdeva, da se narodi deček." „Jaz pa mislim, Emilija, da bi zadostovala deklica." „Prosim, mamica, ali jaz — jaz sem si vedno želela dečka." „Prosim, jaz sem si pa želela deklico." „Dovolite, mamica: če tudi mislim popolnoma razumno, da je moj nasvet o dvojčkoma najboljši, vendar omenjam, da sem si tudi jaz vedno želel dečka." „Mislim, Bretislav, da lahko nekoliko respek-tujete tudi mojo željo." »Jaz pa mislim, da je sedaj uže pozno." »Gospod zet!" „Prosim, gospa tašča, da se ne razjezite." »Pozabljate, gospod zet, da me jezite vi." »Ali mamica! Vidiš —" »Kaj?" „— ne huduj se, mamica, saj veš, deček —" »Prosim Emilija! Pusti svojega dečka!" „No tedaj dvojčka." »Gospa tašča, ali potem tudi vi pustite svojo deklico in sploh pustimo rajše vse do čistega." »Kakor je ljubo, gospod zet." »Prosim, gospa tašča.....Ne jokaj se, Emilija. Lahko noč." Gospod adjunkt je poljubil svojo ženico in odšel v svojo spalnico, za gospo taščo se ni niti zmenil. »Gospod zet!" Gospod zet je postal, obrnil se in rekel mirno : »Želite, gospa tašča?" »Lahko noč — gospod zet." »Zahvaljujem se s spoštovanjem — gospa tašča." Gospa tašča je skoraj omedlela radi te predrznosti gospoda zeta. Ali premagala se je vsaj toliko, da je rekla samo: »Lepega imaš moža, Emilija." * * Zjutraj niso bili niti gospod zet, niti gospa tašča, niti Emilija še sedaj v miru. Ob jednem si dovoljujem omeniti, da se je po vseh treh kislih glavah, ali vzlasti po vsakej vrtela misel, katera je bila očki usodna. (Dalje prih.) Novi predsednik francoske zbornice, Meline, je v svojem nastopnem govoru rekel, da prevzame predsedstvo in vse dolžnosti, ki so s tem poslom v zvezi na korist domovini. Zanaša se tudi na konservativce in celo na one, ki so volili mlajšega predsednika, da ga bodo podpirali pri izvrševanji težavnega naloga. Končal je svoj govor z besedami: Ako bomo pokazali deželi, da Smo nepristranski pri obravnavah, povrnila se bo danes razburjena in omahujoča Francija k oni vladi, ki je najboljše jamstvo za notranji red in zunanji mir. — Novo ministerstvo smatrajo le prehodnim kabinetom. Boulangistiški vspored z obema tirjatvama, da se razpusti zbornica in premeni ustava, nadvladuje javno mnenje bolj in bolj iu se ne bo mogel dolgo časa prezirati. Vladni krogi so neodločni ter se boje državnega prevrata s strani orleancev ali bonapartovcev ali pa tudi celo s strani radikalnih pristašev Boulangerjevih. Italijanski kralj je izročil ministerskemu predsedniku Crispiju 40.000 frankov, da jih pošlje v Nemčijo kot podporo za ubožue prebivalce, kojim je napravila škodo zadnja povodenj. — Povodom rojstnega dne je kralj brzojavno čestital nemškemu kanclerju Bismarcku ter ob enem tudi dostavil svoje želje glede zdravja cesarja Friderika. Bismarek se je istim potom zahvalil ter koncem dostavil: »Cesar upa, da bo še dosti dolgo živel ter uresničil posledice one zveze, ki je po mnenji njegovem največje važnosti". Na Crispijevo brzojavko je odgovoril Bismarek: »Veliko zadoščenje mi je prijateljstvo z italijanskega ministerstva predsednikom, koje se poglavitno opira na enake politiške nazore in ki ni koristno samo za obojna naroda, marveč tudi za evropski mir". Crispi bo predložil te dve brzojavki ministerskemu svetu. Italijanski uradni krogi zopet vriskajo: „Abesinski neguš se umakuje, ni se niti upal, da bi nas bil napadel". Toda kakov dobiček imajo Italijani od tega, da se je abesinska vojska nepričakovano obrniia od njih? Koliko vrednost imajo današnja stališča italijanskih vojakov in