\
Leto LXX
štev. 182 a
VLIubllanl, v nedelje, 9. avgusta I942-XX K^iifT^^ Prezzo - Cena L 0.80
Naročnina neieino 18 Lir, za »nozem-•tvo 30 Lir — nedeljska Udaja celoletno 34 Lir, i« inozemstvo 50 Lir. Ček. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 ta inaerat«. Podrutnical Novo meeto.
Izključna pooblaščenka ca oglaševanje Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.

VENEC
Uhaja v»ak dan i)atra| raz«a p onedclfka bi dneva po praznika.
S U rednlit to la apravai Kopltar|«va 6, L|nbl|aaa. t = Rcdazlona, Amminl.Uazioo«! Kopitarjeva 6, Lubiana. 3	Telelon 4001—4005.
Abbonemeotli Me«« 18 Lire; Ettero, meta X Lir«, hdiiione domemoa, anoo 34 Ur«, batero 50 Lire. C. C f j Lubiana 10650 per gli abbo-aament)! 10.349 p«r 1« In.errtoni,
Filial«! Novo meeto.
Concessionarla eselnslra per la pnbblleili di preventenra italiana ed estera: Unione PabblieitA Italiana S. A, Milano.
II BoIIettino No 802
Azioni aerei in Egitto
15 apparecchi nemici distrutti — La gloriosa figura del cofonello Caretto
II Quarliere delle Forze Armate comunica:
Sul fronte egiziano in tentativi di in-rursione contro il nostro seliieramento la RAF perdeva 11 velivoli abbattuti, in vittoriosi com-battimenti, dai caceiatori germanici.
Dne altri apparecchi nemiri raggiunti dal tiro di batterie contraeree prccipitavono al suolo: un pilota veniva calluralo.
Nostri bombardieri hanno condotto riusciti nttaechi su centri logistici avvcrsari.
Nola al Bolletino No 802:
I.e operazioni che sui campi bi bntlaglia del-POriente eiiropeo si svolgono con accellcrato rilmo, in epieste settimune cosi dense di evenli, contimiano a vedere in primissinio piano le truppe italinne; la terza divNionc eelere, in una serie di aspri enmbattimenti sveltisi nclla gran-de ansa del Don ha raggiunlo tutti gli obicttivi ad essa assegnati tanto per la hravtira dimo-strata dai suoi reparti. nmmirazionc cd entusia-smo pienainente meritati.
Una importante tesla di ponte, tcnaccmente
ed a lungo conlesa, k stata infalti cspugnata ed altre ben munite posizioni comcjuistate dassalto dai nostri combattenti che; anehe in (|uesta cir-costanza, hanno lottato in strctla Irateruitk d'ar-mi con i minerali tedesehi.
In tale cornice di audicia e di gloria spicca la figura del colonnello Aminto Carclto, roman-dante del 3" bersaglieri, decedulo ieri 1'altro in un ospedale da ranipo per le ferite riportate dci eombattimenti dci giorni proredenti nela zona di Baskovskoj. Kgli, che portava sul petto quat-tre volte i segni del valore. si era distinto du-ranle laftuale rampagna in Russia alla testa del suo splendido reggimento deeorato recen-temente di medaglia d'oro. Mentre perdura la eco delle audaci azioni dci mas nelle acque di Feodasia e dci nostri cnccintori del 21" gruppo nel cielo del Volga, il sarrificio del Colonnello Carclto da nuova lurc aH'eroieo rontegno dei soldati italiani ai quali ieri uno dei, piu illustri condotticri dcllo esercilo gcrinnniro ha voluto rendere alto spontaneo omaggio per il sostan-ziale eontributo alla grandc vittoriosa battaglia in corso. (Štefani.)
Vojno poročilo št. 802
Letalski boji v Egiptu
15 sovražnih letal sestreljenih — Slavni lik polkovnika Caretta
G1 avni Slan italijanskih Oboroženih Sil objav Ija:
Na egiptovskem bojišču je angleško letalstvo, poskušajoč napasti našo razvrstitev, izgubilo v zmagovitih bojih z nemškimi lovci 1> letal. Dve nadaljni sovražni letali sta padli na tla, zadeli od izstrelkov protletalskega topništva: en pilot je bil zajet.
Naši bombniki so izvedli uspešne napade na nasprotna taborišča.
Rim, 8 avgusta. AS. Dodatek k vojnemu poročilu 802: Vojni nastopi, ki se na evropskem vzhodu pospešeno razvijajo v teh dogodkov polnih tednih, kažejo t prvi vrsti na italijanske čete: tretja hitra divizija je ▼ vrsti ostrih bojev v velikem donskem kolenu dosegla vse določene ji cilje in fe z junaštvom svojih oddelkov popolnoma zaslužila občudovanje in navdušenje.
Naši borci, ki so se tudi ▼ tej priložnosti bo-
rili v tesnem oboroženem bratstvu z nemškimi tovariši, so v naskoku zavzeli važno mostišče, za katerega so se junaško in dolgo borili ter druge dobro utrjene postojanke.
V okvir te smelosti in slave spada lik polkovnika Aminta Caretta, poveljnika 3. bersaljerskega polka, ki je umrl včeraj v neki vojni bolnišnici zaradi ran, ki jih je preje dobil v bitki pri Baskov-skoju. On, ki je nosil na prsih štiri odlikovanja, se je izkazal pri sedanjih bojih v Rusiji na čelu svojega sijajnega polka, ki je bil pred nedavnim odlikovan z zlato kolajno. Medtem, ko še odmevajo junaški nastopi naših hitrih čolnov v leodozijskih vodah in naših lovcev 21. skupine nad Volgo, meče žrtev polkovnika Caretta novo luč na junaško zadržanje italijanskih vojakov, ki iim jc blagovolil včeraj eden najslavnejših voditeljev nemške vojske izreči spontani poklon za bistveni prispevek k veliki zmagoslavni bitkL
Spominu Bruna Mussolinija
Duce na Brunovem grobu — Spominske slovesnosti v Forliju in Pisi
Forli, 8. avg. AS. Spominske slovesnosti za Brunom Mussolinijem so potekale v Forliju med ganjenim spominjanjem ljudstva.
Ob 9 je na železniško postajo dospel Dure v spremstvu donne Rachele, Brunovo vdove, grolice Cianove in sina Vitioria b soprogo. Sprejela sta jih grof Oaleazzo Ciano ter tajnik stranke, ki je poprej z zveznim tajnikom iz Forlija šel v Pre-dappio, kjer je v imenu stranke položil l0T0rjev venec na Brunov grob.
S postaje so nadaljevali pot na pokopališče S. Cassino v Penninu, kjer bo se Duce in njegovi v strogi intimnosti ustavili pred Brunovo grobnico ter se udeležili maše y kripti.
V Forliju so na letališču ob 8 imeli mašo, katere se je v družbi zastopnikov iz Forlija udeležil general Porro. poveljnik letplskegn oddelka.
Ob 10 je v forlijski stolnici bil slovesen Re-quiem. Svetišče je bilo v žalni obleki. Po obširnih njegovih ladjah so bili razporejeni oboroženi oddelki GIL-a, okoli mrtvaškega odra pa so stali letalci, pešci in miličniki z drugimi oboroženimi zastoj>stvi iz posadke. Ob velikem oltarju so bile zastaye forlijskega fašizma s praporom 82. legije »Benito Mussolini«, zastave vojaških oddelkov in bojevniških združenj. Po stranskih ladjah 60 bila zastojistva krajevnih skupin in ženskih fašistovskih organizacij. Na oder je hil položen šop_rož s sinjim trakom in nasproti odru je stal strežnik kapitana Bruna Mussolinija.
Verske slovesnosti so se udeležili tajnik stranke, general Porro kot zastopnik podtajnika za letalstvo, prefekt, zvezni tajnik, 6enator Mor-gagni, nar. sv. Mezzasoma, glavni podpoveljnik GIL-a, nadzornice stranke in GIL-a, zastopniki pokrajinskih oblasti ter številna druga zastopstva, med njimi bojevniki in tisti, ki so se vrnili iz vojne. Dalje so bili navzoči comm. Thaon di Revell, za zastopstvo fašistovskih organizacij v tujini nadzornik grof Laterchi, tajniki in dostojanstveniki italijanskih fašistovskih organizacij v Nemčiji. Slovesno službo božjo je imel škofijski vikar, ki mu je asistiral škof. Ta je tudi blagoslovil oder, oddelki GIL-a in vojske pa so pozdravili r, orožjem.
Ob koncu opravila v stolnici ie tajnik stranke šel v letalski zavod GIL-a. ki se imenuje po Brunu Mussoliniiu. Z njim so šli tudi zastopniki oblasti in stranke ter razna zastopstva. V Planetni dvorani se je poklonil pred Brunovim spomenikom ter v imenu vodstva stranke položil venec. Druge vence so položili v imenu podtajnika za letalstvo in v imenu forliiskih črnili srajc. Nato so se v veliki dvorani fcbrali orgnniziranci GIL-a in mladih Italijan^. ki se udeležujejo narodnih mladinskih delovnih tekein. Pred njimi ie polkovnik pilot Moore, poveljnik zavoda obujal spomin na junaško žrlev stotnika Bruna Mussolinija. ki je pred Jfctom dni našel junaško smrt. Nalo ie tajnik stranke izročil vojnim sirotam ter otrokom potrebnih bojevnikov iz forlijskega fašija hranilne, knjižice, ki iih ie poklonila zveza bojevniški^ fašiicv. Eksc. Vidussoni se ie prijazno pogo arjal z navzočimi, katerim je povedal ne-
kaj bodrilnih in tolažilnih besedi. Nato ie obiskal v spremstvu podpoveljnika GIL-a Sellani-ia tudi prostore, kjer potekajo mladinske delovne tekme.
Na Brunov grob v Predappiu ie rimski podguverner Uccelli položil lovor s Kapilola. Popoldne sc ie odpravilo v Predapftio nekaj tajnikov italijanskih fašistovskih organizacij v Nemčiji ter majhno zastopstvo italijanskih delavcev iz Nemčije, ki so se poklonili pred Brunovim grobom. Voditelji in delavci, ki so opravili ta obred na pokopališču S. Cassiana v Penninu. so Bruna Mussolinija poznali in so se zanj ljubeče zanimali ob nekcin potovanju, ki ga je naredil pred svojo junaško žrtvijo. Spremljal iih je poslanik Dino Alfieri.
Pisa, 8. avgusta, s. Včeraj zjutraj je bil na kraju, kjer se jo pred letom dni dogodila nesreča, s svečanim obredom vojaškega značaja ob navzočnosti zastopnikov oblastev in stranke odkrit steber v sj>omin slavnih padlih: jx>veljnika pilota Bruna Mussolinija in njegovih junaških letalskih tovarišev: fioročnika pilota Vitaiini Sec-ooni Francesca ter narednika mehanika Trezzini Angela.
Spominski steber, ki je bil jx>stavljen na jx>-budo krajevne občine in izdelan jx> načrtu akademika Marcella Piacentinija, nosi na vrhu rimskega orla, pod katerim je napis: Tukaj so 7. avgusta ob letalski nesreči izgubili življenje pilot in atlantski letalec Bruno Mussolini, poročnik pilot Franceseo Vitallini Sacconi in narednik mehanik Angelo Trezzini, atlantski letalec. Za prvo obletnico njihove smrti za domovino je bil postavljen ta steber v vekovit s|>oininc.
Vsi fašisti in pisansko ljudstvo so sodelovali pri tej slovesnosti. Navzoči so bili podtajnik stranke Farnesi, državni tajnik v notranjem ministrstvu Buffarini-Guidi, drž. tajnik za ietalstvo general Fougier. pisanski in livorniski prefekt. Zbrale so se velike skupine pisanskega fašija, mladinskih organizacij, množica delavstva in ljudstva ter bataljon ol>oroženih sil. Steber je bil ovit v tribarvnico, spodaj na j>odnožju pa so bili venci tajnika stranke, drž podtajnikov za notranjo zadeve in letalstvo, rimskega guvernerja, pi-sanske občine ter vojaškega in letalskega f>ovelj-stva. Ob straneh so bili razpostavljeni oddelki letalcev, ki so izkazali čast.
Podtajnik stranke je v grobni tišini povzdigoval pomen žrtve Bruna in njegovih tovarišev, ki so padli v slavo domovine in za veliko Italijo, ki jo je proroško nai>ovedoval Duce. V imenu stranke je nato odkril sjiomenik, izročen v varstvo prebivalstvu tamkajšnje zemlje, ki se jo izkazalo jx> svoji zvestobi in vzgledni delavnosti. Ko je podtajnik poklical poziv in so vsi navzoči odgovorili s »Tukaj«, je pisanski nadškof blagoslovil spominski steber. Potem je pa množica s skvadristi korakala mimo stebra.
San Rento. 8. avg. AS. Ob prvi obletnici smrti stotnika pilota Bruna Mussolinija se je včeraj zjutraj razvila resna slovesnost v parku veličastnega okrevališča letalskega ministrstva, ki se dviga na čarobnem griču Berigo in ki mu po
Novi uspehi na kavkaškem bojišču
30 km pred Krasnodarom — Armavir in Kurganaja zavzeta — Nemške podmornice so zopet potopile 15 angleških in ameriških ladij z nad
103.000 tonami
Hitlerjev glavni stan, 8. avgusta. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na kavkaškem področju neumorno zasledovanje sovražnika. 30 km severno in severovzhodno od Krasnodara so nemške čete predrle postojanko sovražnih tankov v jarkih. Hitri oddelki so dosegli reko L a b o. Po trdem boju sta bili zavzeti mesti Armavir in Kurganaja. Letalstvo jc bombardiralo kolone, ki so korakale pred nekaterimi tanki ter promet in vkrcavanja na črnomorski obali.
Severno od S a 1 a so nemške in romunske čete pr izredni vročini in ob zagrizenem sovražnem odporu zavzele nadaljni prostor in v obrambi pred protinapadi uničile 23 sovražnih tankov.
V	velikem donskem kolenu so nemške čete ponovno prešle v napad severozahodno od Kalača. Močne letalske skupine so posegale v kopenske boje ter razbijale sovražne sile na prehodih preko Dona.
Obrambi^ bitka pri R ž e t ii se je razširila na nadaljne odseke. Težki boji še trajajo. Na vrč mestih so bili Sovjeti v protinapadu odbiti. Bojna letala so se v številnih napadih vrela posebno na sovjetske čete, tanke in zbirališča vrnil. Boljše-viki so imeli zopet visoke izgube v ljudeh in gradivu. Ena Jankovska divizija je uničila v teh bojih 6. in 7. avgusta 51 sovražnih tankov.
Na bojišču pri V o I h o v ti in pri Lenin-Kradli jc bilo v delnih hližin«kili bojih odbitih ver sovjetskih napador in sovražne postojanke je razbil učinkovit topniški ogenj.
V	Finskem zalivu je bila zadeta sovražna stražna ladja.
V	Egiptu so nemška in Italijanska bo.inn letala obstreljevala angleško topniške postojanke ia zbirališča vozil.
Nemški lovci so t zračnih bitkah sestrelili 13 angleških letal. Eno lastno letalo je hilo izgubljeno.
V	jugozahodni Angliji so bojna letala s težkimi bombami podnevi napadla vojaško važne cilje in poviročila požare ter eksplozije. Zadnjo noč so bila bombardirana pristanišča in oboroževalne tovarne na angleški in škotski vzhodni obali kakor tudi na vzhodnem delil srednje Anglije.
V	noči na 6. avgust je prišlo ▼ Rokava do bitke med nemškimi iskalci min in osmimi angleškimi hitrimi čolni, v kateri sta bila dva sovražna čolna tako težko poškodovana, da je računati na
njuno izgubo. Drugi čolni so bili zadeti. Na istem področju je isto noč več llotilj angleških hitrih čolnov brezuspešno ponovno napadlo nemško spremljavo, ki so jo spremljali iskalci min. V tej bitki, ki se je deloma odigravala v veliki bližini, so bile uporabljene strojnice in ročne bombe; našim čolnom se je posrečilo potopiti en angleški čoln, zažgati drugega, katerega potopitve ni bilo mogoče opazti, pet nadaljnih pa poškodovati.
Kakor je bilo objavljeno že v posebnem vojnem poročilu, so naše podmornice v severnem Atlantskem morju potopile v (r-dih napadih na močno zavarovane spremljave ameriške in angleške plovhe 7 ladi j z 79.00« tonami in eno stražno ladjo. V srednjem A t I a n t-s k e m morju, v ameriških vodah in pred pristanišči nn zahodni afriški obali je bila žrlev njihovih torpedov nadaljnjih osem ladij s 5-t.tHI tonami ter en ameriški rušiler. Med potopljenimi ladjami je bil velik parnik z munirijo kakor tudi s tanki in letali nnloženn ladja, ki je bila na poti v A I e k s a n d r i j o. Z uničenjem teh 15 ladij z nad 10V000 tonami so zadale našo podmornico nov težak udarce angleškemu in ameriškemu prcskrbovalncinu brodovju.
