Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt VESTIMK Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov za Jugoslavijo letno 5000 dinarjev P. b. b. LETNIK XH). CELOVEC, PETEK 3. APFHL 1987 ŠTEV. 14 (2321) Občni :bof Slovenske prosvetne :ve:e V mnmenju kritične presoie nnšegn kutturnegn deto Občni zbor Slovenske prosvetne zveze, ki je bii prejšnji petek (27. 3. 87) v prostorih Mladinskega doma Slovenskega šolskega društva, je, kar zadeva organizacijske priprave, pomenil nov pristop k polaganju računov kulturnega dela naše osrednje prosvetne organizacije oziroma njenih odborov in včlanjenih krajevnih društev. Torej lahko rečemo, da je bil v znamenju kritične presoje dela naše kulturne centrale, saj predsedstvo delegate in goste ni utrujalo z dolgimi poročili o opravljenem delu, ampak je poročila napisana in zbrana v posebni mapi razposlalo odnosno razdelilo pred občnim zborom. Tako sta se predsednik Tomaž Ogris in tajnik dr. Janko Malle lahko omejila na kratke izvlečke svojih poročil, katerih pravilnost je v svoji kontrolni funkciji potrdil predsednik nadzornega odbora dr. Franci Zwitter. Tako je bilo možno večino časa občnega zbora nameniti razpravi (o kateri obširneje poročamo na 3. strani), torej temeljiti obravnavi posameznih delovnih področij naše osrednje kulturne organizacije in njenih včlanjenih društev. Te možnosti seje poslužilo mnogo delegatov (in tudi gostov), ki so z raznih zornih kotov ter različnih okoliščin zavzemali svoja stališča ter izražali mnenja in želje, kakšno naj bi v bodoče bilo delovanje Slovenske prosvetne zveze in kaj od le-te pričakujejo kot nosilci kulturnega dela na podeželju. Predsednik Ogris je v svojih izvajanjih menil, da se delo SPZ ne odraža z dokumentiranjem števila posameznih prireditev te organizacije (SPZ naj kot prireditelj nastopa le v izjemnih primerih), ampak naj bo to zadeva včlanjenih društev, medtem ko naj SPZ društvom pomaga s svojim usmerjevalnim delom, z ustreznimi delovnimi krožki in s primerno servisno službo. Tako delo pa seveda zahteva akademski pristop, je menil Ogris ter dodal, da pa se ob tem nikakor ne sme oddaljevati od preprostega človeka, saj ne sme priti do očitkov, da so tisti v centrali višji od tistih na podeželju. Tomaž Ogris je v svojih izvajanjih tudi povedal, da se moramo srečevati tudi z narodom sosedom, mu posredovati naše kulturne dosežke, sami pa spoznavati njegove. Ko je govoril o trenutni politični situaciji, je Ogris dejal, da nam le-ta ne dopušča, da bi zaspali, marveč obratno, spodbuja nas, da s še večjo vnemo pristopamo h kulturnemu ustvarjanju naše narodne skupnosti. Predsednik Ogris je posebej omenil dobre odnose z drugo kulturno organizacijo, s Krščansko kulturno zvezo, katere ne smatra za konkurenčno, ampak za „našo partnersko organizacijo". Navzočnost kulturnega ministra SR Slovenije Vladimira Kavčiča, predsednika ZKOS Jožeta Ostermana in zastopnikov občinskih zvez iz Kranja in Jesenic, predsednika KKZ dr. Janka Zerzer-ja, predsednika in tajnika ZSO dipl. inž. Feliksa Wieserja m dr. Marjana Šturma ter ravnatelja slovenske gimnazije dr. Reginalda Vospernika je potrdila vzorne odnose SPZ do matičnega naroda ter do organizacij in ustanov znotraj naše narodne skupnosti. Ob koncu se je Ogris zahvalil vsem sodelavkam in sodelavcem ter odbornikom za požrtvovalno delo, s katerim doprinašajo k uspešnosti SPZ. Občni zbor je za predsednika ponovno izvolil Tomaža Ogrisa in (z izjemo Mire Šmid in dveh članov, ki jih bo naknadno izvolil upravni odbor) potrdil celotno prejšnje predsedstvo. Na osnovi spremembe pravil pa je bilo v upravni odbor izvoljenih več novih članov. Gostje so v svojih pozdravih odboru čestitali k izvolitvi ter zaželeli uspešno delovanje, hkrati pa izrazili pripravljenost za sodelovanje in vsestransko podporo. Občni zbor je sprejel tudi resolucijo, v kateri poziva pristojne organe naj v televizijskih sporedih upoštevajo tudi jezik in kulturo naše narodne skupnosti. Resolucijo objavljamo na 3. strani. Rmpis ravnateljskih mest -ponovne kršitve Koroška deželna vlada še naprej krši zakone. Pri razpisu ravnateljskih mest namreč tudi letos dosledno nadaljuje svojo prakso, da na dvojezičnih osnovnih šolah od ravnateljev kot pogoj na zahteva več dodatnega učiteljskega izpita iz