koliko časa bodo mogli na njih vstrajati, o tem je složen ves svet. Položaj je ostal še vedno isti: Ali mora San Marzano začeti prodirati v notranjo Abesinijo ter si v gorovji priboriti stališče, na kojem se bodo mogli vzdržati vojaki črez poletje in nadzorovati ter braniti masavsko nabrežje, ali pa mora zapustiti tudi dosedanje tabore. Mogoče, da je Crispiju znana tudi še tretja tajna pot; to nam bo pokazala prihodnost. — Dne 4. t. m. je brzojavil San Marzano vojnemu ministru: Abesinsko vojno cenim na 70 do 80 tisoč mož. Abesinci se umakujejo. Ni mi znano, ali bo hotel neguš tajno nadaljevati mirovne obravnave. — »Tribuna" zatrjuje, da je italijanski veleposlanik na angleškem dvoru predvčerajšnjim zjutraj nepričakovano prišel v Rim ter se nujno posvetoval s Crispijem, potem pa zopet nemudoma odpotoval. Parlamentarni svet ta dogodek živahno razpravlja v zvezi z abesinsko ekspedicijo. Angleška kraljica bo obiskala na svojem po-vratku iz Italije v domovino nemškega cesarja iu cesarico. Angleška vlada obrača vso svojo pozornost na dogodke v srednji Aziji, posebno pa na spletke afganistanskega emira, ki skuša pregovoriti kana bojaurskega in swatskega, da bi odpadla od indijske vlade ter se njemu pridružila. Indijska vlada je zaradi tega emira strogo posvarila. Potovanje veleposlanika sira H. D. Wolffa v Teheran je torej bolj politiške, kakor trgovinske važnosti. Eden glav-nejših nalogov Wolffovih je tudi ta, da bo izvršil železniško progo iz Teherana do pristanišča v Mo-hammerahn; ta prometna zveza bo zelo utrdila angleški vpliv na Perzijo, tako v politiškem kakor v trgovinskem oziru. Turška vlada je prepovedala carjigrajskim listom, da ne smejo niti ponatisniti poročil o zadnjih rumunskih nemirih, niti sploh pisati o njih. — V Sirkedši-Iskelessi je priplul turški parnik s 350 vjetimi Hamavendi, ki so zadnji čas ropali v okolici bagdadski. Vojaškemu poveljniku te provin-cije se je posrečilo, da je vjel več trop teh roparjev. Prvi lopovi so že dožli v Carjigrad ter jih bo vlada poslala v Bengazi (Tripolis). V zadevi pogodbe o sueškem prekopu se turški ministerski sovet do danes še z nova ni pečal, kakor se je to trdilo po nekojih listih. Turčija je rekla francoskemu veleposlaniku grofu Montebellu, da bo v tej zadevi ukrenila še le tedaj, ko bo dobila v roke uradne listine glede angleško-francoskih protipredlogov. Vsled tega je grof Montebello izročil navedene spise turški vladi dne 31. marca. V rumunski zbornici je prebral ministerski predsednik Rosetti nastopuo izjavo: Vsled kraljevega zaupanja poklicano ministerstvo dobro ve, da mu je nemogoče vladati brez zborničnega zaupanja; zanaša se, da bo zbornica glasovala za proračun. Liberalna disidenta Blaremberg in Gradisteanu sta se oglasila k besedi. Navstal je nemir. Manjšina je interpelovala ministerstvo o načinu, kako se je sestavilo. Vsled kabinetovega zahtevanja pa je preložila zbornica svojo sejo do prihodnjega ponedeljka. Ista izjava prečitala se je tudi v senatu. — V iz-vanparlamentarnem zborovanji sklenili ste večina in manjšina naslednji resoluciji: Večina bo glasovala za proračun in bo ostala mirna nasproti ministerstvu, ako bo slednje zavleklo nove volitve do jeseni; do tedaj upa, da bodo navstali prepiri v nasprotnem taboru med konservativci in liberalnimi disedenti. Manjšina bo ravno tako postopala pod gotovimi pogoji, med kojimi sta poglavitna očiščenje ustavo in hitre volitve. — Opozicijonalni listi, ki so bili pri nastopu prijazni ministerstvu, predrugačili so