Stockholm. o. Hvg. AS: Londonski dopisnik lista »Aflen Tidningen« pravi, da jc angleški parlament odšel na piočitniee v čh«ii, polnem napetosti bodisi glede indijske krize, ki je dosegla višek, lx«lisi gloile obupnegn |>oložaja v Rusiji, kjer nemške in zavezniške armade vedno hujše pritiskajo proti Kavkazu. »Times« je. objavil naslednjo poročilo svojega jv>sebnega dopisnika z ruskega Imjišča: ju/no od Stalin-grada se mora rdeča armada še vedno umikati. Stalingrad sam je v nevarnosti. če|irav so Rusi izvedli več protinapadov, niso mogli ustaviti sovražnega pohoda, niti mu preprečiti prihoda novih okrepitev. >Dai'lv Express« pa pravi, da se je Timošenko že dovolj umikal in da je nastopil trenutek, ko mora misliti na odločen odpor. če noče. da bo vse izgubljeno. Stalingrad je v nevarnosti. ?.e danes so zve/e med vzhodnimi in zahodnimi sovjetskimi armadami malenkostne. Zakaj Timošenko ne dela? Nn to jo odgovoril komentator rm-kega radia Gabrilov, ki je dejal, d,t se je položaj brc? dvom.i poslabšal in da so Nemci pokazali nedvomno premoč nc samo v zraku, marveč tudi v tankih.
Pregled po bojiščih
Ljubljana, 8. avgusta.
V	Egiptu je položaj vedno bolj ugoden ia Os. Osne sile so si. uredile nova letališča va osvojenem ozemlju in odtod lahko pošiljajo svoja letala nad Aleksandri jo in Suez. Sovražni napad va italijanski konvoj v Sredozemlju se je izjalovil. Angleži, ki so prej napadali z ladjami, uporabljajo zdaj le še torpednn letala. Neugoden Auchinlekov položaj pa daje vedno več poguma protiangleilcim krogom v Egiptu, ki so morali doslej molčali. Kakor indijsko, tako .tudi egiptovsko ljudstvo pričakuje svojo osvoboditev v zmagi sil trojne zveze.
V	Rusiji je nemška in zavezniška oklepna armada dosegla nove uspehe na svojem pohodu proli Kavkazu. IIUri oddelki so zasedli Kropolkin oh reki Kuhanj, potem Tihorjeck, severno od Armavir a ter Timolevskajo. rrvi nemški oddelki se že bližajo Krasnodaru, druge kolone pa so le ie HO km pred pelrolrjskim ležiičem Majkopom. Važno je tudi dejstvo, da je pretrgana železniška zveza, med Črnim iti Kaspiškim morjem. Nemške in romunske čete napredujejo tudi d velikem donskem kolenu, kamor je Timošenko vrgel precej svojih svežih rezerv v protinapad in se polagoma bližnjo Stalingradu.
Sovjetskim oddelkom, ki jim je poverjena obramba kavkaške pokrajine, poveljuje Voroiilov. I oroiilov pa ne more več računati na pomoč iz Moskve, ker je zveza med Kavkazom in Moskvo
Ducejevem ukazu gredo dohodki od avtorskih pravic knjigo »Govorim z Brunom c. Malo pred obredom so se častniki in vojaki razvrstili pred Brunovim kipom, ki stoji poti obširnim lokom glicinij in cvetja Kmalu nato so dospeli župan kot namestnik prefeklov, zvezni tajnik in polkovnik Schallenbramb, ravnatelj nemškega okrevališča v Ziliiu, ki so jih sprejeli ravnatelj okrevališča in drugi odličniki ter zastopniki Oiioroženih sil. Nalo sta dva častnika med splošnim ganotjein vseh^ navzočih položila zlat lovorjev venec ob vznožje kipa, nakar je letalski sanitetni jiolkovnik Pedrazzi izvršil poziv kapitanu Brunu Mussoli-niju. Kratki in resni obred se je zaključil s jx>-
zdravom Kralju in Cesarju ter Duceju.
*
Pred letom dni je umrl po junaškem življenju junaške smrti Bruno Mussolini. [lil je drzen in podjeten letalec, ponos svoja domovine. Omahnil je v preizkusni vožnji z letalskim aparatom. Ves svet jn zadela smrt mladega letalca, ki se je tako proslavil v abesinslci, španski in grški vojni s svojimi junaškimi podvigi. Bil pa je tudi eden izmed najboljših letalcev sploh. Udeležil se je z uspehom raznih letalskih tekem, tako lela 1.937., ko je preletel nad 7000 km dolgo progo od Istresa preko Damaska v Pariz, ter leta l'J38., ko sc je proslavil na poletu v Brazilijo.
Njegova smrt je prizadela v rs lrtalski svet, saj je bil Bruno Mussolini eden izmed največjih pionirjev letalstva. Zalo se danes po enrm letu tem globlje klanja vsa domovina spominu, ki je v službi zanjo žrtvoval svoje mlado življenje,
že od 21. julija pretrgana. On lahko računa le va oddelke, ki so se umaknili iz Roslora proli Kras-vodarn in Nnvnrosijsku ler na kavkaške in one sovjetske oddelke, ki so v Iranu.
Južne sovjetske armade sr torej nahajajo pred neizogibno katastrofo. Celo London in IVashington' si ne delata več utvar o bodočem razvoju dogodkov, čeprav sovjetsko vrhovno poveljstvo od časa do časa izdaja poročila o »uspeinili Timošrnkovih umikihler o pripravljeni tovjelski obrambi va severnih obronkih Kavkaza. V zvezi s težavnim Stalinovim položajem se je raznesla novica, da bo Churchill z letalom odpotoval v Moskvo. Obe anglosaški prestolnici sta naglo sporočili, da Churchill ni šel v Moskvo in da tudi nima. namena potovati v Moskvo. Namesto njega je odšrl v Moskvo angleški poslanik, kamor je prispel tudi posebni Raoscvellov odposlanec grneral llolletl Bran-dley, ki je prinesel Stalinu novo Rnosevellovo poslanico. Slalin je nujno sklical ameriške, angleške in nekatere begunske diplomate v Moskvo, da hi jim povedal, kako mu je hudo pri srcu nujna pomoč in ustanovitev druge fronte. Gotovo bo dobil vzpodbudne besede in lepe obljube, ki pa ne bodo mogle zaustaviti nemškega in zavezniškega napredovanja na jugu.
Stalin zopet prosi za pomoč
Ženeva, 8. avgusta. 9S. Švicarski listi pišejo o zavezniški konferenci v Moskvi, ki jo spravljajo v tesno zvezo z zadnjimi porazi ruskih armad. Zelo verjetno je, — piše »Tribuna de Lausannc«, — da bodo na sestanku v Moskvi obravnavali vprašanja, ki so v zvezi z dobavljanjem pomoči Sovjetom in z drugim bojiščem. Osni nasprotniki niso mogli izpolniti svoje vojaške naloge in Sovjetska Zveza se pritožuje, da mora sama prenašati vso težo osne vojne sile. Ruska armada mora nujno nadomestiti velike količine vojnega gradiva, ki jih je zgubila v zadnjih bitkah ob Don-cu, Donu in na Kavkazu. Toda kako nai nrisne orožje v Rusijo, ko pa deluje nemško letalstvo ob celi atlantski obali tja do Ledenega morja, kjer je potopilo veliko angleško-ameriško spremljavo? Zato je bila sklicana konferenca v Moskvi, da bi preučila predloge sovjetskega glavnega stana za zmanjšanje pritiska na vzhodno bojišče. Kot prvo in uspešno sredstvo predlagajo Rusi v ta namen ustanovitev drugega bojišča. Ker pa skoro nepremagljive ovire onemogočajo uresničenje tega predloga, bodo pregledali tudi razne druge možnosti,
Poglavnik na potovanju v Bosni
Zagreb, 8. avg. AS. Poglavnik se ie vrnil z večdnevnega potovanja po bosanskih krajih, kjer so nemške in hrvaške čete popolnoma uničile in [zgnalc partizane. Poglavnika so spremljali nem-ški poslanik v Zagrebu, nemški vojaški pribočnik v Zagrebu ter več hrvaških ministrov. Prebivalstvo je priredilo prisrčen sprejem predsdeniku svoje vlade.
Državno taborišče za naraščajnike GIL-a
Te dni je iz prestolnice odpotovalo nekoliko avantgvardistov te pokrajine v drinvno taborišče, kjer se veibnjo bodoči naraščajniki GIL-a.
To je prvikrat, ko tudi slovenski člani orga.
nizacije obiskujejo tak tečaj in smo prepričani, da bodo izšli iz njega primerno pripravljeni, da jih bo Zvezno poveljstvo Italijanske liktorske mladine v Ljubljani lahko uporabilo v organizaciji.
Zaščita sadovnjakov in vrtov pred slano
Slana nam pove, da se je skhladila rastlinska površina pod ničlo. Spomladi, ko je še rastlinstvo nežno, jo ohladitev njenega tkiva pod lodi-ščo tako škodljiva, da zamori v večini primerov celoten rastlinski organizem. Torej strupeni učinek slane ni v slani sami, ki ni nič drugega kot zmrznjena rosa, oziroma zmrznjeni (subliinirani) vodni hlapi, ampak v ohladitvi rastlin |iod le-diščo. Zaščita pred slano je bila torej v u[>orabi gotovih načinov, ki bi ovirali prehudo ohladitev rastlinsko površino. Ti načini nam ImmIo znani, ako so nam znani fizikalni procesi ohladitve rastlinskega površja. Zato se moramo seznaniti 7. bistvom slane kot meteorološkim (vremenskim) pojavom.
Pomladanska slana naslo[>a v pretežni večini oh lepem in mrzlem vremenu. Ko se po hladnem deževju nebo zjasni, se pričenja ponoči zaradi izžarevanja nagla ohladitev celotne zemeljske površine, vštovšj tudi površino rastlin. Tako se shladi že v prvih nočnih urah zemeljska (oziroma rastlinska) površina bolj kot zrak in ta razlika narašča proli jutru. Toplinska razlika je lom večja, čim manj vodnih hlapov vsebuje zrak in čim mirnejše in jasnejše je ozračje. Tako so znani primeri (v Ljubljani!), ko znaša temperatura zraka (ob jutranjih urah) +6 stopinj, a travniki in |*>lja so bela od slane I Pogosteje pa pada slana, kadar znaša temperatura zraka par stopinj nad ničlo. Pojav slane pri temperaturi zraka pod ničlo jo v pozni pomladi zelo redek.
• Zato se obramba pred slano naslanja v prvi vrsti na te primere, ko so tla shtajena pod ničlo, zrak pa nad ničlo. Pa ubranimo rastlino pred slano, moramo torej čim bolj zmanjšati toplinske razlike med zrakom in rastlino. Kako pa to dosežemo? Tu bom naštel par znanih načinov, ki bi bili uporabni tudi v naših krajih.
Najbolj stara in priljubljena metoda je uporaba dimnega zastora. Znano je namreč, da no nastopa slana pri oblačnem vremenu, ker reflek-tirajo oblaki nevidno toplotne žarke, ki odvajajo toploto od zemeljske površine v vsemirjo. Zato je pri oblačnem vremenu rastlinska (oz. zemeljska) površina le neznatno hladnejša od zraka (ob jutranjih urah). Kadar jo nebo jasno in napovedovalec slane (to jo instrument, kj se dobi v vsaki optični trgovini), ali vremenska centrala napoveduje za jutranje ure slano, potem jo lahko preprečimo, ako ustvarimo umetne oblake. Najbolj preprosto sredstvo je diin. Težava je le v tem. kako preprečiti prenaglo razpršitev dima in kako narediti, da bi ta na debelo pokrival relo-ten sadovnjak, oziroma zelenjavo. Važno je tudi, da je proizvajanje dima čim cenejše in da ne bi potrebovalo komplicirane aparature. Kot snov za proizvodnjo dima je najboljše jemali stare smeti, zlasti nekoliko vlažne: krpe, listje, slamo, gnile košare itd. Za to namenjene smetiščne kope je treba namestiti na skrajnih štirih vogalih sadov-
Bezeg zori
Že star pregovor pravi,- da se je treba be-zfu odkriti. Sa j je res le malo rastlin, ki bi bile tako zdravilne in od katerih bi se v zdravilstvu, posebno v ljudski medicini, ne uporabljalo prav vse: listi, cvetovi, jagvide. korenine in še celo bezpov lub.
Prav sedaj so «e pričele redčiti bezgove jagode. da pod to/o sladkorja in drugih snovi povešajo kobulji prav do tal. Toliko kot je leto« bezga, ga /c dolgo ni bilo. Ker pn je drugo sadje letos teko drago, da ga marsikatera gospodinja ne bo mogla dovolj kupiti in skuhati, si bo lahko nabrala bezgovih jagod, ki se dajo dobro uporabiti /a inarmelndo. džeme, soke itd.
« Posušene bezgove jagode rabimo za zdravilen čaj in pa za izvrsten kompot.
Bezgova marmelado je izredno okusna in obenem zdravilna zlasti za slabokrvne in na ledvicah bolne osebe. Žlica marmelade rnzlop-1 jene vzvodi, da i z bor no hladilno in poživljajočo pijačo. Marmelado pripravimo na sledeč način: Dobro zrele jagode operi v mrzli vodi in jih odtrgoj od peclja. V ta namen se lahko po-služiš primerne srebljice, ki se rabi za nabiranje borovnic. Obrane jagode kuhaš v lastnem soku vsaj pol ure. na kar pretlači zmes skozi sito. da odločiš pe^ke in kožice. Na I kg soko daj sok in olupek t limone in (SOdkg sladkorne sipe ter kuhaj kot vsako drugo marmelado. Ko je kuhana, jo zdcvlji v kozarce in dobro zavezi.
Namesto dn odločiš semen je in kožico s sti-^k/injem sko/i sito. lahko kuhaš jagode Vt ure dal j ter dodaš 600 g sladkorja. Tako kuhana marmelada je okusnejša. in kar je glavno, zdra-vilnejŠA. Izvrstno se dn uporabiti samo za čaj, ali kot dodatek k lipovemu čaju.
Liker iz bezgovih jagod ni le okusen, mnr-več turli zdrav. Naberemo in očistimo 1 kg bezgovih jagod, ki pn morajo biti čim bolj zrele. Nato jih kuhamo v I in K 1 vode tako dolgo, da popoka kožica in se jagode razKuhajo. Brozgo nato preeedimo skozi krpo, dobljeni sok pa še enkrat filtriramo, da odstranimo vso goščo in ga nato kuhamo še 10 minut z razrezano šibieo va-nilije in s 'A kg sladkorja. Med kuhanjem pobiraj pene. dn se sladkor izčisti. Ko jc kuhano odstavi posodo od ognja in viif v sok % \ dobrega špirita, pokrij in pusti, dn se liker ohladi. Hladen liker nnlij v steklenice, ki jih rlobro zamaši. Goden ie čez 4 tedne.
Re/iove jagode pn rabimo, kot smo že omenili. tudi v zdravilstvu. Posušene jagode ustavljajo drisko, če jih ka.r suhe jemo, in sicer pnr-krat na don po S—10 jagod. Sveže jagode so izbo rno sredstvo za čiščenje želodca in mehurja. Prav tako vpliva tudi marmelada iz bezgovih jagod. S sladkorjem ali medom vkuhone jagode so izborno ogrejevnlno sredstvo za one. ki morajo pozimi nn mrzlem sedeti.
Bezgove jagode — fructus snmblici recen-tis — vsebujejo mnogo snmbnigrinn. vnleriano-ve kisline, oholima, ereslovine, sladkoria, jabolčne in vinske kisline, eteričnega olja itd. Zaradi tega zdravimo z bezgovim čajem rožne k n tare. nnhode, hripavost. kašelj, znsluzenost pljuč in želodca, naduho itd. čaj žene precej nn vodo. irreje telo in pospešuje potenje. Zaradi barvilu zdravi vnetje grla, ustne dupline in črevesni katar.
Za čaj nabiramo močno zrele in nekoliko uvele jnirodo. ki jih moramo čim hitreje posušiti. Na soncu sušene jagode so boljše, ker vsebujejo več sladkorja. — Če imamo bezgove grme doma. pustimo jagodo na njih kolikor mo-iroee dolgo — seveda moremo paziti na rtimeno-kljune obiralce, da dobro pozore.
lijaka in še eno v njegovem centru. Smisel take razporeditve je v tem, da ne bi odnašal veter spremenljive smeri (ki ponoči pogostokrat za človeka ni o|4)izljiv, a vendarle redno nastopa!) dimno oblake proč od sadovnjaka. Da se ne bi dim razpršil in da bi se trdno držal nad sadovnjakom, jo treba napraviti zrak (v sadovnjaku) čim bolj vlažen. Vlaga namreč obleži fine delce dim« (dim sestoji iz mikroskopskih trdih delcev) in ga tako veže, da se drži pri tleh in se le počasi razprši. Zato jo treba tla namočiti tako, da so mokra kot pri hudem deževju.
Drug način borbe proti slani bi bil v namakanju samem: mokra tla težje gubijo toploto kol suha in zalo težje podlegajo slani. Ker se zrak hladi predvsem zaradi stika s tlom, je razumljivo. da bo tudi njegova temperatura nad mokrim tlom višja kot nad suhim. Poleg tega nastopa zaradi visoke vlažnosti (zaradi mokrih tal!) v toku noči talna megla, ki ščiti (kot dim, oz. oblaki) pred nadaljnjo prehudo ohladitvijo. Ta način obrambe pa seveda ni tako zanesljiv kot zaščita z dimom.
Drugi načini obrambo pred slano so povezani z visokim tehničnim razvojem kraja in so poleg tega dragi (n. pr. uporaba električne kurjave). Zalo se njihova u|ioraba obnese le v primerili, če gre za ogromne plantacije (n. pr. v Ameriki) in za nas torej ne pride v poštev.
V primerih, kadar pade tudi temperatura zraka pod ničlo, je obramba pred slano ležav-nejJia in zahteva nepretrgano polivanje vrtnih tal in dreves s svežo vodo, obenem pa Še dimno zaščito.
Vsak kmetovalec mora torej v prvi vrsti ure-
Obiski v vojaški bolnišnici
Liubliana, S. avgusta.