slovenščine. Kot že v prešnjih letih deželna vlada kljub protestom in opozorilom koroških Slovencev opušča pri dvojezičnih šolah omenjeni pogoj. V okraju Celovec-dežela je tak primer ljudska šola v Kotmari vasi, v okraju Beljak-dežela sa to ljudski šoli v Rožeku in Lipi pri Vrbi, v velikov-škem okraju pa ljudski šoli Velikovec l in 3. S tako prakso deželna vlada nadaljuje personalno politiko, ki zapostavlja učitelje s kvalifikacijo za dvojezični pouk, posebej pa še tiste dvojezične učitelje, ki se aktivno vključujejo v delovanje slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Hkrati pa krši s § 48 zveznega zakona v delovnem pravu deželnih učiteljev, ki urejuje pouk v odsotnosti razrednega učitelja, kajti ravnatelji, ki za dvojezični pouk niso usposobljeni, ne morejo nadomeščati dvojezičnih razrednih učiteljev! Športni premik: SAK v 4. ko!u! Prejšnjo soboto je Slovenski atletski klub v pokalni tekmi presenetljivo, a povsem zasluženo premagal prvoligaša LASK s 3:2 po streljanju enajstmetrovk in se tako uvrstil med 16 najboljših nogometnih moštev v Avstriji. Za ta podvig v 4. kolo je bila odločilna vnema vsakega posameznega igralca. Iskreno čestitamo, obširneje pa poročamo na strani 8. Stovenski sociniisti pri Sinowtzu t^onec prejšnjega tedna je bila delegacija slovenskih socialistov, ki so včlanjeni v Zvezo slovenskih organizacij, na Dunaju, kjer je obiskala prejšnjega kanclerja Sinowtza. Ta jih je sprejel kot zvezni predsednik Socialistične stranke Avstrije. Slovenski socialisti so ga informirali o trenutnem stanju manjšinskega vprašanja, predvsem pa o dvojezičnem šolstvu. Sinowatz jim je zagotovil, da si ne more predstavljati rešitve šolskega vprašanja brez pristanka manjšine. Slovenski socialisti so se s Si-nowtzem pogovarjali tudi o dvojezičnih otroških vrtcih, o slovenski trgovski akademiji v Celovcu, oziroma nasploh o dvojezičnih poklicnoi-zobraževalnih višjih šolah. Zenske: snmoMveslno in prednno proti podiornosti Že začetek seminarja je bil kvali- PBEBEBtTE na strani 2 Predsednik deželnega šolskega sveta dr. Kar! Kircher v razgovoru s Slovenskim vestnikom 4 PoBo: državno tožilstvo ukrepalo proti bivšim nastavljencem 5 Uspešen začetek ..Kontaktne leče 87" 5 Pomladni koncert SPD ..Gorjanci" v Kotmari vasi 6 Kaj so zahtevali koroški Slovenci leta 1980 v pismu ministrstvu za pouk? 7 Občni zbor Kluba slovenskih študentov in študentk na Dunaju 8 Peticija narodnih manjšin v Avstriji KVSE (3. del) Ženske potrebujejo specifične oblike izobraževanja, da se lažje otresejo predsodkov in okrepijo svojo družbeno samozavest. Zato bo prvemu srečanju slovenskih in hrvaških žena iz Avstrije minuli teden v Celovcu drugo leto sledilo nadaljnje srečanje. Organizirale ga bodo gradiščanske Hrvatice. To je bil eden izmed sklepov dvodnevnega seminarja „Kdo sem - ženska?", ki se ga je udeležilo nad 30 slovenskih in hrvaških žena. Med zaključnimi pobudami srečanja najdemo tudi zamisel, da žene same izdelajo video-film o položaju slovenskih in hrvaških žena, in da se vzpostavijo stiki tudi z ženami drugih narodnosti v Avstriji, prav tako pa s slovenskimi ženami v ftaliji. Udeleženke seminarja s tem potrjujejo, da jim gre za nadaljevanje svojega osvo-bojevalnega procesa. Pomembno je že dejstvo, da so seminar o vlogi ženske v družbi skupaj pripravili Delovna skupnost Region Kultur, Krščanska kulturna zveza, Slovenska prosvetna zveza, Zveza slovenskih žena in Katoliški delovni odbor. Prav udeleženke same pa so pokazale veliko zrelost, saj seje - neodvisno od svetovnonazorskih pogledov - razvila široka in odprta razprava o ženskih vprašanjih. teten. Slovenska sociologinja Alenka Puhar je govorila o „mitu matere". Kdor pozna njeno izvrstno knjigo „Prvotno besedilo življenja", bo vedel, da je govorila o materi, kot jo pozna vsak človek iz lastne izkušnje, na drugi strani pa o „zgodbah in bajkah", ki so nastale o materah v teku zgodovine. Kdo ne pozna dvojnega odnosa do mater ali žena, ki se razpenja med pojmi „mati - mačeha", „vila - čarovnica, pehtra" in „svetnica -hudičevka"? Na podlagi narodnega blaga, politične frazeologije in tudi literature je razlagala, kako se pojem matere vleče skozi vse življenje in kako različno je pobarvan. Predvsem pa je ovrgla napačno sliko o zgodovini otroštva