sedaj že svoje mneuje, češ, v njem ni zastopana manjšina. Književnost. „Spolok svateho Adalberta." (Dalje.) c) Tretja, v osmerki tiskana knjiga, ima naslov: „Putnik sviltovojtešski. Kalend&r pre katolickyh Slovakov v Uhorsku, vydany od Spolku sv. Adalberta (Vojtecha) na priestupny 366 dni raajuci rok po na-rodzeni Krista Pana 1888. Ročnik XVII. Sostavil Otto Matzenauer. V Trnave. Tlačou Žigmunda Win-tera." Iz vsebine bodi posneto, da je leto 1888 to ■6053 od časa Adamovega, od občnega potopa je poteklo 4282 let, 1025 od prihoda ss. Cirila in Meto-dija na Moravo, 888 od početka kraljestva Oger-skega. „Prehl'ad sviatkov cirkve ev. lutherAnskej" pove, da njeni sledbeniki imajo s katoliki istodobno 12 praznikov: Novo-leto, tri Kralji, Svečnica, Ozna-novanje D. Mariji, vuzem, velikonočni ponedeljek, Vnebohod, Duhovo, binkoštni ponedeljek, ss. Petra in Pavla, Božič, sv. Štefana. Eazven tega imajo še evangeliki a. v. praznike: veliki petek, slavnost reformacijsko na prvo nedeljo v novembru. Potem sledi pregled koledarja židovskega. To ljudstvo piše sedaj 5648, 15. dan nizana kot začetek velikonočnih praznikov bo dne 27. marcija; 1. dan meseca tišri, t. j. novo leto 5649 bodo slavili dne 6. septembra, če bi koga zanimala imeua posameznih mesecev, evo jih: l'aden, unor, brezen, duben, kveten, červen, červenec, srpeii, žiari, rujeii, listopad, prosinec. Naj opomnim, da po naših krajih četrti, ne tretji, mesec imenujejo brezen; tako na Dobrni pravijo, da »brezen je vsako uro jezen". Koledarski del knjige konča z imenikom za „najvyšši cisiirko - kr;H'ovsky rod", potem z imeni (3) nadepiskopov in (17) njihovih sufra-ganov po Ogerskem, in slednjič se naštevajo imena (8) ministrov ogerskih in (3) skupnih avstro-ogerskih. Sodim, da bi ude naše »Družbe sv. Mohora" tudi zanimal podoben slopec v njenem koledarju. Neki družbenik je letos začetkom meseca novembra v svojem pismu omenjal celo vrsto skromnih želj v tem obziru. Tako n. pr. naj bi družba v svojem koledarju razkazovala imenik a) stožernikov, (J) vseh avstrijskih episkopov s stolico in številom duš, 7) sestavo državne zbornice (po vzgledu »Einsiedler-Kalender"), koliko je stranek, kakih so nazorov, katere narodnosti, koliko je poslancev, med njimi število duhovnikov in svetovnjakov.1) Ker sem že to napisal, naj še pristavim, da dotičuik želi tudi B) poštne in telegrafske podatke,3) s) denar sveta v skrižaljki po njegovi vrednosti, 'Q novo in staro mero v križnem pregledu, kar bi bilo treba, pravi, samo ponatisniti, r() naj bi se pri vsaki fari pristavilo število farnikov.3) — Drugi del »Putnika" (str. 23 do 100) posvečen je pouku in zabavi. Za vsakim sestavkom je vložena po jedna pesen. Ker je „Spolok" že lani izdal životopis Leona XIII., vsled tega se letos v koledarju priobčuje le naznanilo o pripravah za slavnost zlate sv. meše. Cela knjiga šteje 160 strani in vrh tega jedno polo naznanil. Med slikami so: kip Device Marije na gori Marijanskej pri mestu Levoča, potem podoba Leona XIII., na posebno vloženem listu pa dr. Radlinsky, duhovnik, profesor in pisatelj, vmrl je 1879 vsled kapi, a življenjepisec njegov, znani zgodovinar iu profesor g. Sasinek, sklepa z besedami: »Tak teda dolu klobuk pred dr. Ondrejom Radlinskym! Takv muž nenarodi se tak 1'ahko v každom (vsakem) narode ani v každom sto-leti!" Naslov knjigi je tiskau deloma z latinico, deloma s švabahovko. Izvzemši dva članka, vse pesni, letopis in inserate je ves koledar tiskan s švabahovko, izmed naznanil samo ono, s