Ženski fašio nadaliuie s svojim dobrodelnim delom za ranjence in bolnike, ki se zdravijo v vojaški bolnišnici. Tudi včeraj je pokrajinska zaupnica prišla med bolnike in jim prinesla darila ter bodrilne besede. Delo zaupnice in njenih tovarišic iz fašja, katere jo spremljajo pri teh obiskih, visoko cenijo vsi junaški ranjenci, ki vidijo v fašistkah v Ljubljani svoje dobre sestre, katere jim izražajo zahvalo za to. da so sc oilločno borili za zmaao italijanskega orožja.
Darilo zavoda Emona fašističnemu Dopolavoru
Emona, zavod za kmetijstvo in nepremičnine. je nakazal zveznemu tajniku za fašistični Dopolavoru 15.000 lir. Tajnik, ki je ta znesek že prejel, je posltd zavodu Emona zahvalo v svojem imenu in t> imenu vseh Članov Dopolavoru. Število darov narašča in od njih uživajo dobrote Italijani v Ljubljani, kajti z darilom zavoda Emona ie Dopolavoru poveča! svoje dohodke in tako lahko vodstvo uspešno ojači delo. posvečeno razvedrilu vseh.
Italijanski tečaji v Zavodu za italijansko kulturo
Vpisovanje v nižji tečaj za italijanski jezik in konvcrzacijo se vrši ob ponedeljkih, sredah in petkih od 19. do 20. ure (ne kakor smo včeraj poročali od 17. do 18. ure). Tečaj se bo začel 17. avgusta. Vpisna tečajna pristojbina za obiskovanje znaša 25 lir. Podrobnejše informacije sc dobe v Zavodu za italijansko kulturo, Napoleonov trg od 9 do 12 in od 16 do 19.
diti v sadovnjaku (oziroma vrtu) ugodno vodovodno mrežo (ni potrebno, da bi bil v pravem pomenu besede vodovod, ker zadostuje tistem potokov), da je omogočeno naglo in temeljito namakanje tal.	V. M.
Reja angorskih zajcev je zelo dobičkanosna
Ljubljana, avgusta. |
Rejci malih živali so se zadnji dve leti v Ljubljanski pokrajini vrgli pretežno na rejo takih kuncev, ki • se hitro plode in katere goje predvsem zaradi mesa in kože. To je sicer razumljivo, ker hoče tak rejec pač tudi v preskrbi mesa zase doseči nekako avtarkijo in reja raznih pasem zaradi mesa kljub vsemu ne zahteva toliko dela, kakor reja žlahtnih angorskih kuncev, katero redimo predvsem zaradi volno. Dasi zahteva reja pasem, kakor ovnačev, belgijcev, činčilcev itd., res mnogo truda, vendar še oddaleč ne toliko, kakor pa ga zahtevajo angorski kunci, če hočemo imeti od njih res dovolj fine volne.
Reja angorskih kuncev je pri nas novejšega značaja. Pred kakimi desetimi leti je komaj vedel zanje kak ljubitelj. Prvi rejci angorskih kuncev so naleteli celo na neko nezaupanje in posmeh, češ, saj ni mogoče, da hi bila volna od domačih zajcev kaj vredna in kdo naj jo tudi kupuje, saj jo dovolj uvožene ovčje volne I
Angorskeinu kuncu je pri nas pomogla do ugleda selo moda. Po raznih evropskih središčih mode so žensko kaj hitro spoznale, da je volna angorskega kunca neprimerno finejša, rahlejša in boljša od ovčje, pa tudi seveda dražja. Ženske so pričele nositi na svojih oblekah najprej razne našitke iz angorske volne, pozneje pa tudi cele jopice, žemperje in slično. Zanimanje za,volno angorskega kunca se je zaradi tega zelo dvignilo. Naša domača društva rejcev malih živali so pričela vnelo propagirati rejo tega kunca, izdajati navodila, kako ravnati s to živaljo in tudi izvažati volno angorskega kunca, ki so jo tovarne po Evropi rade kupovale in dobro plačevale. Rejci so izračunali, da se da s to volno izvrstno zaslužiti. Znani so nam primeri, da je neka gospa imela malo farmo angorskih kuncev, približno kakih 40 živali, in je dobro izhajala samo od izkupička, ki ga je dobila z volno teh domačih zajcev.
Angorski kunec zahteva seveda mnogo pazljivosti. Živali je treba na primer česati in čistiti, da dobe dolgo in nežno volno, pripravno za tkanje. Najboljšo volno dajejo skopljeni samci. Na ljubljanskih velesejmih smo v kmetijskih razstavah videli večkrat angorske zajce.
Zadnja leta pa so pričeli presti in tkati volno tega kunca tudi v naših krajih. Tako je železni-čarska gospodarska zadruga naredila za svoje člane predilnico in tkalnico volne ter uredila redni odkup. Tudi nekatere zasebne tvrdke so uvedle odkup volne, tako da danes nikomur ni treba skrbeti, kam bo volno prodal. Za en kilogram čiste volne morejo rejci dobiti že povsem lepo obleko.
Kdor ima angorske kunce, se mu seveda ne splača, da bi te živali klal, dokler še dajejo volno. Vendar je tudi meso angorskega kunca prav okusno in ne zaostaja prav nič za mesom ostalih kunčjih pasem. Seveda pa kuncerejci koljejo le
take angorske kunce, ki so ie ostareli, niso več sposobni za pleme in ne dajejo več voine.
Kdor ima torej priliko, dovolj pripravne krme in pripraven prostor ter veliko razpoložljivega časa, temu se res splača, da redi te koristne živali.
Naročajte »Slovenca«!
Glasbeni natečaj Glasbene Matice ljubljanske
Z velikodušno poklonitvijo Duceja je bila dana Glasbeni Matici ljubljanski možnost, da je razpisala v začetku meseca novembra lanskega leta glasbeni natečaj za instrumentalne skladbe, vokalno-instrumentalne skladbe ter zbore 1 izvirnim slovenskim besedilom in katerega so lahko udeleže le slovenski skladatelji. O uspehu natečaja za mešane zbore, klavirske skladbe ter 6kladbe za violino ali kako drugo godalo in klavir, smo poročali že v letošnji velikonočni številki. Posebno razsodišče Glasbene Malice ljubljanske je pregledalo pred kratkim skladbe, ki so bile vložene za odkup. Odkup se je črpal iz zneska 10.000 lir in 36 avtorjev je vložilo 192 skladb, od teh: 1 avtor 2 mladinska zbora, 5 avtorjev 45 mešanih odnosno moških zborov, 4 avtorji 8 skladb za godala in klavir, 2 avtorja 5 orkestralnih del, 4 avtorji 6 del za manjše ansamble, 12 avtorjev 58 samospevov s spreniljevanjem klavirja, 2 avtorja 10 samospevov s spreniljevanjem orkestra in 6 avtorjev 38 skladb za klavir.
Odkupljena so bila naslednja dela naših skladateljev: od L. M Skerjan-.a 2 mladinska zbora, 2 skladbi za violino in klavir, 1 orkestralno delo, 1 komorni trio in 1 samospev s spreniljevanjem klavirja; od Saše Šantla: 2 moška, 1 mešani in 1 ženski zbor, dalje Concertino za violino in klavir ter Scherzo za dve gosli in violino; od Matije Tomca 1 mešani zbor in 2 klavirski skladbi za mladino; od Karla Pahorja 1 mešani zbor; od Vinka Vodopivca 1 mešani zbor in od Mirce Sancinove 4 klavirske skladbe za mladino.
Vsa ta dela bodo izšla v prihodnjih edicijah Glasbene Matice in tudi ti izdatki se bodo črpali iz subvencije, poklonjene od Duceja. Poleg tega je odkupila Glasbena Matica še G Škerjančevih samospevov za glas s spremljevanjem orkestra in 2 njegovi simfonični deli, od Šantla pa Sonato za čelo in klavir ter Anamitski motiv za violino in klavir. Ta dela se za enkrat ne bodo izdala ter bodo izročena študijskemu arhivu izvirnih slovenskih skladb, ki je posebni del glavnega matičnega arhiva.
Razsodišče je pravkar pregledalo tudi simfonično skladbe in vokalno-instrumentalna dela. Za vsako skupino sta vložila po dva avtorja vsak po eno skladbo. Razsodišče za ta dela ni predlagalo nobene nagrade, pač pa odkup kantate za mešani, ženski zbor. alt. bns-solo, oikester in orgle Križev pot, ki ga je komponiral na besedilo Vide Taufer-jeve skladatelj prof. Matija Tome.	i
Skupno je razpisala Glasbena Matica iz te subvencije nagrad za 26.000 lir in 15.000 lir je določenih za tisk izvirnih del. Skupno je torej 41.000 lir za dela domačih skladateljev in udeležilo se je skupno 70 avtorjev, ki so vložili 278 skladb. To je bil največji glasbeni natečaj, kar jih je bilo do sedaj razpisanih pri nas. Nagrajena in odkupljena dela so deloma že izšla v 22 zvezkih, dočim je 16 zvezkov za izdajo popolnoma pripravljenih.
Gospodarstvo
Pospeševanje strniščnih pridelkov v Kraljevini
Tudi letos so bili pozvani italijanski poljedelci, naj obdelajo vsa stmišča in tako omogočijo še drugi pridelek. Ker je bilo letošnje semensko žito posebej izbrano samo iz vrst zgodaj zoreče pšenice, je bila letos v mnogih krajih setev bolj zgodnja kakor druga leta. Zato so bila mnoga polja v prvi polovici julija že strniščna polja in so čakala na ponovno obdelavo. Že nekaj let je v namakanih plodnih poljih Padove nižine navada, da kmetje, potem ko pospravijo pšenico, posadijo polja še 7. riževimi sadikami. S tem, da so letos žita bolj zgodaj dozorela, pa je bil dosežen potrebni čas za nasadilev poletne koruze, ki so jo druga leta navadno sadili v najugodnejših primerili šele konec julija. Zaradi tega ta koruza ni mogla prav dozoreli. Letos bo to mogoče, ker je bilo doseženih nekaj tako koristnih poletnih tednov v korist strniščnih pridelkov.
Vse to je bilo mogoče le zato, ker so v Kraljevini že prejšnja leta preizkušali najprimernejši način čim večji pridelek na strniščih. Zlasti pa so mnogo storili državni in korporalivni organi, ki so opozarjali na korisli strniščnega obdelovanja vse kmete. Večina podeželskih hranilnic, tako Banka za poljedelstvo. Banka Napoli in druge, so dovolile znatne premije za pripravo sirniščnih nasadov. Prav posebno je bilo priporočeno kmetovalcem, naj sade na strniščih koruzo, krompir in fižol. Torej pridelke, ki ne nudijo posebnih težav v obdelovanju in ki v prvi vrsti služijo preskrbi prebivalstva z živili. Kmetje so pozivu vlade 7. veseljem ustregli, ponekod pa so poleg naštetih pridelkov nasadili tudi proso 111 sojo. Tako so 11. pr. na začasnih nasadih v milanskih parkih tudi nasadili na strnišča sojo. Uspeh strniščne letine je seveda odvisen od vremena in ugodne jeseni. Z umetnimi gnojili in gnojem je bilo storjeno vse,, da bo tudi strniščni pridelek bogato rodil. Vreme samo pa obeta tudi lepo bodočnost drugim pridelkom, ki bodo tako v odlič-
Dr. Henrik Steskn:
Nekaj primerjav o uradniških činih
(Konec)
XII: a) ni odgovarjajočega oficirskega čina; b) 12. stopnja: podračunovodja (B), pisarniški uradnik (aplikat; C); c) ni odgovarjajočega uradniškega čina, in bi se smeli v 12. stopnjo uvrstiti pripravniki; d) X. grupa: arhivski uradniki, praktični tehniki itd.; tej grupi odgovarja položaj pripravnikov za službe, za katere se zahteva popolna srednja šola.
XIII: a) ni odgovarjajočega oficirskega čina; b) 13. stopnja: pisarniški pripravnik nlunno dordinel; c) ni odgovarjajočega čin. razreda; d) ni odgovarjajočega čina.
Drugače kakor po naši terminologiji pome-nia grupa po italijanskem uradniškem zakonu kategorijo, v kateri je uradnišlvo po svoji izobrazbi razdeljeno ter obsega grupa A uradniške položaje, za katere sc zahteva fakultetna ali njej enaka izobrazba, grupa B položaje s popolno srednješolsko izobrazbo in grupa C one z nižjo srednješolsko izobrazbo. Videli smo. dn pozna italijansko uradniško pravo 13 stopenj, grupa A prične navadno z 11. stopnjo in neha v večini primerov s 6. pa tudi s 5. ali 4. stopnjo. le izjemoma se povzpne še višje, grupa B prične z 11. nli 12. slopnjo in doseže največ (i. stopnjo, torej polkovniški čin. grupa C pn prične s 13. stopnjo in doseže največ 9. stopnjo, t. j. čin, ki odgovarja položaju stotnika 1. razr.
Povsem nekaj drugega orl te razvrstitve uradništva pa je italijanska uvrstitev javnih funkcionarjev in oseb odličnega družabnega
položaja v XIII. kategoriji, s katerimi ie urejena precedenca (prednost) na kraljevskimi dvoru in pri drugih javnih ceremonijah. Pripadnikom prvih štirih kategorij gre značaj državnih veledostojanslvenikov z naslovom eksce-lence. Naj sledi nekaj primerov: v I. kategorijo spadji pred vsemi drugimi prvi minister, potem pa še vsi vitezi najvišjega italijanskega reda sv. Oznanjenja (Annunziala), ki jim gre celo pridevek kraljevih bratrancev;
v IV. kategorijo so uvrščeni podpredsednika obeh zakonodajnih domov, podpredsednik Italijanske akademije, šef policije, generali nr-madnih zborov, prefekti, prvi predsedniki ape-lacijskih dvorov itd.;
v VII. kategorijo spadajo veliki oficirji raznih viteških redov, potem vice.prefekli 1. razreda. svetniki apelacijskih dvorov, brigadni generali. kveslorji 1. razreda, finančni iulendunti (direktorji) 1. razreda, predsedniki ali tajniki federacij in narodnih, regionalnih in medpo-krajinskih sindikatov itd.;
X. kategoriji se prištevajo oficirji viteških redov, majorji, župani občin z več od 20.000 prebivalcev, ki ne spadajo med najvažnejša mesta. komisarji javne varnosti, inšpektorji državnih železnic itd.;
. v XIII. kategorijo so uvrščeni podtajniki v ministrstvih, podporočniki, podkouiisarji- pristavi itd.
ni meri pripomogli k zadostni preskrbi vsega prebivalstva z živili.
Razvoj italijanske konzervne industrije. Največja italijanska tovarna za sadne in zelenjadne konzerve »Cirio« Societa Generale Delle Conser-ve Alimentari, Roma, je preuredila svojo obrate in prodajno organizacijo ter je dala največji poudarek za pospeševanje poljedelske proizvodnje. Medtem, ko je prej vodila obsežno trgovino s kavo in mesnimi izvlečki, bo sedaj pospešila produkcijo mleka in sira in pridobivanje sladkorja. Nove naprave v ta namen že gradijo. Družba je v preteklem letu prevzela večino delnic Mlečne centrale v Neapoliju in je močno soudeležena pri >Soc. Generale Agricola Immobiliare per il Mezzogior-noc, katera ima obsežne sadovnjake v Sessa Au-runca.
Albanija postaja pontebna tujsko-proinotna dežela. Po zaslugi direkcije za tujski promet pri ministrstvu za ljudsko kulturo in propagando v Rimu so bili ob albanski obali, v albanskih planinah in ob albanskih termalnih kopališčih v zadnjih mesecih obnovljeni številni boleli, nekateri pa celo zgrajeni na novo. Prav tako so bile ustvarjene potrebne zveze z avtobusi, ki naj pospešujejo tujski promet v Albaniji. Med drugim so bili v Dulcigno, v Podgraderu in v Petreli ter nekaterih drugih pomebiiih' krajih na novo odprti lepi hoteli, vsega skupaj osem.
Preskrba Hrvaške z umetnimi gnojili. Skupno s hrvaško denarno skupino je ustanovilo Dru-šlvo za kemijo in metalurško produkcijo v Pragi novo tovarno v Zagrebu. Delniška glavnica znaša 50 milijonov kun. Nova tovarna bo izdelovala umetna gnojila. Praško društvo je soudeleženo tudi pri tovarni »Zorka« v Belgradu.
Nekateri gozdovi na Hrvaškem podržavljeni. Hrvaško ministrstvo za gozdove in rudnike je prevzelo v lastno oskrho vse tiste gozdove, ki jih je prejšnja jugoslovanska vlada v okraju Virovitica dala jugoslovanskim prostovoljcem i1 prejšnje svetovne vojne.
Carine prost uvoz drv v Srbijo. Po odredbi srbskega ministrskega sveta je dovoljen carine prost uvoz drv, kar naj omogoči preskrbo dežele s potrebnimi drvmi za zimo.
Razširitev podzemne železnice v Budimpešti. Ker se je v Budimpešti močno omejil promet z motornimi vozili, največ zaradi varčevanja s pnevmatikami, so nehale obratovati tudi mnoge avtobusne zveze. Mestna uprava je zato pripravila «..-črt, naj bi se razširila podzemska železnica. Buri impeštanska podzemna žpleznica je najstarejša železnica v Evropi. Žal pa obratuje še sedaj le na nekaj kilometrov dolgi progi iz središča mesta proti parku. Po načrtih nameravajo zgraditi podzemsko železnico v štirih glavnih smereh v skupni dolžini 24 kilometrov. Stroški bodo znašali 225 milijonov pongov. torej okrog 130 milijonov lir. Graditev bo podprla mestna občina in država.