in o razmerju med materjo in otrokom, kjer nastajajo številne nevroze človeka. Tu je navezala na Avstrijca Erwina Ringla in njegovo razpravo O avstrijski duši. Puharjeva je dejala, da se njene izkušnje o samomorih, o alkoholizmu, o zatrtih in frustriranih ljudeh tako močno ujemajo z Ringlovimi, „da bi le najbolj premeteni med vami zaslutili, kdaj govorim o slovenskem mitu matere in kdaj o avstrijski duši." Zaključila je z besedami: „Oprostite mi, da sem vas tako potegnila in šokirala. Toda govorimo o stvareh, pri katerih je treba ali poseči v živo in ranljivo - ali pa ostati čisto tiho." Udeleženke seminarja so po prijetnem spoznavanju nadaljevale delo v krožkih. Pod vodstvom Milke Hudobnik so razpravljale o vlogi žene v kulturi in politiki. Le eno žensko so našle v predsedniških vrstah slovenskih kulturnih društev na Koroškem in ugotovile, da čas ne more biti vzrok za tako šibko emancipacijo žensk v teh strukturah. Pozvale so ženske, naj bodo bolj korajžne in paj se tudi ne branijo funkcij. Ženske, ki so razpravljale o vlogi žensk v cerkvi, so ugotovile, da jih tam še preveč vzgajajo v podložnice, da jih gledajo le kot matere in da smejo prevzemati le dolžnosti, ki jih moški nočejo (npr. čiščenje in okraševanje cerkva). Krožek, ki sta ga vodili Francka Kropiunik in Lidija Kolbl-Zsivkovics, je zagovarjal več solidarnosti med ženskami in njihovo soodločanje. O ženski in njeni istovetnosti je razpravljal krožek pod vodstvom Marije Jurič in Marjane Grandits. Ugotovile so, da še vedno vsak poskus emancipacije v naših vrstah razburi okolico, in da se tem konfliktom ni prav izogibati, prav tako pa so zavrnile številne poskuse, da se pod plaščem narodnosti zagovarjajo reakcionarne ideologije o vlogi ženske. Četrti delovni krožek (vodila ga je Helga Mračnikar) pa je obravnaval vlogo žena v odporniškem gibanju druge svetovne vojne. Zaključile so z ugotovitvijo, da se bo ženski upor nadaljeval tako dolgo, dokler jih bodo diskriminirali. Der Prasident des Landesschuirates Dr. Kar! Kircher: „Der Trennungsantrag ist abgetehnt worden. Fur diese Legis!aturperiode!" [n Wien hat es schon zwei Kommissio-nen gegeben: die Juristen- und die Pada-gogenkommission, die sich mi! der Min-derheitenschutfrage beschaftigt haben, es hat die Karntner Padagogenkommission gegeben. Nun ist praktisch eine vierte Kommission eingesetzt worden, die in Wien die Erorterungen aufgenummen hat. Dazu kommen die Vorstettungen der beiden s)uwenischen Organisationen, wie auch Vorschtage der Kiagenfurter Uni versitat. Wie wiirden Sie die Unterschiede dieser Losungsmodelte kennzeiehnen bzw. wie verhatten Sie sich dazu? Ich mochte grundsatztich dazu sagen, daB ich diese Entwick!ung bereits seit En-de der 70iger Jahre verfoige und daB ich gesehen habe. daB mehrere Moghchkei-ten von Veranderungen angestrebt wur-den, nattirtich mit verschiedenen Zietrich-tungen. Das muB kiar festgesteht werden. Diese Zieirichtungen wurden unter-schiediich ventiiiert und der Offenthch-keit unterschiediich dargetegt. So entwic-kette sich zuerst eine Diskussion tiber die Anderung des StundenausmaBes von Sio-wenisch und Deutsch an diesen Votks-schuten antaBtich der Einfiihrung der 5Ta-ge-Woche an den Voiksschuien. Damit wurden die Unterrichtseinheiten neu ge-ordnet und bei uns in Karnten durch den Minderheitenvotksschuttehrptan, der noch besteht. auch noch besonders sank-tioniert und erganzt. Diesen damaligen vermeinttichen aufgetretenen Defiziten haben ich insofern zu begegnen versucht, daB ich es durchgebracht habe, daB auch fur S)owenisch der Forderunterricht ver-mehrt angeboten wird - genauso wie fur Deutsch. Das Hat zu einer Stundenver-mehrung gefiihrt, die woh) angenommen wurde. andererseits war aber nebenbei auch Ktage dartiber. daB die Sonderunter-richtsangebote immer an Eckzeiten ange-hangt oder gesteHt werden muBten. Ein Unterbrechen des durchtaufenden Unter-richtes fur Einzeiangebote ist ja vom zeit-tichen her kaum mogiich, sodaB praktisch diese Regeiung mehr oder weniger bei jedem Sonderwunsch bestehen bteiben wird. So um das Jahr 1980 herum ist dann sei-tens der Universitat auch die Frage aufge-treten, wie man doch gewisse Harten ab-bauen konnte, wenn man in gewissen Klassen auch moderne padagogische Ar-beitsweisen - das heiBt weg