katerim se iščejo naročniki za nov cerkveni časopis, ki ga družtvo namerava izdajati pod imenom: »Putnik sviito - voj-tešsky". (Konec prih.) 1) Po moji sodbi bi so lahko omenilo samo število poslancev, a imena jedino zastopnikov slovenskih pokrajin; to v državnem kakor v deželnem zboru. Pis. 2) Menda bi zadostovali le podatki glede najnavadnejšega pošiljanja pisem, denarjev, blaga. Podobno o poslovanji poštno hranilnice. Pis. 3) To bi se dalo izvesti v slučaji, ako bi na vabilnej poli bila že tiskana primerna opomba. Pis. Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) V. Zbornični tajnik poroča o načrtu novega krošnjarskega zakona. O. kr. deželno predsedstvo naznanja z dopisom od 27. decembra 1887, štev. 3557, da je visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo doposlalo z ukazom od 7. decembra 1887, štev. 42.217, v sporazumu z visokim c. kr. ministerstvom notranjih stvari sestavljen načrt zakona o krošnjar-stvu z naročilom, da se slavna trgovinska in obrtna zbornica o tem izjavi. Poudarja se v omenjenem dopisu glede na prej omenjeni visoki ministerski ukaz, da se preso-jajočim vprašanje, ali zakonski načrt ustreza tukajšnjim odnošajem, ne gre samo za želje stanovitnih trgovcev, katerim delajo krošnjarji škodo, ampak tudi za koristi trošilcev, osobito na kmetih in v oddaljenih krajih, nadalje se grč za to, da veliki obrtniki prodajo svoje proizvode in da se pošteva revščina v velikih mestih in v nekaterih neplodovitih okrajih, v katerih so uživali prebivalci že od nekdaj posebna olajšila za krošnjarstvo. V tistih upravnih področjih, v katerih je potreba nujna, da se uporabljajo določila § 12. o izimnih olajšilih v krošnjarstvu, imenovati je one okraje in občine, za katere se zahtevajo ta olajšila, ter je obseg poslednjih natanko naznačiti in utemeljiti. Poročevalec prečita načrt novega krošnjarskega zakona in ker se nam zdi, da bode ta tudi naše č. bralce zanimal, priobčimo ga tu v prostem prevodu: I. Poglavje. — Pojem krošnjarstva. § 1. Z besedo krošnjarstvo označujemo prodajanje blaga od kraja do kraja in od hiše do hiše, brez stanovitne prodajalnice. Opravil, omenjenih v § 60., odstavek 2. in 3. zakona od 15. marca 1883, drž. zak. št. 39, ne tiče se ta zakon. II. Poglavje. — Občna določila o krošnjarstvu. § 2. Za krošnjarjenje je treba uradnega dopustila (krošnjarske knjige) ter je treba izpolnjevati propise tega zakona. Kaka bodi krošnjarska knjiga, to določuje naredba. Kdo sme krošnjariti? § 3. Krošnjariti sme se dovoliti samo tistim osebam, katere a) imajo avstrijsko državljansko pravico, b) katere so dovršile petintrideseto leto, c) katere po potrjilu poklicanega javnega zdravstvenega organa nimajo kake ostudne bolezni ali kake telesne napake, d) katere niso bile obsojene radi kakega hudodelstva v obče, radi kakega pregreška ali prestopka, proti javnemu miru in redu, proti varnosti življenja ali lastnine ali pa proti javni nravnosti, ali radi krijumčarjenja ali radi prestopka proti zakonu o državnih pripadkih. Oproščen biti tukaj naznačenih zahtev more kdo samo z ozirom na starost, naznačeno pod b) po določilu § 12. § 4. Združevati krošnjarstvo s sejmarstvom ali izvrševati stanoviten obrt eni osebi ni dopuščeno. Takisto ni dopuščeno dovoliti krošnjarstvo, ako prosilec živi v skupnem gospodarstvu s takimi sorodniki, kateri z blagom iste vrste sejmarijo ali pa izvršujejo kak stanoviten obrt. Spisovanje krošnjarske knjige. § 5. Dovoljenje krošnjariti daje se na jedno leto. V krošnjarski knjigi je