Dobra letinn konoplje v Romuniji. Letos so v Romuniji obdelali konopljo nad 40.000 oralov, torej okrog 20.000 hektarjev. Po sedanjih cenitvah bo pridelek konoplje zelo velik in bo ponekod dosegel do 1,(100 kg nn hektar. Pri povprečnem pridelku 1(100 kg na hektar bo dosegel celotni romunski pridelek konoplje 2000 vagonov. Ker'gre ža domaČo porabo le okrog 500 vagonov, bt> lahko Romunija mnogo konoplje izvozila.	<•»
Na Slovaškem ni brezposelnih. V, lelJSftjefri letu so na Slovaškem zaposlili prav vse' nrejspo-selne, kar 7, zadovoljstvom ugotavlja ,tfapnmgka in obrtna zbornica v Bratislavi.
0 '''
Majhen pridelek bombaža v Egiptu. .Letošnja
žetev bombaža v Egiptu bo vrgla takoi ifiajhno letino, kakor je v Egiptu ne pomnijo že >9 let. V primeri z lanskim lelom je padla povpiinrt bombaževih nasadov za več ko polovico. V .n»«Vi«kuih letih je dosegla žetev bombaža 9 do 10 tliftijanov kantarjev. Lotos pa bo dosegla komaj !&, n* ijone.
te novice
Koledar
Nedelja, 9. avgusta: Janez Vianej, spoznava-lec; Roman, mučenec; Verijan, mučenec; Rustik, mučenec.
Ponedeljek, 10. avgusta: Lavrencij, mučenec; Asteria, devica in mučenica; Pavla, devica in mučeniea; Deusdedit, spoznavalec; Domicijan, šk.
Torek, 11. avgusta: Tiburcij, mučenec; Suzana, devica in mučenica; Aleksander, škof in mučenec; Digna, devica; Tavrin, škof.
Rejcem malih živali in vsakemu, ki ima kaj prostora pri hiši, sta velike in praktične važnosti in neprecenljive koristi no»l knjigi, ki ju ie izdala zveza društev „Mali gospodar" in založila Ljudska knjigarna v Ljubljani
I. Gospodarska reja koz
56 strani s slikami. Cena Lir 12-—
II. Gospodarska reja kuncev
II. izdaja. 120 str. s slikami. Cena Lir 14.— Naročite čimpiej, da ne bo pošlo, pri
Ljudski knjigarni v Ljubljani
Pred škofijo 5 — Miklošičeva cesta 5
—	Kupujte znameniti zgodovinski roman Knez Marko. Vsaka knjiga 5 lir.
—	Duhovne vaje za dekleta bodo v Lichten-turnovem zavodu od 13. do 17. avgusta. One udeleženke, ki žele imeti oskrbo v zavodu, naj pri-neso s seboj živilske karte ali pa živila. Duhovnih vaj pa se udeležujejo lahko tudi vsa ona dekleta, ki bi imela hrano doma. — V obeh primerih pa prosimo da se prijavite na naslov: I-ichtenturnov zavod, Ljubljana, Ambrožev trg 8. Pričetek duhovnih vaj bo 13. avgusta ob 6 zvečer; nadaljni spiored dobite v zavodu.
—	Državnim upokojencem! Finančna direkcija v Ljubljani razglaša: Državni upokojenci in upokojenke, ki jim izplačuje pokojninske prejemke finnnčna direkcija v Ljubljani, naj čimprej prosijo za potrdila o velikosti uslužhenskega davka, ki jih bodo potrebovali ob vpisu otrol^ v šolo prihodnje šolsko leto zaradi odmere šolnine. Prošnjam, kolkovanim s kolkom za 4 lire, naj prilože za vsako potrdilo kolek za 8 lir, za vsak zaprošeni uradni prepis potrdila pa kolek za 4 lire. Tisti upokojenci in upokojenke, ki plačujejo razen uslužhenskega davka od 6vojih pokojninskih prejemkov tudi davek po kateri drugi obliki, naj v svoji prošnji navedejo, pri kateri davčni upravi 60 obremenjeni za neposredni davek.
—	Kleparski pomočniki so vabljeni, da 6e v nedeljo, dne 9. avgusta t. 1. ob 8.30 dopoldne udeleže sestanka v industrijskem oddelku Pokrajinske delavske zveze, Miklošičeva 22, I. nadstr., soba št. 5. Na dnevnem redu je poleg drugega razgovor o izvajanju kolektivne pogodbe.
—	Mndistke vljudno vabimo na sestanek, ki so bo vršil v nedeljo, dne 9. avgusta 1042 ob 10 dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi, I. nadstr., soba št. 5. Na dnevnem redu sestanka je razgovor o aktuelnih vprašanjih te stroke. Pokrajinski sindikat delojemalcev oblačilne stroke — skupina modistk.
—	Hladno vreme. Deževno vreme zadnjih dni, ki je bilo ugodno za gobe, je povzročilo, da je nastopilo prav hladno vremo. Mnogi so tožili, da jim je tako hladno, kakor da je že nastopila pravcata jesen z gosto meglo. V soboto zjutraj je valovila nad Barjem gosta megla, ki se je šele pozno dopoldne razpršila. Da je bilo v soboto zjutraj res prav hladno, je pokazal tudi toplomer, ki je dosegel le + 8.9 C, tako nizka jutranja temperatura je navadno v zadnjih pomladanskih mesecih. V petpk je bila drugače dosežena maksimalna dnevna temperatura + 19.7 C. V avgustu je bil dosežen najvišji temperaturni maksimum + 30" C 3. avgusta, najnižji + 17.8 C pa 6. avgusta. Barometer se je v času od 1. do 8. avgusta gibal med 757.5 mm do 767.6 mm. Najnižji 757.5 mm je bil 4. avgusla, najvišji 767.6111111 pa je bil v soboto, 8. avgusta.
—	Pravo vodotopno steklo, na vse načine preizkušeno, torej res zanesljivo za vlaganje 'ajc, zopet v drogeriji Gregorič, Ljubljana — "rešernova ulica 5.
—	Zanimivosti iz zemljiške knjigo. Po podatkih zemljiške knjige na ljubljanskem okrajnem sodišču je bilo letos v prvih šestih mesecih po-
£
danih 206 predlogov za izbris dolgov. Izbrisani so bili stari dolgovi, ki so bili vknjiženi že pred 50 in še več leti. Na mnogih nepremičninah so bili vknjiženi goldinarski dolgovi, ki jih je bilo za 11.015 gld izbrisanih. Dalje je bilo izbrisanih za 1,505.065 K dolgov, naposled za 32,558.803 dinarskih dolgov. Izbrisano je bilo naposled 532.902 lir. V maju je bilo 46 predlogov za izbris: 37.000 lir. 3.812.378 din, 36.050 K in 855 gld. V juniju jp bilo 36 predlogov za izbris: 10.000 lir, 1,698.372 din, 79.036 K in 300 gld.
i&ju&žjana
1 Svetovno znani zgodovinski roman Knez Marko vam je na razpolago po vseh knjigarnah in traiikah. Vsaka knjiga le 5 lir.
1 Nova maša na Rakovniku. Na Veliki šmaren bo ob 10 v svetišču Marije Pomočnice na Rakovniku daroval prvo sv. mašo salezijanec g. Logar Alojzij iz CMševka na Gorenjskem. Pridigal mu bo g. dr. Franc Knific.
1 Maša zadušnira za rajnkim dr. M. Jan Šterha-Bohm-oin bo 11. avgusta ob 9 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
1 Strojepisni tečaji — novi eno-, dvo-, trimesečni — prično 11. avgusta. Pouk po najuspešnejši desetprstni metodi. Največja moderna slro-jopisnica, 60 pisalnih strojev raznih sistemov. Vpisovanje dnevno. Učnina zmerna. Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
1 Sprejemni izpiti zo I. razred gimnazije. Nov tečaj iz vseh predmetov se začne 10. avjj. Pouk iz vseh predmetov (računstvo, slovenščina, zemljepis, zgodovina, prirodopis in risanje) je temeljit. Prijavljanje vsak dag od 9 do 12: Trgovski dom, Gregorčičeva 27,' pritličje.
I Tečaji za popravne izpite v Trg. domn. Začetek v ponedeljek, 10. avgusta. V tečajih poučujejo strokovnjaki dijake iz vseh predmetov temeljito in uspešno. Pouk je trikrat po dve uri tedensko. Dijaki dobe razilago in so vsakokrat izprašani (učnih ur je okoli 40). Učnina zmerna. Vpisovanje v tečaje dnevno od 9 do 12 (tudi v nedeljo od 10 do 12}: Trgovski dom. pritličje, Gregorčičeva 27.
1 Za dijake-inje srednjih in strokovnih šnl prično nov počitniški strojepisni tečaj 11. avgusta. Največja moderna strojepisnica, 60 pisalnih strojev. Vpisovanje dnevno. Učnina zmerna. Informacije: Trgovsko učilišče >Christofov učni zavode, Domobranska 15.
1 Ravnateljstvi III. in IV. moške realne gimnazije v Ljubljani sporočata članom učiteljskih zborov in učencem, da bo sv. maša zadušnira za pokojnega profesorja Pregclja Rudolfa v ponedeljek, 10. t. 111. ob 8 v cerkvi sv. Cirila in Metoda.
1 Sprejemni izpiti z« I. razred gimnazije.
Vpis v tečaje, kjer poučujejo gimnazijski profesorji vse predmete trikrat po dve uri tedensko po novih predpisih, traja še nekaj dni. — Učnina nizka. Informacije in vpis pri vodstvu učnih tečajev, Zrinjskcga ccsta 7, U. nadstr., dnevno od 8 do 12.
1 Popravni izpiti. Strokovni pouk za vse srednješolce. V |x>sebnih tečajih poučujejo profesorji vsak predmet trikrat |>o dve uri na teden. Učnina nizka. Pri rednem posečanju in vestnem sodelovanju uspeh zajamčen. Ne odlašajte, vpišite se takoj na poljanski gimnaziji, zdaj Lichtenthurnov zavod, dnevno od 8 do 12.
1 Jezikovni pouk nemščine in italijanščine dobe začetniki in spretnejši v obliki konverza-cije v dopoldanskih ali večernih urah. Prijavite se tukoj od 9 do 12 (tudi v nedeljo od 10 do 12) dnevno: Trgovski dom, priti., Gregorčičeva 27.
1 Mestne hišne davščine in pristojbine za III. četrtletje proračunskega leta 1942 so plačljive do 15. avgusta t. 1. S tem opozarja mestno poglavarstvo lastnike in upravitelje hiš. da do-spo občinske hišne davščine in pristojbine (vo-darina, gostaščina, kanalska pristojbina i. dr.) za III. četrtletje proračunskega leta 19+2. najpozneje do 15. avgusta t. 1. v plačilo. Davčni zavezanci naj svojo dolžnost natančno izpolnijo, ker si bodo ie na ta način prihranili vse posebne stroške kakor zaračunanje zamudnih obresti opominarine in izvršilnih pristojbin. Po navedenem roku 1h> sicer moralo mestno poglavarstvo pristopiti k izvršilnim ukrepom in tako izterjati tudi zaostanke za II. četrtletje, glede katerih izjemoma ni bil že pred meseci uveden izvršilni postopek.
f Profesor Rudolf Pregelj
V sredo, dne 5. avgusta. je, kakor smo kratko že poročali, umrl v ljublj. javni bolnišnici g. Rudolf Pregelj, profesor III. moške real. gimnazije v Ljubljani. V pelek popoldne smo ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče k Sv. Križu. Dolga je bila vrsta stanovskih tovarišev, znancev in prijateljev, tiha žalost je napolnjevala njihova srca ob bridki, vse prerani ločitvi od moža, ki je bil tako blagega in svetlega značaja, da ga je moral ceniti in spoštovati vsak, kdor ga je spoznal. Njegovo prezgodnjo smrt obžaluje zlasti mladina, ki ji je bil ljubeč in skrben vzgojitelj 6kozi 36 let svoje profesorske službe.
Umrl je mož kremenitega značaja, strog, resen v svojem življenju in poklicnem delovanju, a očetovsko blag in skrben za mladino, ki jo je učil in vzgajal. Že sama njegova močna osebnost, ki je tako živo izražala zdravo, urejeno notranjost, je silila mladino k vestnemu izjiolnjevanju Šolskih dolžnosti in k pravemu vedenju, resna beseda in trda roka pa'sta to zahtevo krepko podpirali. Skozi vso to zunanjo trdoto pa .je nezadržno in prepričevalno sijala vsa dobrota očetovsko blagega srca. To njegovo vzgojno moč so razen mladine v šolskih klopeh čutili tudi njegovi mladi stanovski tovariši.
Že pred letom je bil odslužil svoj 35 letni službeni rok, a ni hotel iti v pokoj, ki ga je bil tako dobro zaslužil in ga bil tudi že zelo |iotre-ben. Ze nekaj let ga je mučila bolezen in jo
moral večkrat izpreči, v izredni vnemi in ljubezni do poklicnega dela pa je vztrajal še daije v vzgojiteljski službi ter bil tako dijakom kakor profesorjem najlepši vzor človeka, ki mu poklicno delo ni samo službena dolžnost, marveč življenjska naloga. Prepričani 61110, da zlato zrnje njegove setve tiho kali in da v božji ljubezni, ki jo je oznanjal bolj z delom nego z besedo, zori v bogato žetev, ki bo v čast predobremu Bogu ter v korist tako iskreno ljubljeni slovenski mladini in domovini.
•
Pokojni profesor R Pregelj se je rodil 11. aprila 1SS0 v Trstu. Po vseučiliških študijah — naravoslovje — na Dunaju je 1. 1906. nastopil službo kot profesor v Pazinu, kjer je ostal celih 14 let. Zdi se, da je trda, kršna istrska zemlja vtisnila njegovi duši pečat resnosti, odkritosrčnosti, poštenosti, nesebične ljubezni in čudovite življenjske vztrajnosti, njegovemu značaju pa podelila kremenitost in neomajnost v težnji za dobrim, kar vse ga je tako zelo odlikovalo v živ-1 ljenju. Po krajšem službovanju v Karlovcu in Ze-munu je prišel na mlado gimnazijo v Murski So-l>oti, kjer je več' let vršil ravnateljske posle. L. 1927. je bil premeščen na učiteljišče v Mari-l»oru, I. 1935. pa kot ravnatelj nazaj v Mursko Soboto, toda že naslednje leto je bil spet profesor na mariborski realni gimnaziji. Suhoparni ravnateljski posli ga niso veselili, bolje se je po-čutil kot učitelj sredi drago mladine. S premestitvijo v Ljubljano I 1938. je dosegel zadnjo postajo svoje bogate življenjske poti. Kjer koli .je živel in deloval, je zapustil najboljši spomin, saj se je znal v svoji skromnosti in preprostosti čudovito približati ljudem ter si pridobiti njihovo zaupanje in sfioštovanje.
Na pragu svojega življenjskega poko.jn je zaprl svoje oči, da se po trudu svojega blagoslovljenega dela spočije v blaženem pokoju pri Stvarniku, čigar resnico in ljubezen je oznanjal s 6vojim življenjem in delom.
1 Sobotni živilski trg. Bilo je na živilskem trgu živahno vrvenje. Ljudje so kupovali zlasti lepa gorizijska jabolka, pa tudi domačih jabolk jo bilo na izbiro. Poleg jabolk je bilo dalje na trgu mnogo hrušk in breskev. Paradižnikov je bilo mnogo, tako gorizijskih, kakor tudi nekaj domačih. Gospodinje so marljivo segale po sladki papriki. Živilski olok za zelenjavo je bil dobro zaseden. Zelenjave je bilo v izobilju. Mnogo je bilo solate, dalie pese, korenja in ohrovta. Na trgu je vladal vzoren red. llitro je bil prodan stročji fižol, tako nizki ko visoki. Na prodaj je bilo nekaj gob ob semenišču. Bile so po 4 lire liter.
1 Žagarji imajo zopet delo. Žo pred kakimi desetimi leti je bil v Ljubljani kar običajen pojav Žagarja, ki je hodil od hišo do hiše z veliko žago in s takozvanim »kozlom• ter se ponujal, da strankam sežaga drva, bodisi meterska ali klafterska. Ti Žagarji so bili nekakšen poseben stan, ki so imeli ločno določeno tarilo za meter ali seženj drv, ki so jih žagali ter so tudi vedeli, pri kateri gospodinji dobe tečno malico in kje ne. V ceni zaganja drv jo bilo lo vse vračunano in upoštevano. Včasih so ti Žagarji tudi stali na Vodnikovem trgu in čakali, kdaj jih pride kdo iskal, ako niso stranko prišle same na njihova stanovanja. Ko so pa začeli uvajati motorne žage na bencin, ki so delale hitreje in bolj poceni, je ta stan pričel izumirati, v kolikor se niso mlajši Žagarji sami oprijeli motornih žag. Prav stari meščani pa so se še vedno sem in tja držali starih navad in niso marali molork na svojih dvoriščih, temveč so raje dajali še vedno zaslužek starini Žagarjem. Vendar je bilo teh čimdalje manj. Sedaj pa so so Žagarji zopet pojavili. Treba je namreč varčevati z bencinom in .tako molorke le redko kje šo pojejo svojo pesem. Zadnje dni so Ljubljančani dobili nekaj metrov drv in te po večini sedaj Žagarji žagajo na ročni |iogon, kakor nekoč. Mnogi Ljubljančani pa seveda iudi sami žagajo svoja drva, češ, da je to zdrav šport in — prihrani se pri tem dnino za Žagarja.
Ali si se že naročil na najboljši tednik »Domoljub«?