vom Frontat-unterricht, hin zur Gruppenarbeit, hin zum Arbeitsunterricht - verwirktichen wurde. fm weiteren wurde dann dieses Sy-stem Assistenziehrersystem genannt. Damit war bereits eine poiitische Ventilie-rung da. Die Parteien haben sich damit befaBt, die Offentiichkeit hat sich damit befaBt, sei es in Form von EiternauBerun-gen mit poiitisch unterschiediichen Ge-wichtungen, auch die beiden stoweni-schen Organisationen haben sich dazu zu Wort gemeidet, sodaB damit eine Kom-mission ins Leben gerufen wurde, die Minister Moritz veraniaBt hat, mit dem Sitz beim Schutzentrum in Ktagenfurt - eine sogenannte Bundespadagogenkommis-sion. Diese Bundespadagogenkommission hat dieses Mode)) ubernommen, zur Grundiage gemacht und damit hat die Diskussion erst richtig eine Verbreiterung erfahren. In der Zwischenzeit wurden auch von den siowenischen Organisationen VorstoBe unternommen und Schui-versuche in dieser Flinsicht beantragt, die aHerdings tiber die Anmetdung zum zwei-sprachigen Unterricht hinaus gingen und die Losung vor 1959 beinhattet haben. Dieser Versuch, der aber kaum ins Reget-schu)wesen zu iibernehmen war, muBte seitens des Landesschuirates und des Bundesministeriums abgetehnt werden. Im weiteren trat nun zu dieser Padagogenkommission und zu den bisher be-kannt gewordenen Vorstettungen die Be-deutung des Hearings hinzu. Dort wurden atte Meinungen angehort, zur Kenntnis genommen und auf Grund der gegebenen Tatbestande, v. a. auch aus padagogi-schen Betangen heraus und weit in der Of-fenttichkeit auch padagogische Begriin-dungen vorrangig waren, wurde von atten 3 im Landtag vertretenen Parteien der Be-schtuB gefaBt, eine tandeseigene Padagogenkommission ins Leben zu rufen, um die aufgetretenen Meinungen einma! zu sichten und zu richten und zu versuchen, hier einma) einen gemeinsamen Nenner als Diskussiongrundtage zu erarbeiten. Der Landesschutrat fur Karnten wurde offiziett in die Gesprache, ausgenommen die Hearings, nicht eingebaut, weit wir ats Dienstbehorde fur die Durchftihrung der bisherigen gesetzhchen Bestimmungen verantwort)ich sind und die kiinftige Ent-wicktung in Form des Letztergebnisses abzuwarten haben, bevor wir uns zu einer offiziehen Stettungnahme tiberhaupt hier einbinden tassen. Sie sagten, der Landesschutrat ist nicht einbezogen svorden. !n weicher Funktion sind dann z. B. Bezirksschulinspektor VViegeie oder I.andessehuiinspektor Weihs in dieser Padagogenkommission gesvesen? Wiegete, Weihs sind beide von der So-ziatistischen Partei ats Fachberater beige-zogen worden, wie z. B! der Kottege Sitta von der FP ats Lehrer, oder Kottege Reinprecht von der VP ats Lehrer und auch der verstorbene Hofrat Einspieter ats Fachmann und Berater der VP teitge-nommen haben. Das Ergebnis dieser Padagogenkommission hat nun zur Diskussion gefuhrt. Ich bedaure dabei persontich, daB man liber den Sachinhatt nicht genauer disku-tiert hat. Ich hatte binnen eines Gesprachs von einem Nachmittag zwei bis drei Punk-te herausgeschatt gehabt und zum Diskus-sionsinhatt gemacht. Das ware mogtich gewesen. Durch die besondere potitische Gewichtung dieser Frage und ohne Kenntnis der gegebenen Verbesserungs-reatitaten (die zum Vorteit der Votks-gruppe, zur Befriedigung der Mehrheits-bevotkerung ftihren hatte konnen) wurde dieses System in der Offentiichkeit mei-ner Meinung nach bisher etwas zertram-pett. Ich kann auch hoffen, daB sich die geistigc Potenz beider Teite durchringt und hier zur sachtichen Diskussion ge-tangt, ohne Potemik. Denn die Potemik bteibt im politischen Leben auf tangere Zeit gesehen immer auf der Strecke. Die Offenthchkeit wird nur ftir Sachargumen-te zuganghch sein. Aus der Wett zu schaf-fen ist die Diskussion nicht mehr, weder fur die potitisch organisierten Interessens-bereiche, noch fur den padagogischen Be-reich. Šomat ja auch die Bevotkerungsent-wick)ung und das Interesse ftir beide Spra-chen dadurch meiner Meinung nach auch sehr stark junktimiert wird. Sie sagen atso: Die Diskussion ist nicht aus dem poiitischen, nicht aus dem fachti-chen Bereich wegzudenken. Auf der an-deren Seite sagen Sie, dat! ats neue Quah-tat die Hearings hinzu gekommen sind. Doch bei diesen hat mit Ausnahme des Karntner Heimatdienstes und des Karntner Abwehrkampferbundes niemand einem