našteti upravne kraje, za katere je izdano krošnjarsko dopustilo. Krošnjarska knjiga velja samo za osebo, v njej imenovano, ter se ne sme komu drugemu odstopiti. (Dalje prih.) Dnevne novice. (Prem. gosp. knezo-škof) so darovali za po-gorelce na Vinici in sosednih dveh vasi 100 gld. (Darovi ljubljanske škofije v vatikanski razstavi.) V Rimu izhajajoča »Civilta Cattolica" nadaljuje v zadnjem svojem sešitku opis vatikanske razstave. Med drugimi stvarmi omenja tudi kaj laskavo in pohvalno veliki svetilnik in svečnike, katere je darovala ljubljanska škofija. Pri svetilniku hvali osobito preljubko obliko (graziosissima I foggia). (Na Dunaji) je umrl 4. t. m. gosp. dr. K a r o 1 W e r n e r, duhoven št. hipolitanske škofije, c. kr. dvorni svetnik, učenjak-velikan. Bil je profesor bogoslovja nad dvajset let v domači škofiji, od leta 1869 pa na dunajski univerzi, kjer so ga zaradi visoke učenosti kot pravega člana sprejeli v ^akademijo vednosti", izvolili rektorja vseučilišču in na mesto rajnega kardinala Kučkerja poklicali sovetnika v ministerstvo za uk in bogočastje. Že od prve mladosti pisatelj, odlikoval se je po temeljitem obdelovanju visoko učenih tvarin teologije in filozofije, da mu plodnejšega pisatelja v teh strokah zdaj ne vemo. Znano nam je blizo trideset proizvodov njegovega peresa, katerih nekateri po pet obsežnih knjig štejejo, da se človek mora čuditi tolikanskemu pisateljstvu. Naj jih le nekaj imenujemo: apologetična-polemična literatura, sistem krščanske ethike, Tomaž Akv., Suarez, Vico, anthropologija, paganski mithi in bogo-častja, gram. svetopisemske grščine, sočasna zgodovina novemu zakonu, komentari vsem delom novega testamenta itd. Došla so rajnemn mnogovrstna, visoka odlikovanja, katera pa mu nikdar niso mračila milega, ponižnega značaja. Bil je vedno izgleden duhovnik, neutrudljiv pisatelj na korist prave vede, veren učenjak svetovne slave. Bog mu daj venec plačila 1 (Umrl) je dne 28. marca po kratki bolezni misarij v deželni blaznici v Feldhofu pri Gradci umirovljeni župnik, č. g. Jos. Novak. Pokopali so ga veliki petek popoludne v Strassgangu pri Gradci. Pokojnik se je porodil 1. 1819. na Vidmu. Kot gimnazijalec je bil 1. 1840. potrjen v vojake ter je v 47. pešpolku nekaj let bival na Laškem. V maš-nika je bil posvečen 1. 1849.; kot župnik je prišel 1. 1861. k sv. Antonu na Pohorji, kjer je pa pogorel in kmalu tako oslabel, da je že 1. 1864. moral iti v stalni pokoj. Mnogo let je preživel kot misarij na IJasbergu pri Planini in zadnja leta kot misarij v imenovani blaznici. N. v m. p. 1 (V Neapolj!) Prijatelj nam piše: Ako pride kdo naših potnikov v Neapolj, naj ne pozabi obiskati grob slavnega našega misijonarja Ignacija Knobleharja, A b u n a Solimana. Umrl je ondi dne 13. aprila 1858, torej ravno pred 30 leti, v samostanu, ko se je vrnil iz Hartuma. (»SI. Naroda") včerajšnjo številko je zaseglo državno pravdništvo zaradi uvodnega članka. (V kranjsko hranilnico) so v minolem letu stranke vložile 507.587 gld.; izplačalo pa se je 162.877 gld. (Knga) začela je po vrbskem jezeru na Koroškem rake pobirati. Na stotine leži jih na jezerskih obalih mrtvih. — Led se jena jezeru po solnčni strani že raztopil in se že vozijo od Poreč do Vrbe. (Nekaj za konjerejce.) Cesarskih žrebcev ima Kranjska letos 66, med temi je eden čistega angleškega plemena polnokrven. Koroška ima 102 cesarska žrebca, Štajerska pa 184 in dva polnokrvna angleškega plemena. (Osepnice.) Dne 4. t. m. ni nobeden zbolel. Ozdravel 1 otrok. Bolnih 29 oseb. (Iz Trsta) se poroča: Prijeli so Loprestija, ki je služboval tukaj že dvanajst let kot uradnik. Njegovo pravo ime je Liborio Eubino in je bil 1. 