Naznanila
OI.EDAI.ISCE. Opira: Nedelja. 9 avgusta "h 16i • Trubadur«. Zaključil« prelistava v sezoni. ltveu. -» Cone oil 28 lir navzdol
ItAUlO. Nedelja, ». avgusta: 8 Napove,! ča«i« —
Ploščo v italijanščini — 8.15 Koncert ortfauisla tiof-fruda lliardija — 11 Prenos pole maše iz baziliko prosv. Oznanjenja v Kireust — 11 Hazlaga evangelija v italijanščini IO O. B. Marino) — 12 15 Hazlaga evangelija v slovenščini (U. Sekovanič) — 13.30 Poročila v slovenščini — 13 15 Komorna glasba — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.15 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.2(1 Operno glasbo iivaiaio mladi umetniki
—	1,1.50 Vojaške pesmi — U Poročil« v italijanščini
—	14 15 Koncert radijskega orkestra In komornega zbora, vodi dirigent fiijaueo — Slovenska glasha — 14.45 Porodila v slovenščini 17.15 Inž. Novak Viktor: Obremba pred gozdnmi škodljivci — predavanje v slovenščini — 17.3") Koncert kmečkega tria — 10.30 Poročila v slovenšč'ni — 19.45 Pisana glasha — 20 Napoved časa - Poročila v italijanščini — 211.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.40 Operetna glasha — Orkester in zbor vodi lirigent Pt* Iralija — 21.211 Predavanje v slovenščini — 21.30 Koncert planističnega dna Seifert-Pemšar — 22 Zanimivosti v slovenščini — 22.10 flodha na nihala, vodi dirigent Storaci — 22.45 Poročila v italijanščini.
Ponedeljek I« avgusta 7.30 Slovenska glasha — 8 Napove.! časa — Poročila v Italijanščini — 1220 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini - 12 45 Na harmoniko igra A Stjinko — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 1.115 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Kil v slovenščini — 13 17 Orkester Petra vodi dirignnt Barzizze — II Poročila v Hali ianščinl 14 15 Koncert radilskrga orkestra, vodi dirigent Sijnneo — (»lasi,a 7a godalni orkester — 14 41 Poročila v slovenščini 17 15 f.odnlni orkester vo.li dirigent Spaeclarl - 17.45 "hopinova glnsh,, — lil 30 Poročila v slovenščini — 19 «5 Operna glasha — 20 Napoved časa — Poročila v Italijanščini — 20 20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20 30 Voiaške pesnil — 20 45 l.ahko glash- vodi dirigent ClnlPno - 21.15 Koncert basista Toneta Potroviliča -- 22 Prednvanie v slovenščini — 22 10 Koncert Adamičevega orkestra— 22.45 Poročila v italijanščini.
I.KKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: » ne-deljo: mr Snšnik Marijin trg 5: mr Don Klanjšček, (iosposvelskn 4 in mr. Bohince. Cesta 29 oktobra 31. V ponedrljck: inr Leustek. Resljeva 1: mr Dahovec, Kongresni trg 12 in inr Komotar, Vič, Tržaška 48.
POIZVEDOVANJA. Izgubila sem v soboto po
poldne v kinu Union zapcstno urico Ker ml ie drag spomin na birmo, lepo prosim najdltelia. da jo odda v upravi -Slovenca,, kjer dohi nagrndo
Izguhlla je petek po šest, nri zvečer t sredini mesta, deklica, tri helc. dolge čop! V. Vaiditelj se lepo minrn"n naj vrne iste v trgovino Kablani in Jurjovoc v Stritarjevi ulici.
JCaj je. nov&&a pKi naŠt& S04edi&?

iVon spnmrnik. V počastitev spomina v isonzijskih bilkah padlih pionirjev se gradi v našem mestu nov spomenik. Delo tu nastanjenega oddelka pionirskega polka »Mario Flore«. Spomenik bo stul na levem bregu Isonza ob mostu pri Peomi.
Praznil; s v. Iqnaciia. Zadnjo nedeljo, 2. avr gusta. smo pri iezuitarjih«, kakor po domače pravimo, slovesno praznovali god župnega pa-trona sv. Ignacija. Po številnih sv. mašah, ki so si sledile v dopoldanskih urah. ie bila ob enajstih slovesna pontifikulnu sv. maša, katero je opravil domači župnik nrelat nisgr. Pi-ciulin. Petje pod vodstvom mojstra g. Koinela je bilo lepo, na višku.
Illnd qa jc ubil. Te dni se je pripetila na Serpenizzi pri Plezzu strašna nesreča, ki ie zahtevala življenje mladega delavca. V pocorju Canin sekajo les in drva ter i i It po žični železnici (teleferiki) spravljajo iz oddaljenih pobočij in grap na Serpenizzo. Pri razkladanju prevoznega vagončkn na Serpenizzi je bil zaposlen 30 letni Stanko Bot. Nekega dne, ko je nič hudega sluteči Rot zopet stal na svojem mestu in čakal na prihod vozička, se ie težak hlod malo pred pristankom odtrgal z vacončka in treščil na tla. Nesreča ie hotela, da je pri svojem padcu v polno zadel ubogega Rota. Podrl ga ie .na tla in ni 11 razbil tilnik, da je siromak na meslu izdihnil. Bog se usmili njegove duše!
2 Qo\.ejn\ik&gux
Združenje hranilnic. V občini Bled so bile doslej tri zadružne hranilnice in posojilnice, ki se zato niso mogle tako razvijali, kakor bi bilo želeti. Da se odpravijo ti nodostatki, bodo vse tri hranilnice in posojilnice po izvršenem pregledu likvidirane in ustanovljena nova rajfajznov-ka za vso občino Bled. to je za vasi: Bled, Ribno, Bohinjska Bela in Zasip.
Umrl je v Holovljah 751otni sekirni kovač Franc Krmelj, po domače Pekalc. Rajni se je razumel na ostrino kakor malokdo, zato je bil znan |x> vsem Gorenjskem in tudi drugod, kamor je prišel na sejme s svojimi izdelki, po katerih so gozdarji, tesarji in ludi kmetie zelo povpraševali, ker so se zanesli na dobro blago.
Nov otroški vrtec v Kranjski gnri. Nedavno so v Kranjski gori odprli otroški vrtec, v katerega se je vpisalo štirideset otrok. Vrtec je otvo-ril okrožni vodja v navzočnosti skoro vsega prebivalstva Kranjske gore. Ta vrtec je eden izmed najlepših na Gorenjskem. i
J Spodnjega jtaje\sk^a
Žetev smrti. V Mariboru sla umrla upokojena poštarica Avrelija Kraner, stara 89 let, in 64 letni bivši čevljarski mojster Simon Bucheeker. V mariborski bolnišnici so umrli: 12 letni ključavničarjev sin Emil Kos . iz Maribora,-41, letna žena elektrika Lucija Štimnikar iz Polzelo in 31 letna gospodinjska pomočnica Ana Klavž iz Račja. V Celju je umrla zasebnica Marija Zorman rojena Legvart, v Trnovcu 75 letni Martin Urleb, v Ple-tovarju 33 letni Štefan Podkrajšek, v Dobrni pa 65 letni Anton Čerenak. Truplo Marjete Vertačič, ki je utonila v Dravi pri Mariboru, so potegnili iz vode pri Ormožu in prepeljali v Maribor, kjer so jo pokopali.
Jubilej celjske tvrdke. To dni je obhajala znana celjska izdclovalnira dežnikov 40 letnico svojega obstoja. V avgustu lela 1902 jo Anton Fornara odprl v Mariboru izdolovalnico za dežnike, lota 1909 pa jo je preselil v Celje.
]/l JOivaSke.
V Zagrebu se je tedni mudil bolgarski minister univ. profesor dr. Jocov, ki je sklenil s hrvvatskim prosvetnim ministrom prof. Ratko-vičem hrvatsko-bolgorsko kulturno pogodbo. Ggledal si je pri tej priliki tudi vse hrvatske kulturne ustanove.
Umrl jc najstarejši frančiškan. V Jajcu je umrl fra Velimir Dolič, najstarejši frančiškan na Hrvatskem. Med ljudstvom je bil zelo cenjen kot duhovnik in kol ljudski zdiavnik. Dosegel je starost 90 let.
Regulacija Kulpe. V Karlovcu se je sestal odbor za regulacijo Kulpe, ki prav za prav obstoja že od Marije Terezije dalje, pa se še v 200 lotih ni resno oprijel te nuine melioracijske zadeve. Sedaj so prišli tako daleč, da so začeli z delom ter imajo veliko upanje, da bodo dela na-
predovala, kajti poljedelsko ministrstvo Nezavis-ne Države Hrvatske ni dalo na razpolago samo denarnih sredstev, temveč tudi pionirje vojaških edinic, ki bodo posegli v delo, tako da bo regulacija že drugo lelo končana.
iidvska in gozdna uprava ločeni. Po posebnem odloku sta se ločila lovska in gozdna uprava na Hrvatskem. Gozdni minister je sicer tudi najvišji državni lovski mojster, toda po posameznih okrajih in lovskih revirjih bodo nastavili posebne lovske mojstre, ki bodo prevzeli od gozdnih referentov upravo lovov doličnega okraja.
Hrvatska pnštna politika. Poštno razmere v Hrvatski ob prihodu v nove razmere niso bile najboljše% Zalo so novi upravitelji takoj naredili desetletni načrt za zgradnjo telefonskega in telegrafskega omrežja ter sploh nastavitev osebja za brezhibno funkcioniranje pošte, če je ob ustanovitvi Nezavisno države bilo 964 poštnih postaj, so jim takoj v prvem letu ohsloja dodali že 20 novih ler napravili več stikov z evropskimi glavnimi linijami. Najvažnejši pa je pristop hrvatsko pošto k hernski konvenciji ter poštna pogodba med Nemčijo, Italijo in Madžarsko. Tudi poštnim znamkam je sedanja oblast posvetila mnogo pozornosti. saj je na Hrvatskem v celoti 07 različnih pisemskih znamk prišlo to lelo v promet, ki so odlikujejo po umetniški vrednosti in okusu.
/g. Jjt&t/e
Srbski poljedeljski minister Kujundžič je obiskal na svojem inšpekcijskem potovanju tudi Kragujevac, kjer je z županom govoril tudi o prehrani in razdelitvi sedanje žetve. *)h tej priliki je rekel, da jo za nekmetsko prebivalstvo Srbije že pripravljenih 6000 vagonov pšenico
ŠPORT
Haegg se je zrušil
Z neugnano podjetnostjo jo začel letos Gundar Haegg rušiti in naskakovati svetovne rekorde v tekih. Uspelo mu je, da je združil s svojim imenom kar štiri svetovne znamko, najnovejši dogodki pa pričajo, da je precenjeval svoje moči. V borbi za švedsko prvenstvo v štafeti 4X150 m so je Gundar Haegg nenadoma zrušil.' Da nada-Ijnega je dobil prepoved starta — tokrat ne od športne oblasti, temveč od osebnega zdravnika. Kaj več nam poročilo, ki ga posnemamo po dnevniku »Frankfurter Zeitung«, ne pove. Verjetno se nam zdi, da je prepoved nastopanja slavnega švedskega tekača samo začasna.
Šport v kratkem
V	Novari so tekmovali v teku za prvenstvo Italije v maratonskem teku. Naslov državnega prvaka za 1. 1942. si jo priboril Francesco Roc-cali iz Turina. Pretekel jo 42.195 km v 2 urah 29:45 min.
Pritožba zaradi Florijanove. »Gazzetta dello SporU poroča iz Berlina, da je Hrvatska teniška zveza vložila protest zaradi verifikacije Florijanove za Madžare. Florijanova, znana teniška igralka jo bila jugoslovanska državljanka, nedavno pa jo igrala v madžarski teniški reprezentanci. Zadnjo besedo o sporu zaradi Florijanove bo izrekla mednarodna teniška zveza.
0 športni obnovi so razpravljali visoki funkrio-narji, katere je povabil nemški športni vodja Tsciiammer na mednarodno atletsko prireditev v Berlinu. Prisotni so bili zastopniki Bolgarske, Finske, Italije, Hrvatske. Nizozemske, Norveške, Ru-munije, Slovaške in Madžarsko. Ugotovili so, da je po Evropi še vedno precej šfiortno agilnosti — nasprotno pa, da so osrednje evropske šnortne zveze preveč pasivne. Govorili so o potrebi enotne organizacije in o potrebi novih osrednjih federacij za tiste športe, katerih mednarodne zveze ne poslušajo več.
Nemški plavači se pripravljajo na dvoje mednarodnih srečanj. Koncem tega meseca, 29. in 30. avgusta bodo nastopili v Zagrebu' proti hrvatski plavalni reprezentanci, teden pozneje pa jih bodo gledali v Genovi, kjer bo plavalni dvoboj med Italijo in Nemčijo.
V	Antvverpcnu so tekmovali belgijski atleti za državno prvenstvo. Najboljšo znamko je dosegel Pol Briikmans v loku na 110 m čez zapreke 14.8 sek. Omenjamo še nekaj drugih izidov: tek na 100 m Pellitrt 100 sok., 400 m 49.8 sek., 500 m Hermans 15:08.4 min., metanje kopja Nin-nin 51.26 m.
Eupatorija - sprehajališče
Carske vile spremenjene v sanatorije
Zelenkasto se blešči morje; nebo je jasno; sonce prijetno preje.
Obala je nizka, lahko dostopna. Zdaj razumem, zakaj so Husi poskušali, da bi se izkrcali na tem kraju. — Brezuspešni naporil Romunski tovariši so budna straža I Kadar koli se je sovražnik približal, je pustil tu izpulje-no >perje«. Mimogrede vzdolž, obrežja so mi pokazali razbito ladjo. Vse polno takih ladij leži v plitvini, druga poleg druge, kakor bi spule. Artiljeriji plen ni ušel!
V Eupatoriji smo, za Sebastopolom, najvažnejšem mestu na vzhodni strani Krima, Eu-patorijo so zavezniki zavzeli že v začetku meseca novembra 1941. Kljub temu, da so ga poskušali Rusi zopet osvojiti, je ostalo mesto v rokah zaveznikov.
Po navadi me spremlja major C., s katerim sem šel na romunsko komando. Tu naju je sprejel prijazen romunski »colonello«, ki govori italijansko. Bil je že v Italiji. Poln je hvale o lepoti naše dežele. Na hitro je sestavil kratek načrt in nie izročil nekemu majorju, ki pozna te kraje.
Zid je ne marajo obdelovati zemlje. Eupatorija je krasen pas zemlje; prav posebni blagoslov božji je razlit čez ta lepi krimski predel. Zdi se, da je to morsko obrežje nalašč ustvarjeno, da te ozdravi s svojim balzamičniin vonjem, s svojim soncem, z morjem in s peskom, l ahek, hladen vetrič prijetno ohlaja presenečeno ozračje. Tu si odpočiješ; tu ozdraviš. Tu se ti sprostijo utrujeni živci; pljuča se prezračijo in prečistijo, da si kar ves prerojen.
Vzdolž morske obale — kilometre in kilometre daleč — se vrstijo vila za vilo; belijo se v vencu zelenja in palm in mežikajo v soncu. — V času carja je prihajalo semkaj na letovanje rusko plemstvo. Boljševiki so bili preuredili razkošne domove v — sanatorije. Najvplivnejši »tovariši« so prihajali iz Moskve in so tu zapravljali čas in denar s svojimi izvoljenimi »tovarišicamic. Zadostovalo je iiotr-diio od mogočnika — pa si lahko preživel počitnice v tem prelepem raju, kjer velja geslo: ?Enim vse, drugim nič.«
Na pobudo Molotova — tako so mi pripovedovali — so tu naselili kolonijo Zidov, da bi obdelovali polje. Toda kaj se je zgodilo?! Ko so Zidje zasedli hiše in odkazano polje, so pokazali ti ljudje takoj svoj pravi značaj: niso hotel i delati na polju! Sovjeti so poklicali baltiške kmete: Žid je pa so ostali kot njihovi — priganjači. Žid je zviti
Kakor kaže, je v tem predelu Krima vedno primanjkovalo dobrih poljedelcev. Zarad: tega so Rusi, z velikimi obljubami, privabili romunske pastirje na krimske pašnike. Nekateri teh pastirjev so prišli celo od zahoda Krim- 1 skega polotoka.
Z majorjem sva obiskala nekatere vile. Te vile so danes popolnoma prazne. Neizmerna
morska obala bi bila zapuščena, ako bi ne bile tu in tam nastajene romunske čete, ki imajo tudi svoje vojaške vaje. Prisostvovala sva strelskim vajam. Ob tej priliki sem naletel med romunskimi vojaki na dva vojaka italijanske narodnosti. Poklicali so ju iz vrste. Pripovedovala sta mi o svojem burnem življenju in o svojih družinah, ki'živijo v teh krajih, pa se trdno držijo svojih običajev in svojega jezika. Koliko naše krvi je raztreseno |>o širnem svetni
Da bi i/.boljševizirali Španijo... Ko sva
hodila z majorjem od vile do vile, mi je pripovedoval sledeče: Ta stran otoka je bila namenjena Španski mludini kot počitniška kolonija. Nekaj let, preden se je pričela v Španiji državljanska vojska, so sovjeti ponudili gostoljubnost več tisoč španskim fantom in dekletom, sinovom komunistov, ki naj bi tu letovali. Namen it bil prozoren: boljševiki so hoteli |*> tej mladini prekvasiti Španijo z bol iševiškimi idejami. Od tod naj bi se potem širil komunizem po Evropi. To je bil dalekoviden načrt. Ti povabljenci, ki so se mudili tu, so bili edini tujci, ki so uživali gostoljubnost tega lepega polotoka. Najliolj čudno pa je to, da je šla Španska mladina na Krim. ko ji vendar v Španiji ne manjka ne sonca ne morja ne nabrežij! N idi se torej, da je imelo sov jetsko povabilo politične namene. Na ta način so pognali boljševiki Španijo v prepad in nesrečo. Ko so prodirale zavezniške čete v te kraje, je prišlo na dan vse podtalno delovan je bol jševikov, ki naj bi dovcdlo Evro|>o do revolucije.