Trennungsmodett das Wort gere-den. Invviefern, giauben Sie, ist es be-rechtigt jetzt auf poiitischer Ebene Tren-nungsforderungen druchsetzen zu soben, die mit padagogischen Argumenten nicht vertreten werden konnen? In diesem Model) sehe ich keine Tren-nung, denn das Wort Trennung ist auch im Modett des stowenischen Schutver-suchs das erste Mat aufgetreten - in raum-tiche Trennung und in Sprachkompeten-zen. Ich sehe in diesem Modett ein Anbie-ten von Arbeitsweisen in Arbeitsgruppen, das an jeder anderen einsprachigen oder deutschsprachigen Schute auch durchge-fiihrt wird. Eine Trennung ware eine strikte Zuweisung in einem Bereich) der die gemeinsame Ktasse bisher gefuhrt hat. Bistang haben sich auf potitischer Ebene atte einmat zu einer gemeinsamen Schute bekannt. DaB in dieser gemeinsamen Schute naturiich Sprachkompetenzen ge-fordert werden, daB muB padagogisch ja auch ktar sein. Wenn heute die 50% der angemetdeten Kinder kein Wort mehr S)owenisch konnen, ist ja der Unterricht mit G)eichwertigkeit nicht mehr zu vott-ziehen. Und das war die Grundiibertegung, die ich persontich in die Diskussion immer eingebracht habe. Man sotte diesen Kin-dern zumindest diese Sprache beibringen, die von der Mutter ats Muttersprache nicht mitgekommen ist. Weit es gibt ja auch Anmetdungen von Verschlittungen vietteicht, die die Sprache nicht mehr pfte-gen, aber die Kinder sotten es in der Schute temen konnen. Die sind ja kaum im gteichen Unterrichtsbereich befriedigend zu machen, wenn man automatisch das Gesetz mit Gteichheit des Unterrichts durchziehen will. Das war ats Hitfestel-lung gedacht. Ich bedauere, daB diese Gruppenbildung, die zur Starkung dieser Sprachkompetenzen gefuhrt hatte oder ftihren konnte - potitisch diskriminiert wird und ats Teitung herausgestrichen wird. Ich warne davor, diesen Weg, der bistang eingeschtagen wird, fortzusetzen, denn die echte Sprachbeherrschung trotz steigender Zahten, (man muB hatt die wirtschafttichen Aspekte im Unterkarnt-ner Raum in Erwagung ziehen) weiBt eine riicktaufige Tendenz auf. Und um das Auffangen dieser Sprachkompetenz ging es eigentlich vorrangig in den padagogischen Ubertegungen. Das ist zur Trennung. Ich empfinde es nicht ats ein Trennungsmodett, und wenn man dieses Modett diskutiert, sottte man auch dann den Trennungsfaktor herausheben und atte Padagogen an einem Tisch sottten versuchen. wirktich das Beste fur das Kind zu finden. Und sich nicht gegenseitig Priiget vor den Weg zu werfen, so daB eine Lo-sung nicht herauskommt. Zur Frage Landtag: Ich finde es ftir eine groBartige Leistung im Landtag, daB man eben mit dieser Resotution die Freiheitti-che Partei (und wenn sie das schreiben, dann wird die FPO sofort wieder einen Krawat) machen und zurtick ziehen). daB man automatisch diesen Antrag zurtick-gezogen hat. Diesen Trennungsantrag. Der ist damit abgetegt worden - fur diese Legistaturperiode. Wottte man das nicht erkennen, witl man das nicht erkennen? Und ich muB sagen, es war vietteicht eine fraktionette Einigung. teh weiB es nicht, ich bin nicht Landtagsmitghed. Zuruck zu den Modeben. teh bin der Auffassung, dab sich die erste Bundes-kommission orientiert hat an der positi- ven Errungenschaft der 7. SCHOG-No-vebe, dem Stiitztehrer. Die Landespada-gogenkommission ersetzt diesen durch ein Trennungsmodett. Ich werde Ihnen sagen, dieses Karntner Padagogenmodett, das ich auch versucht habe durch meine Fraktionsarbeit positiv zu beeinftussen, beinhattet erstens einmat das Begteittehrersystem, grundsatztich; dann in der sprachtichen Kompetenz in Form von verstarktem Unterricht in Ma-thematik, in Stowenisch und in Deutsch den Versuch bitte, die Teite zu befriedi-gen. Wenn uns das getange, ware der Druck auf die deutschsprachige Bevotke-rung weg, denn dasganze Votksbegehren geht ja nicht um Anderung des stowe-nischsprachigen Unterrichtes. Ja, ktar das ist das Votksbegehren, das ist im Landtag auf dem Tisch gelegen. Und das war die Bravourteistung von Landeshauptmann Wagner, daB er das weggebracht hat. Voriibergehend. Wie tange weiB ich nicht. Wenn man diese Mehrheitsbevot-kerung auch befriedigen konnte, daB sie auch sprachtich durch FordermaBnahmen wirktich verstarkt ihren Wunsch erfullt haben, dann werden sie auch kaum etwas dagegen haben in der Gemeinsamkeit bei-sammen zu bteiben. So das wiire Deutsch. Dr. Kart Kircher ist amtsfuhrendcr Prasident des Karntner Landesschu!