1S75 obsojen od sodišča v Palermu zaradi uboja na 201etno ječo in contumaciam. Izročili ga bodo laški oblastniji. (Zgodovine fara ljubljanske škofije) izšel je peti zvezek, v kojem je pokojni Janez Volčič opisal zgodovino šmarješke fare na Dolenjskem. Knjigo je tiskal gosp. Krajec v Novem mestu, cena ji je 60 kr. Knjiga je razdeljena v sedem poglavij z dodatkom gosp. Fl. H rov a ta in sicer: 1. Prirodo-znanski opis, 2. statistični opis, 3. ustanovljenje župnije, 4. c-.rkve župnije, 5. dohodki župnije, 6.. duhovni pastirji. VII. Odlični Šmarječan. Oceno vsebine prepuščamo veščakom. (Zgorela je) osemletna deklica dne 28. marca pri posestniku Martinu V i d o v i č u v Gruškovci pri Ptuji. Otroci so se sami doma igrali z žveplen-karni in tako provzročili nesrečo. (Ožgala) se je dne 26. marca triletna hčerka gostačev Matije in Reze Brus na Štajarskem. Oče in mati šla sta zjutraj v vinograd delat in sta otroka zaprla samega v sobi. Ko sta se vrnila domu, našla sta otroka nezavednega na tleh. Obleka je deklici na telesu vsa zgorela. Nesrečni otrok je drugi dan umrl. Otrok si je obleko zapalil pri štedilnetn ognjišči. _ Razne reči. — Časnikarstvo v Bolgariji. Po osvobojenji Bolgarije izpod turškega gospodstva pokazal se je takoj miren razvoj v vsakem oziru. Začela se je razvijati književnost in v kratkem časi je v Bolgariji izhajalo 50 raznih, znanstvenih in zabavnih listov. Sedaj izhaja 24 listov, s politiko se jih pečii 12—13, a trije največi časopisi izhajajo na teden samo po dvakrat. — Spontinijeva prsa so krasili mnogoštevilni redovi, koje je vse nosil pri slavnostnih prilikah. Ko je bil nekdaj pri veliki glasbeni svečanosti v Haliu, rekel je pri godbeni skušnji neki godec nekoliko preglasno svojemu tovarišu: „Glej, koliko redov ima Spontini; Mozart ni imel niti enega reda." Spontini je bil zadosti vešč nemščini, da je razumel te besede; obrnil se je k govorniku ter mu smehljajem dejal: »Ljubi prijatelj, Mozart ga tudi ni potreboval. Telegrami. Praga, 5. aprila. Papež je pred dvema letoma določil, da se mora ves Petrov nov-čič iz češke vsako leto porabiti za vzdrževanje češkega kolegija v Rimu. Kakor poroča neki praški list, daroval je papež zadnje dni iz cerkvenega zaklada 100.000 lir, da se nakupi posebno poslopje za Oollegium boke-micum v Rimu. Loreto, 6. aprila, Sinoči došli ob 11. uri zvečer; Slovenci zelo veseli. Danes molimo v Marijini hišici tudi za vas. Zvečer se odpeljemo čez Apenine; v soboto zvečer ob 6. uri smo v Rimu. Ar k o. Beroiin, 6. aprila. „Kolnische Ztg." piše: Mogoči odstop Bismarckov v kratkem časi spravljajo v zvezo z nameravano poročitvijo Aleksandra Battenberžana s princesinjo Vik-toiijo, katero pa opovirajo politiške zapreke glede bolgarskega vprašanja. „Nationalzei-tung" je za gotovo izvedla, da so ostala do-tična pogajanja za Battenberžana nevspešna. Ne more se tedaj govoriti o odstopu državnega kanclerja. Vremensko sporočilo. o ^ g Čas Stanje .2 S - - Veter Vreme __„__zrakom era toplomera »S opazovanja T mm popCelzija S g 17. u. zjut.l 722-1 7-2 si. svzh. oblačno 5 2. u. pop. 721-7 14-2 si. jvzh. oblačno 0 00 |9. u.zveč. 724-0 10 4 si. jzap. <^ez (um ooiacno in neKoimu soinua, zveuei »u je jiiijiiii. bliskalo. Srednja temperatura 10-1° C., za 1-7° nad normalom. Dunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 6. marea. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 78 gl. 05 kr. Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „ SO „ 60 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 110 „ 45 „ Papirna renta, davka prosta......92 „ 70 „ Akcije avstr.-ogerske banke ...'.. 862 „ — „ Kreditne akcije ....................270 „60 „ London.............126 „ 65 „ Srebro .............— „ — „ Francoski napoleond....................10 „ 03 „ Cesarski cekini ....................5 „ 97 „ Nemške marke ....................62 ., 25 „ Radgonska kisla voda (Radkersburger Sauerbrunn) MF" Najčistejši alkalični kislec. ^ Lastnina J. DELLER-JA v Radgoni. Glavna zaloga in prodajalnica za Kranjsko izročena je edino le ageutiirni in komisijski trgovini mW • Ijiitiiigei^Ja Rimska cesta št. 9 v Ljubljani k j e r se sprejem a j o vsa naročila. Enotna cena jc ako se kupi 1©© bokalskih steklenic v zabojih po 25 steklenic 16 gld. in 1©© steklenic po pol litra v zabojih po 25 steklenic 11 gld. franko zaboj v Ijubljani. Manjše število steklenic se ne more naročiti, pač pa se dopošlje, ako kdo želi, kislec za poslcušnjo. v je oglene kisline in ogleno-kislega natrona najbolj bogata mineralna voda, je čisto alkaličen studenec in jo vsled svojih izvanredno dijetičnih in zdravniških lastnosti najizvrstnejši kislec. Z vinom pomešan je Štc-'" " ianije stut zdraviI° najb?p--spch pri katarih- želodca in črev, pri pomanjkanji teka, pri težkočah pre-havljanja, pri zaprtji vode vsled prehlajenja, pri zlati žili, pri jetrnih, vraničnih in žolčnili boleznih, pri bledici, popustili mrzlici in pri druzih živčnih afekcijah. ST Dobi se ŠTEFANI,TSIil STUDENEC v znanih špecerijskih prodajalnlcali v Ljubljani in na deželi. (1) OVOACACTB, :: 3!?« g-ld.a.v (glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene Anton 01>reza9 tapecirar in dekorater v Ljubljani, Klju<5arsko ulice štev. 3, (pod mestnim trgom). Uzorei blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) 1C) gjl. in višjo. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarnc preproge. Cenilci s podobami zastonj in franko na zahtevanje. Janez Dogan, mizarski mojster v Ljubljani na Dunajski cesti št. 15, (Medijatova hiša) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstno 1 politovane in likano: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr, divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnato modroce po 20 gld.. vozičke za otroke, okvire za sveto in posvetno podobe, in sicor za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dola. Cenilnik s podobani zastonj in franko. Umrli so: 5. aprila. Marija Kolar, krčmarjeva hči, 6 mes, na Bregu št. 2, Ecclampsie. — Filibert Pavlin, uradnikov sin, 7 let, Hrenove ulice št. 9, Typhus. V bolnišnici: 3. aprila. Prano Mirtič, ključar, 32 let, jetika. — Andrej Zajee, gostač, 73 let, Marasmus. — Martin Mihelič, delavec,. 31 let, Amyloide de generatia. Izjava. (i) Podpisano knez. škof. graščinsko oskrbništvo v Gor njem gradu s tem javlja, daje bil gosp. Albert M a 1 i t s c h izpuščen iz tukajšnje službe kot k.-šle. dohodarstvenik izrazom zadovolji nosti in zahvale Nj. knezoško-fijske milosti za njegovo vneto, zvesto in strokovnjaško službovanje, in sicer vsled njegove lastne želje, Ker bi slavno občinstvo utegnilo zameniti podpisanega ime z imenovanim govornikom, naznanim javno, da se nisem vdeležil dotičnega shoda in da se tudi nikakor ne strinjam z načeli in razlogi, koje so razlagali govorniki na shodu. Henrik Zadnikar, (1) pasar na sv. Petra predmestji.