Bivši pop — vratar snnntorijn. Z majorjem sva se vrnila v ntesto. Pokazati mi je hotel stolnico, kt jo bodo te dni blagoslovili in izročili božji službi. — Rdečkarji so jo bili uporabljali za skladišče. Ker so jih motile cerkvene slikarije, freske, kipi in mozaiki, so stene prebelili z apnom. Ko so boljševiki odnesli pete, so se tu dogajali ganljivi prizori, ki potrjujejo, kako jc ljudski duh še vedno veren. V hišo božjo so — noč in dan — prihajali romarji.
Najprej so poiskali svete ikone, ki jih jc nad dvajset let hranil bivši duhovnik stolnice. Da bi bil bližje stolnici, se je vdinjal v nekem sanatoriju za vratarja. Ikone in cerkvene zaklade je bil skril pred boljševiki, da jih izroči svojemu namenu, kudur pride ura. Dvajset let!
Ko sva stopila v cerkev, sva zagledala med verniki tudi različne rokodelce, ki so bili na delu: eden je obešal na steno ikono, drugi je čistil kovinaste predmete, tretji je pometal tla, ki so bila nastlana z gruščem. Tu je bila stara ženica, ki je vzbujala najino posebno pozornost. Oprala in potikala je bila pajčolane in jih je zdaj urejala na glavo in čez pleča Marijinemu kipu. To ni bilo kar tako! Njen po-magač jc stal na stolu in naravnaval belo tkanino; starka pa jc zdaj od blizu, zdaj od daleč.
Križanka št. 47
1	2	3	4	5	0	7	8	9	10	U	12	13	14	13	10	11	18	19
20				21											22			
23				24				25				26				27		
28			29				30	31		32		33	34				35	26
37	30 I			3y	40	41						42	43	44	45	40		
47					43								49					
50			51				52							53				
Vodoravno: 1. slovensko mesto, 10. slovnični izraz, 15. čevljarska potrebščina, 20. evropsko gorstvo, 21. kraj pri Repen Taboru, 22. svetopisemska oseba, 23. ženski okras, 24. poljski plevel, 23. slovenski šolnik. Vodnikov sodobnik, 26. trska, 27. gozdna ptica, 28. zgodovinska hrvatska pokrajina. 31. začimba. 34. kozaški poveljnik, 37. leposlovna oblika. 40. orkan (prvotni izraz), 42. ameriška državica, 47. kemični element, 48. pripadnik verske ločine, 49. Mencingerjev roman, 30. vrsta pavov, 31. cerkvena enota. 32. turško orožje, 53. slovenski prevajalec (Hauffove pravljico).
Navpično: 1. ljubljenka, 2. jed, 3. muza zvezdoznanstva, 4. zgodovinski hrvatski naslov, 3. poljsko mesto, 6. prodajalec jesiha, 7. pripadnik izumrlega naroda, 8. šivalna potrebščina, 9. okrasno drevo, 10. kemična spojina, II. švicarski kanton. 12. severnoazijski prebivalce, 13. indijska politična osebnost, 14. ruska reka. 13. gliva. Ki. nemirno spanje, 17. nepravi oče, 18. starorimsko hišno božanstvo, 19. uradni spis (tujka), 29. severno moško ime, 30. vzhodni
Vrnil se ie
Topoli so šelesteli v lahnem večernem vetru, ki je pihljal prav toliko, da je pregibal liste. A ob vsakem pihljaju so se premaknili listi visokih topolov, katerih vrhovi so se prav rahlo majali. Na obzorju so se zadnji rdeči žarki borili z mrakom, ki je prihajal in padal na zemljo. Zasvetila se je zvezda večernica kot svetla lučka tam v dalji; edina je bila na nebu in naznanjala prihod svojih sestra. Luči v mestu so se prižigale druga za drugo, večerno življenje je vrvelo po ulicah, ljudje so hiteli, srečavali so se in pozdravljali, smeh mladih ljudi se je čul kot odmev mladega veselja.
Janko pa je bil sam. Da, srečaval jih je mnogo, pozdravljal nikogar, ker teh ljudi ni poznal. Vsi obrazi so mu bili tuji, tuj je bil on svojemu rodnemu mestu, izneverii se mu je, zdaj pa se vrača k njemu, kot se vrača izgubljeni sin k svojemu očetu. Čudil se je ulicam, ki so se spremenile, ob njih so nastale visoke palače z velikimi, svetlimi okni. Ko je odhajal pred dolgimi leti iz mesta je odšel z nado v srcu, da bo tudi on nekoč stanoval v taki palači. Življenje v tujini pa mu je dokazalo, da ni prostora zani, pokazalo mu jc vso svojo umazanost in vso spolzkost, ki je skrita v mehak baržun sladkega smeha.
Vračal se je, mlad po letih, a utrujen kot starec, naveličan vsega. 2e preje je zvedel, da so mu starši pomrli, da mu je ostal Ie brat. In kje je ta? Kje naj ga išče truden mladec, saj mu noge opletajo in v želodcu čuti praznoto. Janko je vajen tega, saj se je navadil lakote v daljnih, tujih mestih, kjer so mu ljudje milostno dajali kruha
za njegovo delo, za njegov znoj. Takrat, tam daleč je čutil domotožje, hrepenel je po vrnitvi, da bi spet videl rodno mesto, kostanjeve drevorede, visoke topole, jezero z malimi čolni. In to domotožje je bilo močno, da ga je pognalo iz tujih krajev in ga vleklo nazaj, tja odkoder ie prišel. Težka je bila ta njegova pot, polna kamenja in trnja, polna trpljenja in lakote. Zdaj pa se je vrnil reven in betežen, v njem je bilo ubito vse lepo, kar je nekoč nosil v srcu, vsa njegova vera v človeka in bogastvo. Vzeli so mu jo, iztrgali iz srca in zdaj je bilo v njem tako prazno.
Kam naj gre? Ali naj gre na širno pokopališče, da na grobu matere in očeta prosi odpuščanja za vse hudo, ki jim ga je storil? Veliko je pokopališče, in groba ne bi našel. Znanci? Trpek nasmeh mu je šel krog usten. Saj, ko je odhajal, so mu rekli, da zaman išče sreče v svetu, ker sreča je doma, če je še tako skromna, a edina je in največja. Brat? Ne ve za njega. Morda stanuje v predmestju, morda v kateri izmed teh palač, ki trosijo s svojih svetlih oken luč? Ne ve, kje je brat in kako naj ga išče?
Utrudil se je ob tavanju po ulicah, čutil je, kako mu bije v glavi in zavil v prvo vežo. Skril se je pod stopnice in v strahu pričakoval, kdaj bo prišel kdo, da ga bo vrgel čez prag, nekoč, da za potepuha ni mesta. A nikogar ni bilo. Slišal je ljudi, ki so prihajali domov, slišal je, kako je hišnik zaklenil vežna vrata in odšel v svoje stanovanje. Zaspal je od utrujenosti in prebudil se je, ko ga je nekdo zmajal za ramo. V polsnu je za-mrmral, a zbudil se je le. Pomel si je oči in zagledal starikav obraz. Šele počasi se je zavedel, kje je.
dajala vztrajnemu možu navodila, kako naj tu, kako naj tam naravnava blestečo se tkanino. Moški se jc ztdo trudil, da bi starki ustregel. Obema pa je bilo videti, kako sta srečna v delu okrog svoje ljube Marije.
Duševna hrana. Pri cerkvi je majhna ladjedelnica. Mizarji, kovači in kotlarji se sklanjajo nad svoje tlelo in hitijo kakor za stavo. Velike kose, že rabljene in ob krajev razcefrane pločevine, režejo na četverokotnike: kujiola ima raztrgano streho, treba jo je prekriti!
»Kdo plačuje tc delavce?« sem vprašal majorju.
»Nihče. Sami so se ponudili, da bodo opravili delo brezplačno. Oni hočejo, da bo njihova stolnicu poslej še lepša, kakor je bila. Romunska vojaška oblust pa stori to, da razdeli dnevno med te pridne delavce nekaj hlebcev kruha. Tu kruh bi lahko imenovali — dušna puša. To je tudi vse, kar dobijo ti dobri ljudje.«
Pa sem pomislil, kako plemenito maščevanje bi bilo, ako bi lKiklicali kakšnih petdeset najbolj gorečih rtlečkarjev, da bi videli, kako njihovi napori niso mogli iztrgati vere iz duš tega dobrega ljudstva.
(II Piccolo di Trieste — Guido Puccio.)
krivoverec. 32. izraelska čudežna jed. 33. živalska noga, 35. egiptovsko božanstvo, 36. Zolajev roman, 38. tek, 39. žensko ime, 41. časovna enota, 43. industrijska rastlina, 44. finsko pristanišče, 45, moški glas, 46. vojvodinski kraj.
Rešitev križanke it. 46
Vodoravno: 1. slamoreznica, 13. pose- : vek, 20. tatrman, 21. Aida, 22. Leda. 23. mana, 24. rjaveč, 25. opna, 26. fatalizem, 27. morala, 29. sladoled. 35. Osoje, 36. iver, 38. Andaluzija, 41. divan. 43. nikotin. 45. namera, 46. 46. Maj, 47. Uda, 49. Aca, 50. bilo, 51. Aliaja, 52. Nana, 53. ras.
Navpično: 1. strmina, 2. Lajovic, 3. ata, 4. mrva, 5. oinela, 6. raca, 7. Etios] 8. Zaplana, 9. Nin, 10. Ida, II. Caf. 12. Ala, 13. Petejan, 14. oda, 15. salo, 16. emisija, 17. Vazov. 18. Enej, 19. kamen. 28. reka, 30. Alah. 31. Duma, 32. Ozej, 33. lira, 34. dama, 37. Rob, 39. Nil, 40. dno, 41. dan, '42. Ada, 44. ti, 47. Ur, 48. as.
Skrivnost v zrcalu
Najdragocenejše svetišče japonske države.
V japonski pokrajini Yamalo, v gaju Ise stoji med javori majhen lesen tempelj, ki je na zunaj brez vseh okraskov, pa je vendar stala stavba več milijonov. V tem neznatnem templju je namreč najdiagocenejša svetinja japonske države, in sicer: zrcalo sončne boiice Amate ram Ta sončna božiča pa je prababica samega japonskega cesarja.
Zrcalo se sveti tudi v temi.
Kako se je to zgodilo, da je vprav to zrcalo postalo taka dragocenost, pa razlaga shinto, to je državna vera Japoncev, takole: Amaterasu 0'Mi-kami, hči obeh božanstev, ki sta ustvarili japonsko zemljo, je bila določena za sončno boginjo. A spričo divjosti nekega drugega božanstva se je skrila v skalnato votlino in na zemlji je nastala tema. Nenadoma je zagledala zrcalo, ki se je lesketalo na dnu votline. To lesketanje jo je izvabilo iz temine. Nato je spet posijalo sonce, a duh boginje je živel v tistem zrcalu dalje in zrcalo so podedovali njeni potomci iz roda v rod — skozi 2600 let — do mi-kada, ki je zdaj vladar Japonske in po japonski veri potomec sončne boginje Amaterasu. Sc dandanes se pravi »vladati« po japonsko »matsuri-goto«, kar pomeni »zadeve verske službe«, to pa spet pomeni, da japonski cesar še zmeraj uvažuje pomen svojih božanskih pradedov.
Tempelj za dvajset let.
Zdaj se ne. da nič več dognati, kateri je bil tisti človek, ki je zadnji videl zrcalo Aniaterusu, saj ga ne sine nihče videti, nikar se ga dotakniti. Zaprto v prekrasni skrinji, je že več stoletij vse zavito v težko belo svilo, ki jo od časa do čas<vr obnavljajo. Toda samo dvajset let je zrcalo v enem in istem templju. Ko mine teh dvajset let, ni tempelj nič več zadosti svet, da bi imel v sebi to zrcalo. Treba je zgraditi novega. A čeprav je tempelj tako neznaten in preprost, vendar jo gradnja novega templja neskončno težavna, ker mora biti novi tempelj prav do poslednjega vlakenca lesa popolnoma tak kot je bi! prejšnji. Narejen mora biti iz istega materiala in le taki moški ga smejo graditi, ki so se izkazali kot krepostni in pobožni ljudje. Včasih traja tudi po deset let, preden je zgrajen novi tempelj, saj se izvrši sleherni prijem — od sekanja dreves do poslednjega okraska — po natančno predpisanih verskih ceremonijah. Zdaj je zrcalo sončne božiče v templju, ki je bil dokončan 1. 1929. Takrat so ga posvetili v navzočnosti članov cesarske hiše in najvišjih državnih uradnikov in duhovnikov. Še sedem let — pa se mora zrcalo preseliti v nov tempelj. Dotlej pa ga bodo neštevilne množice hodile gledat. Vsako leto poroma tjakaj na sto tisoče, japonskih romarjev in preden se vojaške oblasti ali uradništvo in predvsem cesar sam odločijo za kak važen ukrep, gredo zmeraj prej v ta tempelj.
KUHINJA
Sladke paprike v slani vodi: Sladke paprike izdolbi ali razpolovi in nareži na rezance ter naloži tesno v kozarce ali lonec. Zalij jih s prekuhano in ohlajeno vodo in sicer vzemi na liter vode 15—20 dkg soli. Nalij po vrhu za pol prsta olja, zavezi in shrani.
Nadevane paprike v slani vodi: Sladke paprike izdolbi, nadevaj jih trdo z zeljem, katerega si prej razrezala na rezance, posolila in močno izžela. Nadevaj jih tesno v kozarce ali lonce, zalij s prekuhano in ohlajeno močno slano vodo (na liter vode 15 do 20 dkg soli). Nalij po vrhu za pol prsta olja, zaveži in shrani.
Fižol v slani vodi: Mlad fižol v st^očju otrebi, drobno nareži, vlagaj in soli plast za plastjo, tako da porabiš na kilogram fižola 20 dkg soli. Fižol malo obteži, da stopi slanica čezenj. Zaveži in shrani na hladnem. Preden fižol rabiš, ga večkrat operi, da ne bo preslan.
Modno pismo iz Rima
To poletje se je rimsko ženstvo spravilo na bela oblačila. Mrka, sicer toliko upo-
rabljena črnina je odpravljena, in tudi obleke »imprimee«, ki jih je pri nas dosti videti, vidiš v Rimu le malokdaj. B e 1 o j e velika m o d a
»Seveda, krasti je hotel, potepuh, pa je bilo bržkone preveč pijače snoči,« je zaničljivo dejal hišnik.
Janko je bil tudi takih očitkov navajen. Tu je pa vedel, da stoji pred njim domač človek.
»Krasti? Še nikoli v življenju nisem kradel, Ie prosil in delal sem,« je odgovoril.
»Saj poznam take gospode z nedolžnim obrazom, a mene ne boš prepričal.«
Pograbil ga je za razcapan rokav in ga potisnil pred vrata.
»Boga zahvali, da ne povem gospodarju ali pa ne pokličem stražnika,« je še pridal in se vrnil.
Janko pa je zastrmel. Na beli plošči ob vež-nih vratih je bilo ime, njemu tako znano. Nič ni pomislil, vrnil se je v vežo in stekel navzgor po stopnicah. Roka se mu je tresla, ko je pritisnil na zvonec. Odprla mu je vrata mlada sobarica.
»Ali je gospod Jurij Lešnik doma?«
»Doma je, a nihče ga ne sme motiti, ker še spi. Kaj pa hočete?«
»Rad bi z njim govoril,« in sam je vstopil.
Lepo je bilo tu, vse svetlo in gladko Iz sobe je stopil v lepi domači halji gospod Jurij Lešnik.
»Jurij, ali me nič ne poznaš?«
»Ne, kdo pa ste? Kako ste prišli v moje stanovanje?«
»Jurij, odpusti in vsaj usmili se me. Jaz sem Janko, tvoj brat.«
Gospod Lešnik je obstal. Brat? Janko? 2e ga je hotel odpoditi, pa mu je obstal pogled v trudnem obrazu, srečal se je s trpečim pogledom, Stopil je k njemu in ga stisnil k sebi.
»Brat si mi, ostal boš pri meni.« Jankove oči so se orosile, odpočil se bo od svoje težke poti.
in pogled na lepe Rimljanke z ožgano poltjo, pa v belih oblačilih, je res nekaj poscnnega.
Vidiš bele šantungske ali platnene kostume s pisanimi lahkotnimi svilenimi bluzicami. Zelo priljubljene in izredno praktične so bele platnene obleke z ovratnikom in žepi po športnem načinu. Popoldne ima Rimijanka prepasano ta-
ko obleko z raznobarvnimi usnjatimi pasovi ali trakovi, popoldne pa je ista obleka okrašena z veliko, pisano verižico, na rokah ima široke zapestnice in v uhljih velike uhane — in je na videz jjovsem v drogi obleki. Ljubke so tudi zvončaste obleke iz čipkastega blaga, ki so preprosto prikrojene. Za pražnje prilike je najlepša skromna bela obleka iz svile.
Nogavice pa je Rimijanka kot nepotrebno poletno oblačilo povsem odpravila. To je zelo razumljivo in pametno priznanje vojnega gospodarstva, kot se Italijanka sploh v vsem izlahka prilagodi izrednim prilikam. V tem primeru za ženske pač ni prevelika žrtev, da so brez nogavic, saj ima človek pri vročini 35—40 stopinj Celzija najrajši tem manj na sebi. Ker so noge lepo zagorele, so ženske tudi brez nogavic laliko na cesti.