-rates. Vorhegendes Gesprach mit ihm fiihrte Andrej Mohar. Auch in Stowenisch jetzt: Die, die jetzt angemetdet sind. bcherrrschen es teit-weise oder kaum. Diese Verstarkung wa-re zur gteichen Zeit parattet genauso wich-tig. Und in Mathematik mtissen wir dann die Sprachbereiche einbinden. Das war unsere Ubertegung ats Diskussionsgrund-tage. Und jetzt zu den anderen Gegenstan-den, die Abwertung ist namtich fatsch. Et-was, was im Modett drinnen ist, was niemand envahnt, was neu ist, sind die ver-pftichtenden Veranstattungen auch der nicht angemetdeten Schuter in der gemeinsamen Schute. Wenn sie das auf die groBe Gtocke hangen, dann wird morgen sofort eine Gegenstromung auftreten, dann wird das auch fatten. Ftir uns war dieses Modett eine Grundiibertegung, beiden Bereichen gerecht zu werden. Und nur durch das Zusammenteben der beiden Bereiche auch durch das Erternen der beiden Sprachbereiche iiberhaupt, wird die Sprachkompetenz angehoben werden konnen. Sonst glaube ich persontich: ein anderer Weg svtirde nicht mehr zu der Be-friedung ftihren, die wir eigentlich anstre-ben. Es ist das Modett des Assistenzteh-rers drinnen, es ist das Modeli des Forder-unterrichts dabei, es sind zwingende iiber-greifende Veranstattungen drinnen. Schutveranstaltungen gibts viete, bitte, ich denke dabei ja nur an die Sprachver-mischung im attgemeinen Umgang, die ja teitweise fehtt - warum sottte man das nicht machen? Sie ist das Spiegetbitd des Lebens das dort da ist. Wenn man die Kinder in verschiedene Kiassen trennt, dann doch das Lehen ver-zerrt? Ja, wo trennt man sie in verschiedene Ktasen? Nicht in Ktassen, die bteiben ja in den Ktassen. Siegehenjanurstundenwei-se in zwei Ecken auseinander, wcnn es eine kteine Ktasse ist. Das kann ja nur bei Kindern sein, die liber 14 liegen; deswe-gen habe ich ja die zweite Zah), die siebe-ner Zaht. Wenn sie mich fragen, wie viete, wenn man das wirklich organisiert, wie wiete zusatztiche Schuten da hinein kommen wurden, dann sage ich: Keine t(). Da kommt aber der potitische Druck. Und der auf die zweisprachigen Lehrer. Bis jetzt haben wir das gedeekt, bitte. Ich ats Obmann und Vorsitzender des so-ziatistischen Lehrervereins habe tandauf, tandah den Standpunkt der Unveriindcr-barkeit vertreten. Gtauben Sie, daB ich nicht uberatt Zustimmunghckommcn habe. Ich vertrete den bestehenden Dicnst-postenplan. Weit davon hangt ja ein gan-zer Rattenschwanz ftir die zweisprachigen Lehrer ab. Auch die dienstrechtiichc Stet-tung. Das waren ja Vertuste, die im enormen AusmaB wtiren. Weit wenn er zwei Sprachen kann und unterrichtet, dann sott er daftir auch bezahtt werden. Es gibt eine neue Bundeskommission. Wie bewerten Sie ats amtsfiihrender Prasident des Karntner Landesschuirates die Bedeutung dieser Kommission bzw. wet-che Mogtichkeiten von Retuschen sehen sie? Ich finde zuerst das Wort Retuschen nicht gtiicktich. Weit Modifikationen, die auf sachlicher Ebene gefunden werden, sottte man nicht mit Retuschieren vergtei-chen. Diese nunmehr beim Bundesmini-sterium eingerichtete Kommission wird am Anfang nattirtich einen Schtagab-tausch darstetten wie in jeder potitischen Begegnung. Und ich hoffe, daB die einzet-nen Gruppierungen darinnen ihre Spre-cher nominieren werden, die die Sach-kompetenz besitzen, auch tiber sachliche Probteme zu verhandetn. Und wenn sie diese sachtichen Probleme einer Lichtung und Sichtung unterziehen werden, dann werden sie die KristaHisationsfaktoren herausarbeiten. Es wird von der Ehrtich-keit und auch von der Bereitwittigkeit der Teitnehmer abhangen, ob sie zu einem Ergebnis kommen wollen. Und darauf wird sich die potitische Diskussion aus-richten. Ich hoffe, daB sie auch in Gemeinsamkeit sich ausrichtet. Und ich wer-de es bedauern, wenn hier HeiBsporne tiber das Ziet schieBen wtirden. Weit es geht um die Kinder und letzttich geht es auch um die Sprachkompetenzen im Lan-de und deren Befriedigung. Wie wiirden sie jetzt die Bedeutung dieser Kommission hewerten? Ich finde sie enorm, diese Bedeutung. Weit das Bundesministerium ist zustiin-dig, das Land Karnten in der Ausfiih-rungsgesetzgebung, und wenn von vom herein einmat der Vorschtag nicht da ist, dann wird das der niichsten Instanz zur Ordnung zugewiesen. Das wiirde ich bedauern. Ich sage immer: In der Schute, was die potitische Bitdung betrifft. man muB die Jugend so erziehen, daB sie setber ihr Urteit findet. Denn wenn sie keins fin-det, dann finden s ja wieder andere ftir sie. Von diesem Erziehungsgrundsatz aus sottte man diese potitische Tatigkeit ab-wiegen. Weit ich bin viet zu viet gepragt durch meine soziate Grundeinstettung. Jetzt eine Frage zur Tatigkeit des Karntner Landesschuirates: Was kann, was wiH, was tut der Karntner Landesschutrat dazu, dah die Diskussion in dieser Bundeskommission vvirktich auf die padagogische Ebene vertagert wird? Die Frau Bundesminister hat mich auf- gefordert und gebeten, die fachkompe-tenten Leute zu nominieren. Das habe ich gemacht. Ich habe auch gesagt, ich bin jeder Zeit bereit, auch zweisprachige Lehrer zu nominieren, wenn sie gebraucht sverden - oder zu empfehten. Jeder geht ja nicht gerne. Man muB sie ja suchen. Das ist das erste zu diesem Modeli. Das zweite ist, daB wir dieses Modett wie auch die Diskussionsbeitriige der Lehrerschaft bewuBt machen wot)en. teh habe auch bei den Lehrerkonferenzen gesagt, man sottte nicht mit der Frage hin-term Berg bteiben. man sottte offen dis-kutieren. Man sottt sich informieren, man sottte sich vorbereiten darauf, daB tiber diese Schute diskutiert wird, aber ohne Kommentar. Wir wotten nur nicht hin-term Berg hatten, was eigenttich offent-tich in den Zcitungen dasteht. Potitische Meinungsbildungen mtissen sie setber iibernehmen, das ist geschehen. Im tetzten ..Vestnik" war ein fiirchter-liches MiBverstiindenis drinnen: Weit das Wort Modett gefatten ist, hat man geglaubt man fiihrt schon Hauskonferen-zen durch. Da ist eine Verwechsiung ein-getreten, weit zur gteichen Zeit geht unsere Entwicktung ja weiter. Unabhiin-gig davon, ob diese Diskussion mit diesem sogenannten Padagogenmodetten exi-stiert: Wir haben den neuen Votksschutte-hrerptan durchzufiihren. Dabei haben wir dem Grundprinzip des Pro-jektunterrichtes Rechnungzutragen. Das gitt fur ganz Osterreich, unabhiingig davon, ob eine Sprachdiskussion besteht oder nicht. Und an diesen Grundschuten werden Projekte durchgeftihrt und zwar im Rahmen des soziaten Lernens. Und dieses Soziatternen ist das, was ich in Eisenkappet durchfiihre. Weit wir versuchen, diese Soziatkompetenzen in den Vordergrund zu rucken, weit es vom Staatspolitischen her nur fordertich ist, wenn das Soziatempfinden, das soziate Verstandnis recht frtihzeitig verbreitert wird. Wir teben in einer Gemeinschaft, und wir haben in einer Gemeinschaft zu existieren, wir werden aus dieser Gemeinschaft auch heraussterben. ohne Unterschied. wetche Sprache wir sprec-hen, ohne Unterschied. bitte, wetcher Konfession wir zugehoren oder potitischen Richtung. Und das ist der Sinn dieses Modettes, das aber mit den anderen ver-wechsett wurde. Das bedauere ich auBe-rordentlich. Nur ein Wort darf ich noch dazu sagen. Mich freut es, daB sie wenigstcns auf die Gemeinsamkeit atte eingependett sind. Das ist eines der wesenttichsten Verdien-ste, die ich auch fur uns, fiir den soziati-stischen Lehrerverein in Anspruch nehme. Uber padagogische Verbesserun-gen kann man reden, aber reden muB man dartiber, aber wenn von vom herein mit gezinkten Karten das Spiet verteitt wird, dann kann es nicht mehr gehen. Noch einmat zuruck zur neuen Bundeskommission: Sie haben setbst gesagt, sie sind von der Frau Minister aufgefordert vvorden, die Fachteute zu nominieren. Wieso ist von ihrer Seite Inšpektor Inzko nicht nominiert vvorden, ats Leiter der Minderheitenschutahteitung? Zur ersten Frage: Die Frau Bundesminister hat mich gebeten um die einschtagig kompetenten Leute, wobei nattirtich auch an eine Einschrankung von vornherein gedacht war. Ich habe Inšpektor Wiegete ats einzigen im Pftichtschutbereich, der die Ktassen und Erfahrungen hat und kennt, weit er setbst erstens einmat unterrichtet hat, ats Lehrer und ats Leiter und ats Inšpektor, und ats Zweiten auch den Landeschutinspektor dazugegeben, wei) er einer der kompetentesten in Osterreich und engagiertesten Inspektoren atter Bundestiinder ist, die sich tiberhaupt mit der Frage der Padagogik im Detait ausei-nandergesetzt