Kot nadomestek za nogavice pa imajo rimske ženske prav posebne sandale, ki imajo visoke plutovinaste podplate. Obuvalo je iz usnja, lesa, pisane slame, iz blaga — in to v vseh barvah in okrašeno z jermeni, trakovi in pentljami.
Tudi pokrival ni tu več videti, prav tako ne rokavic in drugih stvari, ki brez njih v prejšn jih letih brez dvoma ne bi nobena ženska stopila na cesto. Čas je tozadevno mnogo spremenil in odstranil mai^sikake predsodke. Dandanašnja Rimijanka je — času primerno — skromno, preprosto, a zato nič manj lično oblečena kot prej, saj se je zaradi svojega dobrega okusa in čuta za skladnost brž navadila na obleke, ki so poceni, pa so navzlic temu vendarle lepe. Tozadevno je lahko Rimijanka za zgled vsem evropskim ženskam.
Da še enkrat spregovorimo o belih oblekah: tudi pri nas bi bilo prav, da bi imele ženske poleti bele obleke, kot je bilo to v prejšnjih časih, saj sonce tudi tu večkrat močno pripeka in bi belina oblek prav tako pristojala tudi našemu žeustvu.
Vsak dan presna jedila
Vsi imamo radi presno hrano v obliki sadja. Saj je tudi obče znano, da je sveže sadje bolj zdravo kot kompot ali mezga. Sveža hrana iz presne zelenjave pa je za naše zdravje prav tako dragocen. V presni zelenjavi so še vsi sokovi, predvsem vitamini. Nekateri so občutljivi za vročino in se s kuhanjem uničijo. Zato nam ni treba biti žal, če ne dobimo toliko sadja, kot bi ga radi imeli, le da pride na mizo zadosti presne zelenjave. Čudno je, kako so navodila za taka jedila še malo znana. Sicer jemo solato, pa kumare in paradižnike, a poleg teh je še mnogo drugih navodil za svežo hrano. Presna zelenjava ne zahteva nobenega truda in svežo hrano ima lahko vsaka hiša za prav majhen denar. Zanimivo je dejstvo, da je treba za jedila iz presne zelenjave polovico manj količine ko za kuhana jedila. Priporočamo vam, da presno zelenjavo in sočivje, ki je še nismo navajeni, primešamo spočetka k solati. Solata, ki nanjo naribamo korenje, jc že za oko lepa, še bolj pa je okusna. Presna jedila utegnemo pripraviti na več načinov in imamo za to na razpolago: 1. jesih ali citronov sok; 2. mleko, kislo mleko ali jogurt; 3. kuhano majonezo brez jajec. Vzameš eno osminko litra mleka, eno osminko litra vode, dva in pol dkg moke, nekaj mažčobe, dve žlici jesiha ali citronovega soka in sol. Vse to močno mešaš na majhnem ognju, dokler ne začne vreti. Potem' majonezo odstaviš, a mešaš še 4a'ie> da se ne naredi mrenica. Pravi okus dobijo te omake seveda žele po dodatku sesekljanih zelišč ali kislih kumaric ali paradižnikov« mezge itd., tako da je zmeraj malo spremembe.
Surovo cvetačo daš pred uporabo za četrt ure v slano vodo, da se očisti. Potem jo naribaš, ali sesekljaš ali zmelješ s strojem za rezanje mesa. Mlado korenje osnažiš s krtačko. Odlična j-e presna mešanica mladih korenčkov in mladega graha in polito z eno od prej navedenih omak. Pri sestavljanju presnih jedil je treba paziti tudi na barve. Priporočamo, da sestavite za presno jed tele vrste:
Špinačo, korenje, cvetačo.
Ohrovt, zeleno, paradižnike.
Endivijo (ali solato sploh), korenje, kumare.
Endivijo (ali drugo solato), zeleno, paradižnike.
Med zdravniki.
»Čujte, kolega, zadnjič sem dobil bolnika, ki ne more spati več kakor štiri ure. Za takega, sicer zdravega človeka, mora biti vsaka noč strašna.«
»To pa res ni nič posebnega, tudi pri nas imamo takega človeka pri hiši, pa je cclo Io tri mesece star.«
Pomanjkljivost ameriške letalske proizvodnje
Strokovnjak Spartaco Trevisan poroča v listu »La Gazzetta delto Športe z dne 7. avgusta o napakah ameriške letalske proizvodnje, kar zanimivo pokaže na najnovejšem ameriSkem bombniku Boeirg. Članek prinašamo dobesedno.
Znano je, da ima veliko vojnih ameriških letal, tako rekoč vsa, mnogo napak, ki se pokažejo šele v uporabi. Priznati pa moramo, da je delala ameriška tehnika z veliko naglico, vendar ji le manjkajo vojne preizkušnje Saj je gradnja trgovskih, potniških letal povsem drugačna, kot je izdelava vojnih letal. V praktični uporabi so se izkazala letala, ki jih je dobavljala industrija onstran Oceana, da imajo mnogo napak, posebno so
pomanjkljiva glede na lastno varnost in glede oborožitve. Ameriški sistem »tekočega traka« dopušča majhne napake, ki pri poznejšem sestavljanju letala povzročajo nenadomestljivo škodo. Ista usoda je doletela tudi znamenito Horintjovo štiri-motorno letalo, »B 17 C«, ki je v svojem razvoju dobilo označbe »B 17 A<, »B 17 B«. in končno »B 17 C«. Prvo letalo namreč ni ustrezalo zahtevam graditeljev, zato so ga morali postopno zbolj-ševati. Vendar pa je treba priznati, da je bilo prvo letalo »B 17 At znatno oboroženo in se je moglo uspešno upirati kakršnemu koli lovcu. Tu naj pripomnimo, da je oborožitev letala kaj malo vredna, če i.ma letalo hitrost, ki je zelo majhna v primeri z napadajočim lovcem. Da bi zmanjšali zračni upor in s tem zvišali hitrost letala, so graditelji zmanjšali velikost strojniških gnezd, ki so prej štrlela na obeh straneh iz trupa. Izmed ostalih sprememb so najvažnejše te, ki skrbe za čim večjo hitrost.
Boeing »B 17 Ct je nizkokrilec 7. nepodprtim krilom, ki je popolnoma iz kovine. Profil krila je skoraj simetričen in se tanjša proti koncu krila. Tloris krila ima obliko trapeza 7. zaokroženimi konci. Štirje motorji Upa \Vright »Cyrlone< imajo po 1200 ks in so obdani s tako imenovanim NACA obročem za zmanjšanje zračnega upora. Propelerji lahko menjajo nastavitev.
Trup je tudi ve« iz kovine in je okroglega preseka. Spredaj je prostor za opazovalea-hombar-derja. Takoj za njim je prostor za pilota z dvema sedežema, ki imata vsak zase popolno krmilje. Za tem prostorom je prostor za ostale člane posadke. Obrambna oborožitev sestoji iz sedem strojnic, ki obvladajo vee prostor okrog letala. Za to je na spodnji strani trupa pritrjena majhna gondola. Tudi krmilne ploskve na repu so nepodprto in iz kovine. Kolesi sta na obeh straneh trupa pod strednjima motorjema in se med poletom potegneta v prostor med motorjem in krilom. Kolesi sta opremljeni z zavorami. Tudi na repu je majhno kolo. Najvažnejši podatki letala so: razpetost kril 31,6 m, dolžina letala 20.2 m, višina 4.7 m. Teža praznega letala je 14.000 kg, polnega v letu pa 21.500 kg. Največja hitrost je 522.9 km na uro. Letalo lahko (praktično) doseže višino 11.186 m. Akcijski radij (t. j. daljava, za katero zadostuje množina goriva, ki ga nosi letalo e 6eboj) ie 5630 kilometrov.
Priznati je treba, da je letalo »B 17 C< samo
NAROČITE SE NA II. LETNIK SL0VENCEVE KNJIŽNICE
Program zn II. letnik »Slovenčeve knjižnice* je tako pester in bogat, da bodo naročniki naše knjižnice in prijatelji lepega, dobrega čtiva naravnost presenečeni. Novost je tudi v tem, da bodo knjige, namesto vsakih 14 dni kakor v prvem letniku
Izhajale trikrat na mesec.
Tako bomo izdali v II. letniku 36 knjig, razen ie dveh nagradnih.
Romani, povesti in mladinske knjige so izbrane izmed naših domačih avtorjev (jalen, Plestenjak, Krivic, Kunstelj, Beličič, Šali, Levstik, Trdina, Kersnik), kolikor je bilo mogoče dobiti, in skoraj iz vseh evropskih slovstev. Posebno iz italijanščine (Dante, Fogazzaro, Nicodemi, Milanesi itd.), nemščine (Federer, Handel-Mazetti, G. Le Fort), francoščine, angleščine. S po eno knjigo so zastopani pisatelji Puškin, Gogol|, Ljeskov, z dvema knjigama pa češka in slovaška književnost, z eno pa Hrvaška, Srbija, Bolgarija, Ukrajina, Norveška, Finska, Švica itd. Avtorji so izbrani od najstarejših do najnovejših.
Knjige II. lelnika »Slovenčeve knjižnice" bomo začeli po možnosti izdajati že septembra meseca, najkasneje pa 1. oktobra — zopet z. našim znanim slovenskim pisateljem Janezom Jalenom, ki piše trilogijo iz dobe pred naselitvijo Slovencev v naših krajih nalašč za „Slovenčevo knjižnico". Delo bo nosilo naslov .Bobri". Prva knjiga pa naslov „Sam". Prvo poglavje le knjige je izšlo že v Domu in svetu.
Naslove knjig bomo objavljali od časa do časa, kakor bodo pripravljene.
Poskrbljeno je, da ne bo nikakih zamud in bodo knjige izhajale redno vsakega 1., 10. in 20. v mesecu.
Vsak reden narotnik II. letnika ,,Slovenfeve knjižnice" bo dobil dve lepi knjigi za nagrado.
Vsaka knjiga, broširana, za redne naročnike stane samo 6 lir. V prodaji po knjigarnah in trafikah bodo cene tudi višje.
Naročite se na »Slovenčevo knjižnico", s tem boste dali dela in kruha številnim tiskarskim in drugim delavcem in njihovim družinam.
V	polplatno vezane knjige bodo stale:
na navadnem papirju za redne naročnike a 13 lir v nadrobni prodaji a 15 lir
V	platno vezane knjige bodo stale: na antičnem papirju za redne naročnike a 20 lir
v nadrobni prodaji a 25 lir
Takoj naročite »Slovenčevo knjižnico" pri naših inkasantih, pri podružnicah ali pri glavni upravi Kopitarjeva ulica 6, Ljubljana ali pa enostavno z dopisnico na Upravo »Slovenčeve knjižnice", Ljubljana, Kopitarjeva 6.

BITI NAROČNIK SLOVENČEVE KNJIŽNICE POMENI OPRAVLJATI VELIKO IN LEPO SOCIALNO IN KULTURNO DELO
J
Poklic zdravnika
je bil v vseh časih, v vojni in miru, jako spoštovan. Že od nekdaj se je ta poklic odlikoval z veliko etiko ali nravoslovjem. Že v starem veku so se grški zdravniki zavezali s posebno j)risego, ki se nanaša na ime Hipokrata, starega mojstra grške medicine, ki je bil I. 460 pred Kr. rojen na otoku Kosu. Znamenit« zdravniška prisega, ki je dokaz, da ni bil stari vek glede na etiko zdravnikov prav nič drugačen, kot je sedanji čas, pa je imela tole besedilo: »Prisegam pri svetem Apolonu
po sebi spretno zamišljeno in dobro zgrajeno. Nese lahko veliko razstreliva, vendar pa je njegova hitrost in oborožitev premajhna, da bi vzdržala strelni učinek modernega lovca.
+n Asklepiosu, pri Hygiei in Panakei in pri vseh bogovih in Imginjah. ki jih tu kličem zn pričo, da bom iz vse duše in z vsemi svojimi zmožnostmi izpolnjeval tele dolžnosti: Spoštovati hočem svojega učitelja, ki me je naučil zdravniške vede, kakor svoje starše, prispeval bom za njegovo preskrbo, ga bom podpiral v stiski, imel njegove potomce za svoje brate in jih poučeval v tej znanosti, če se ji bodo posvetili, in sicer brezplačno. Dalje bom zdravniško znanost zapustil svojim sinovom in sinovom svojega mojstra in vsem tistim, ki se zavežejo s to prisego, a drugim ne. Po svojih zmožnostih in svojem znanju hočem vse storiti za zdravje bolnikov in odstraniti vse, kar bi jim utegnilo škodovati. Nikomur ne bom dal kakega smrtonosnega strupa, tudi takrat ne, če bi me tega kdo prosil in tozadevno tudi ne bora nikomur nič svetoval. Prav tako ne bom
M alt oglasi
V malih oglasih velja pri iskanfu službe vsaka beseda
L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L 1._,
pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. — Male oglas« je treba DlačaU takoj pri naročila
1 Sliižbc
Dobe:
Postrežnico
sprejmem z 1. oktobrom. Stanovanje po dogovoru v hlfil. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4418. b
Gospodinjska pomočnica
vešča kuhanja in gospodinjskih del, se sprejme k eni osebi. Našlo v upr. »Slov.« pod št. 4478. b
Služkinjo
veščo tudi kuhe, sprejmemo. Cerkvena 19. b
Strojepisko
povsom veščo v Italijanski trgovski korespondenci ter jeziku In event. v slovenski stenografiji — Išče Tehnična pisarna za 1. september. — Obsežne ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ljubljana« št. 4484.	b
Gospodinjsko pomočnico
za vsa hišna dela in z znanjem kuhe, pridno In pošteno, z dolgimi spričevali, Iščem za takoj. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4508.	(b
j Stožbc j
jstcio:
Gozdar
v pokoju, prosi za primerno zaposlitev, najraje kot hišni oskrbnik ali ln-kasant pri večjem podjetju. Ponudbe pod »Vesten 4465« upravi »Slov.«
Kuharica
Išče službo pri boljši dru-žlnL Opravljala bi vsa hišna dela. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 4471.
Dekle
išče službo gospodinjske pomočnice ali v gostilno. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Mlajša 4495«.	a
jKttgitmpI
Smrekovo čreslo
lepo, sdravo, suho tn Jezice — Kupi vsako količino usnjarna J Lavrlč, St Vid prt Stični . LJubljana.
Izrabite priliko
prinesite vse vrste stare vreče, krojaške ln šiviljske odrezke ter vse stare cunje, ki vam najvišje plača: Grebene Alojzij, Sv. Petra cesta 33, telefon 34-26.	k
Omaro za obleko
dobro ohranjeno - kupim. Ponudbe s ceno na upravo »Slov.« pod »Omara«.
Absolventka
dvorazr. trg. šole - išče kakršno koli zaposlitev. Gro tudi k otrokom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4505.
Kupimo
otroške posteljice, otroške vozičke, snažno pohištvo ln druge uporabne predmete. — Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 -vhod skozi vežo.	k
Gotovo imate tudi Vi
gramofon ln plošče, ki jih ne rabite več. »EVE-RffsT«, Prešernova 44, kupuje rabljene ln tudi neuporabne gramofone ln plošče ln plača najvišje dnevne cene.	k
Zdravilne massage
Izvršuje najbolje ln najceneje »Flora«, Resljeva cesta 8.	r
Šivalni stroj
pogrezljlv, z okroglim čolnlčkom, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z opisom, navedbo znamko ln cene ie poslati v upr. »Slov.« pod »Slnger« št. 4506.
Lutz-peč po možnosti zelene ali krem barve, samo dobro ohranjeno, kupim. »Eve-rest«, Prešfernova 44. k	Elegantna samska soba s trdega lesa, naprodaj radi selitve za 4.800 lir. - Vprašati pri »Merkur«, Miklošičeva 20. š
Krojaške odpadke volnene in bombažne, pletiljske ln šiviljske odrezke, kakor vse tekstilne odpadke, kupuje Gcrk-man, Hrenova ulica 8. k	Otroški voziček rabljen, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4473. 1
	Prodamo
jnmiiilfriTiffrriMIMMdMlfc	ogrodje za kavč s predalom. spalnice, kredence, posamezno postelje, zložljivo posteljo, otomane, različno mizo In štokrle, starejši pisalni mizi, trgovsko pulte, dva šivalna stroja z dolgima čolnlč-koma, lepo veliko bosansko preprogo, gramofon, plinski rešo, harmoniko ln razno. — Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo. 1
g Prodamo B Otroški vozički globoki ln športni, najmodernejše oblike zopet na zalogi. Nova trgovina, Tyrševa št. 36 (nasproti Gospodarske zveze). 1	
Stenice uničuje »PULECIM«. Inž. Prezelj, LJubljana, Wol-fova 3, uradne ure: 8—12	
	Tisa - Ta'xus dvoje 1.5 m visokih drevesc prodam. - Inž. Prezelj, Wolfova ul. 3. 1
Ugodno naprodaj zaradi opustitve lokala: moderna spalnica (orehova korenina), nekoliko rabljena, orehovo preple-Fkana spalnica ln komo-da. Pohištvo Gluhak, Flo-rijanska 19. š	
	Vrtnarji gnojite krlzanteme s • PLODIN.-om, poseben sestavek za krlzanteme. Inž. Prezelj, Wolfova ul. št. 3, LJubljana. 1
Globok otroški voziček drap, avtomodel, in šivalni stroj naprodaj za 1100 Ur. Marenčlčeva ul. št. 3, Moste. 1	
	Piščance za pleme, Rbode-Issland, l'/i mesca, stare prodam. Inž. Prezelj, \Volfova ul. št. 3 (vprašati v ponedeljek). i
Perutnino zajedajo ušt. Mazilo zoper uši na perutnini je Inž. Preztjev »PERUT-NIN«. Ljubljana, Wolfo-va 3, uradne ure: 8—12.	
	Omaro in posteljo z dvema modrocenia prodam. Jenkova 9. š
Otroških vozičkov
globokih in športnih jo došla ravnokar nova pošiljka. Oglejte si našo veliko Izbiro. Ct e zmerne. »Tehnik« Josip Banja I, d. z o. z„ Ljubljana, Miklošičeva cesta 20	1
Vsaka gospodinja
lahko hitro, temeljito In poceni očisti vse madeže na oblekah edlnole z
Smaccliiatore
alt
Čistimadež
zahtevajte v vseh trgovinah ln drogerijah
glavna zaloga
»Petronafta« - Ljubljana
Blei\veisova prrj Tyrševa cesta 35 a.
Nekaj korit za prašiče
poceni prodamo. Masary-kova 58.	i
Globok otroški voziček
malo rabljen, prodam. -Clglprjeva ul. 12, Moste.
Dolgin - Debeluh - Ostrogled
Risbe: ROM
Besedilo po K. J. ERBEKU
69.
- . - , ; v „t c • fc
POD OSTROOl.EDOVIMI OČMI SO SI: RAZPADALE SKALI: V PRAH IN GORA SC JE RAZBILA NA TISOČ KOSOV. V OSRČJU OORF. JE NAŠEL fMSPR
70.
DOLGIN JE Z DOLGIMI KORAKI PRINESEL OSTROGI.EDA H KRALJEVIČU, KATEREMU JE IZROČIL ZAČARANI BISER.
nobeni ženski pomagal, da bi odpravila plod. Čisto in sveto hočem ohraniti svoje življenje in svojo vedo. Nikomur ne l>om operiral kamne v mehurju, ampak Inim to prepustil strokovnjaku. Kur koli lwm videl nli slišal pri zdravniškem pregledu in zdravljenju ni sirer v kaki družbi, ne bom nikomur izdal, ampak bom to zase obdržal, Ce Imm tej prisegi zvest in je ne bom prelomil, še bom do konca dni vesrlil svoje vede in svojega življenja: a če boni prisego prelomil, naj me zadenejo vsa prekletstva in vse nesreče.<
1 Sobe B
Oddalo:
Kabinet
oddam čisti, pošteni ženski proti postrežbi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4463.	s
Opremljeno sobo
lepo, sončno, parketlrano odda mirna družina gospodični ali gospej. Naslov v upravi »Sloven.« pod št. 4461.	g
Opremlj. sobo oddam
Naslov u pravi »Slovenca pod št. 4499.	r
Zamenjam
veliko dvosobno stanovanje (stara hiša blizu svetega Jakoba mostu, ISO lir) za manjše dvosobno če mogočo s kopalnico. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Center 4 196«.	c
Sobo
s souporabo kopalnice v središču mesta odrlam. -Ilija, na Stolbl 8, nad Mestnim domom.	s
Opremljeno sobo
sončno, odrlam. Naslov v upravi »SI.« pod St. 4493.
Soba
z dvema posteljama se odda. Kožna ulica 33-11.
Koza
plemenite pasme, tri mesece stara, naprodaj. — Polzvo se pri špediciji Ranzlnger, Cesta Soške divizije. .
Pohištvo
dobro ohranjeno., In železen štedilnik, prodani. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4504,
Oddalo:
Stanovanje
3 sob, pritikltne, vrt, na ftkoljici blizu postaje, se odda 1. okt. Vselitev takoj; 2 sobe na razpolago. Poizve se: Oblak. Poljanska 27.	c
Pareelo na Mirju
kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Prež posredovalca«, St. 4170.	p
Filatelija
| Filatelisti
I Najugodnejši nakup vseh znamk, predvsem bivših jugoslovanskih, ruskih In okupacijskih, fllatellstič-ne literaturo, vseh vrst jol albumov, nudi filatelija Mladinske založbe, Ljubljana, Stari trg 30.
I Uajcmi j
Vajenca
stanujočega v mestu — sprejme takoj trgovina z mešanim blagom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 4419.	v
Kfelo:
Šivilja
samska. Išče prazno eno-all dvosobno stanovanje s štedilnikom; najraje v bližini trlmostovja. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Plačam točno« 4476.
Vajenca
proti plačilu sprejmem za kleparsko tn vodovodno obrt. Stanko Kezele, Bohoričeva št. 3.	v
Vajenki
eno za trgovino s čevlji, eno za prešlvnnje gornjih delov - sprejme »Triunif« Miklošičeva 12.	v
Čitajte in širite »Slovenca« I
\
310.
Davorinovo sporočilo jo kar pretresalo Mirkovo ženo. Strah in obup sta se borila v njenem srcu. V dtilin je že gledala moža — mrtvega. Nesrečna Zala je bila vsa zmedena in obupana. Toda kmalu se je opogumila in se pomirila. Pamet se ji jn vrnila v glavo. Ni več plakala, ni vzdihovala, temveč postala jc nc-občutna za vsako nesrečo in za največje gorje.
347.
Z mirnim očesom je pogledala proti nebu in vzela iz nedrij podobo Matere božje, katero je bil pobožni menih Kapistran podaril njenemu rajnemu očetu, padlemu na vojski proti Turkom. Nato je pokleknila na tla in goreče molila, držeč v rokah sveto podobico. Iskrena molitev ji je vdahnila nov pogum in odločnost v srce. V njeni duši je bil sklep storjen.
348.
Po molitvi je rekla Zala mirno in odločno: >A"ko je torej res mogoče, da morem jaz s svojim življenjem rešiti Mirka in njegove tovariše strašne smrti, se ne obotavljam niti trenutka več. Še nocoj grem v turški tabor in hočem žrtvovati lastno življenje za svojega Mirka. Lahko noč, oče! Lahko noč, mati!« Ko to spregovori, se hoče iztrgati staršem iz rok in steči na Gradišče.
Non occorre chiederlo al primo che passa...
Ni treba spraševati mimoidočih...
hnsta il ttio lmon senso per rnnvin-certi rlie devi risehiare 12 Lire per tentare di svegliarti milionario. tiia 21 possessori di un higlietto lo sono diveiitati. Ptio esselo <|tiosto il tuo turno. Apri la porta di rasa tua alla Fortuna comperando oggi stesso qualrhe biglietlo.
zadošča žo tvoj zdravi razum, da so boš prepričal, da moraš tvegati 12 lir, da poskusiš zbuditi se milijonar. Že 21 lastniki po eno srečko so to postali. Lahko jc sedaj vrsta na tebi. Odpri vrata svojega donia Sreči s tem, da kupiš še danes kako srečko.
REGfllA MILIONI
*\ a c h i a c q u ls 1 a u n biglietto per L. 12'—
DARUJE MILIJONE
tistemu, ki kupi srečko za Lir 12'—
Pohištvo
Modrece
patentne posteljne mreže, otomane. moderne kauče in fotelie nudi solidno in no nizki ceni
Rudolf Ratiovan
tapefnik Ljubljana. Mestni trg 13
Moderna spalnica
ln kuhinja po ugodni ceni proda mizarstvo Vel-kavrh, Krakovska ul. 7, Ljubljana. - Sprejemam naroČila.	£
Moderno spalnico
orehovo, fornlrano, solidna Izdelava, proda po nizki ceni mizarstvo Art-nak Josip, Jenkova 7. š
lUiinjcml
čevljarna
kompletna, s stroji, modeli ln kopiti, so odda ali se vzame zmožen družabnik. Ponudbo v upr. »Slov.« pod »Vpeljan« £t. 4509.	(n
Novi naslovi
Frančiškanska al. 3.
Telefon 45 13.
pciiatl
Vse denarne in trgovske posle
izvršim hitro ln toino Obrnil* se na: Rodolt Zor«, Gledališka ul. 12. Telefon «8-10
Naročajte in širite »Slovenca« 1
Bi
Šoferska šola I. Gaberšček
bivši komisar za šoferske izpite Kolodvorska ulica 43 Telefon št 23-28.
Izpit »e lahko polaga že t 18. letom.
Krmo za kokoši
zamenjam za jajca. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »riilika 4501«. 1
«*
PAPRIKA MARICH'
Pepe rosso italiana Italijanska paprika. Garentito puro. In vendita Zajamčeno čista. Dobi pressonegoziantidi Generi se v vseh trgovinah i AlimentarieCommestibili	živili.
DITTA H. MARICH TORRE ANNUN. CENTRALE (Napoti)
LJUBLJANSKI
ramsiLiZiirtiEHi
Predstave od delavnikih oo 16 ln 18.15, ob nedeljah ln praznikih oP 10.30. 14.30. 16.311 In 1».3C
Prva ljubezen dekliškega srca v argentinskem filmu mladosti in neugnanosti
Zalfublfena dekleta
Biser južnoameriških lepotic Delia Garges
kino matica - tel. 22-41
BOCCACCIO
Pikantne pustolovščine in ljubavni zapetljaji v Firenci v XIII. stoletju Clara Calamai, Osvaldo Valenti itd.
kino union . tel. 22-21
Zelo zanimiv in obenem delikaten
Škandalček
(SOANDALO PER BENE) v Istoimenskem filmn izza starih benefkih
riatriciisiilh časov. V davnih vlocah: Evi Maitagltatl. Ginseppe 1'orelli, Camillo Pilotto. Režija: Eiodo Pratelli kino sloga - tfl. 27-30
Šport, glasba in ljubezen v velezabavnera filmu
Pogum, Juriji
V glavni vlogi George Formby Zanimiv film lz cirkuškega življenja
Bell tiger
Haus Jnnkermann-Charlotte Suša Predstave, delavnik ob 17'30. nedelja 14"30 in 17ori kinu kodel1evo tel. 41-64

sp\oh.


(BAYER)
Pnf- Milm* N. 43! 9« . XY1W
Dr. Franc Jež
odvetnik
se je po trudapolnem življenju preselil v boljšo domovino k svojemu Očetu v torek, dne 4. avgusta 1942 v Belgradu. Maša zadušnica se bo brala v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani dne 1). avgusta 1942.
Ljubljana, Belgrad, 9. avgusta 1942.
i	Žalujoče družine:
JEZ - dr. POVALEJ - KRISTAN
Giovanni Vergai
38
Tone Nevolja
Roman.
»Meni! Meni!< je vpil, grabeč vrv, ki je hitiro rlrsdla in se mu je hotela izmuzniti iz rok. Tudi Aleš se je je oprijel, z vsemi svojimi močmi in tako jima je uspelo, <la sta jo par-krat ovila o.koli krmilnega droga ter so ju carinske straže potegnile na obrežje.
Gospodar Tone pa ni kazal več znaka življenja in ko so mu približali luč, so videli, da mu je obraz umazan od krvi, tako da so ga vsi smatral: za mrtvega in so si nečaki jjulili lase. Torla jx> nekaj uroli so pritekli don Mihael, Rok Spatu, Vane Pizzuto in vsi ostali de-lomržneži, ki so bili v krčmi, ko je dospela novica in so ga s svežo vodo in drgnjenjem zopet spravili k zavesti. Ko je ubogi starec zvedel, kje se nahaja in da je bilo manj kot eno tiro hoda do Trezze, je dejal, naj ga na lestvi pre-neso domov.
Mairuzza, Mena in sosede, ki so na trgu vreščale in sc udarjale po prsih, so ga videle prihajati tako. zleknjenega na lestvi in z belim obrazom kot mrlič.
»Nič! Nič!« je zagotavljal don Mihael, na čelu množice. »Brez pomembna stvar!« In tekel je k lekarnarju po zdravilni kis. Don Franeo je prišel osebno, držeč z obema rokama stekle-ničico in pritekli so tudi Gosja noga, botra Gracija, Zuppiddi, Ivoter Čebula in vsa soseska v Neiovo ulico, kajti ob takih prilikah se po-
koplje vsak spor. Prišla je tudi Locca, ki se je vedno podajala tja, kjer je bila množica, vselej ko jc jx>noči a'li poduevi zaslišala v vasi trušč, kot da ne bi aikdar zatisnila oči in bi vedno čakala svojega Menica. Tako d;i so se v uličici pred hišo Nevolj ljudje gnetli, kot da bi tam bil mrlič, da je morala sestrična Ana zapreti vrata pred nosom vseh.
»Pustite me, da vstopim!« je vpila Nunziata in udarjala s pestjo po vratih, ko je pritekla le napol oblečena. »Pustite me da vidim, kaj se je zgodilo pri botri Maruzzi!«
»Bilo je tedaj brezkoristno, da so nas jx>-slali rarodi lestve, ko nas potem ne puste v hišo. da bi videli, kaj jc,< je razgrajal Loccin sin.
Zuppidda in Rožičevka sta pozabili vse sramotilne besede, ki sta si jih bili izrekli in klepetali si« pred vrati, z rokami pod predpasnikom. »Ta jx>klic je že tako ustvarjen, da človek nazadnje pusti svojo kožo. Žena, ki omoži hčer s pomorščakom, je govorila Zuppidda, jo vidi neki dan. kako se vrač« domov kot vdova, in še s sirotami po vrhu, kajti če bi ne bilo dona Mihaela, bi one noči ob Nevolj niti seme ne ostalo. Najboljši je poklic tistih, ki ničesar ne delajo in si vseeno prislužijo kruha,« kot don Mihael na primer, ki je debel in zalit bolj kot kanonik, hodi vedno oblečen v sukno, žre si pol vasi in vsi se mu dobrikajo. Tudi lekarnar, ki je hotel premodrili kralja, sc mu je giloboko odkrival z ogromnim črnitn klobukom.
»Nič ni, odvezali smo ga. Toda če ne bo mrzlice, bo šel.« je prišel povedat don Franeo.
Tudi Cosja noga je hotel iti pogledat, ker
je bil domač, in gospodar Fortunat in kdorkoli,' ki se mu je posrečilo, da je vstopil s pomočjo komolcev.
»Obraz mi prav nič np ugaja!« je razsodil gospodar Čebul« in zmajal z glavo. »Kako se počutite, boter Tone?«
»Zato ni hotel gosjKidar Fortunat dati svojega sina sveti Agati,« je medtem govorila Zuppidda, ki so jo bili pustili na vratih. »Tisti možakar ima dober nos!«
In Osa je dodala:
»,Kdor ima blago na morju, nima ničesar.' Treba je imeti zemljo na soncu, to je treba.«
»Kakšna noč je prišla za Nevolje!« jc vzkliknila botra Gospa noga.
»A>li ste opazili, da prihajajo v to hišo vse nesreče ponoči?« je pripomnil gosipodar Čebula, ko je šel iz hiše z donom Francom in botrom Tinetom.
»Da bi si prislužili košček kruha, ubožci!« je dodala botra Gracija.
Dva ali tri dni je bil gospodar Tone bolj na onem kot na tem svetu. Mrzlica je nastopila, kot je bil dejal lekarnar, toda nastopila je tako močna, da bi skoraj odnesila bolnik® Ulx)žec ni več tožil v svojem kotičku, z obvezano glavo in s poraščeno brado. Mučila ga je le močna žeja in ko inu je Mena ali Dolginka dajala piti, je zgrabil vrč s tresočimi rokami, da se je zdfllo, kot bi ga jima hotel ukrasti.
Don Ciccio je prihajal zjutraj, zdravil je bolnika, mu otipaval žito, hotel mu je videti jezik in je odhajal zmajujoč z glavo.
Neko noč so ceilo pustili goreti svečo, ko jo bil tlon Ciccio močnejše zmajal z glavo. Me-
na je postavila zraven sliko Madonne in molili so rožni venec pred posteljo bolnika, ki ni več dihal in ni hotel več niti vode. Nihče ni odšel spat, tako da si je Lia lomil« čeljusti od zevanja zaradi močne zaspanosti. V hiši je vladal zlovešč molk, tako ria so vozovi, ki so peljali mimo po cesti, povzročali poskakovanje kozarcev po mizi, da so se zgrozili oni, ki so bdeli pri bolniku. Tako je minil tudi ves dan, sosede so stale na vratih in tiho klepetale med seboj, ter gledale skozi odprtino vrat, kaj se dogaja. Proti večeru je gospodar Tone hotel a ugašujočimi očmi videti vse svoje, enega za drugim in je vprašal, kaj je bil rekel zdravnik. Tone je bil noleg vzglavja in je plakaJ kot otrok, kajti mladenič je imel dobro srce.
»Ne joči!« mu je dejal ded. »Ne joči. Zdaj si ti poglavar hiše. Misli ua to, da so'vsi ostali tebi v breme in delaj, kot sem delal jaz.«
Ko so cule tako govoriti, so žene in celo mala Lia pričele vpiti, z rokami v ilaseli, ker ženske ob takih prilikah nimajo razsodnosti. Niso opazile, da se je ubožcu vznemiril obraz, ko jih je videl tako obupa joče, kot da bi umiral. On pa je govoril dalje z medlim glasom: »Ne delajte velikih stroškov, ko me ne bo več. Gospod ve, da ne moremo trositi in se bo zadovolji! z rožnim vencem, ki ga bosta zame molili Maruzza in Mena. Ti, Mena. ravnaj vedno, kot je ravnala tvoja mati, ki je bila sveta /ena in je tudi ona videla gorja. Imela boš pod svojim okriljem svojo sestro, "kot koklja svoja piščeta. Dokiler si boste med seboj pomagali, se vatn bndo zdele nesreče lažje. V.naj je Tone odrasel in kmalu vam lx> tudi Aleš lahko pomagal.«
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii
izdajatelj: (nI Jože Sodji
Urednik: Viktor CeniiŽ