haben. Warum ich nicht den Herrn Fachinspektor Dr. Inzko genannt habe? Deshatb, weit ich auch bei uns die Besetzung einer Stette brauche, die, wenn Ergebnisse kommen, diese auch in der Fachkompetenz beraten konnen; wobei ich bedaure, das habe ich dem Hofrat Inzko setber gesagt, daB er sich ins potitische Leben offizios ats Vertreter des Landesschutrates bereits einbinden hat tassen. Was haben Sie Wiegele und Weihs ats Anregung mitgegeben? Ich habe gesagt: Bitte bteibt's sachtich, habt s das Kind im Auge. Von mir werdet ihr keine Richttinien erwarten. Das habe ich ja auch nicht machen konnen, daB ich sie irgenwie sanktioniert hatte, weit ja auch andere fachkompetente Leute dabei sind. Sie sind ja ats Fachberater dort. Was ware ihre attgemeine Anregung? Wenn ich eine Anregung machen wiirde. wiirde ich sagen: vergeBt eure soziate Kompetenz nicht. Eine andere Frage: Inšpektor Wiegeie hat bei seinem Amtsantritt gesagt, er werde sich hinter die zweisprachigen Lehrer stetten, vvenn Angriffe gegen sie kommen. Nun zum Fatt der Angriffe auf VS-Direktor Kukoviča - resuttierend aus dem Tatigkeitsbereich des Landesschutrates - sagt er nur, Sie seien dafiir verant-vvorttich, er sei nicht der Autor. Die Teitberichte kommen bei mir von den Abteitungen. Ich habe verantaBt diese Berichte gebunden herauszugeben. Der sogenannte Fatt Kukoviča tiegt etwas gesondert. wei) Kottege Kukoviča etwas gemacht hat, was ich im attgemeinen zu verhindern versuche, in dem ich mich bei gevvissen Streitfragen potitisch nicht expo-niere. Ich mochte ihm aber nichts unter-stehen. ich verstehe seine Situation, ich verstehe vietteicht auch den Streit in der Gemeinde, verstehe aber nicht, daB man auch ats Privatperson und ats Vertreter der Schute gewisse Vermengungen -wenn auch nur vermeintlich - aufkommen taBt. Wir werden die Frage jedenfatts an die zusttindige Stette zuweiscn. denn uns stcht nur die Metdcpfticht zu. Aber wenn der Verantwort)iche im Landesschutrat die Vorwiirfe im Raum stehen talit, dann entsteht der Flindruck, dati diese Kantpagne gegen eine Lehrer (unabhiingig von der konkreten Person) , habe ich sofort die zustandige Stette eingebun-den, die prtifen sott, ob die von Inšpektor Wiegele gemachten Beobachtungen der Richtigkeit entsprechen. Ansonsten sind dort die notigen MaBnahmen zu setzen. Das ist eine Aufforderung, das muB ich machen. Zum AhschtutI noch eine Frage: Am 8. und 9. Aprit ist die Frau Unterrichtsmini-ster in Karnten. Auch Sie werden mit ihr sprechen. WFdche Meinung sverden Sie ihr vermittetn? teh mochte ihr von vornherein nichts mitgeben. Sie sott sich die Schuten einmat ansehen, sie ist ja setber Lehrerin. Dann wcrde ich erst einmat sehen. was man im Verschiedenen tiberhaupt dazu meint. Ich habe dazu ja auch schon in einer Pres-seaussendung Stehung bezogen: sie sott sich mit atten auseinandersetzen und sich ihr Urteit dann setbst bitden. Ich werde aber auch ihr gegentiber samthehe emo-tionellen Schreibweisen zurtickweisen. Ich habe ja auch unsere gesamte Organi-sation auf diese Gangart der Neutrahtiit und auf die Plattform eingebunden. Und vvas ist diese Ptattform? Diese Ptattform ist die gemeinsame Schute. Ich konnte ja auch jede Bez-irksgruppe, jede Gebietsgruppe nach Wien jagen. Ich habe das bisher nicht getan. Und wenn ich das einmat tun muBte, dann wiire ich unter Druck, dann wtire ich mit meiner Mehrheit einmat unterlegen. Und diese gemeinsame Schule unter einem Dach oder in einer Ktasse? Unter einem Dach und in einer Ktasse, ab 40 Kinder, oder 20, wie es war zur neuen Ktassenregelung. Deswegen habe ich immer gesagt, es kommt auf die Menschen an, wiewcit sie die Gemeinsamkeit vertreten wotten - auch in der Schute. von oben her gutiert vvird. Ats ich das jetzt bekommen Razprava na občnem zboru SPZ: Kje so strokovno izurjeni kadri? Tajnik Slovenske prosvetne zveze dr. Janko MaHe je v svojem napisanem in skrajšano povedanem poročilu poskrbel za močan odziv s strani delegatov, saj je nanizal vrsto problemov, s katerimi se ubadajo tako centrala kot krajevna društva. Nakazal je krizo na področju zborovske dejavnosti, v čemer vidi pomanjkanje vsebinske zasnove, celo folklorizacijo naše kulture. Napredek je bil po njegovem mnenju dosežen na področju odrske dejavnosti, zlasti tovrstnih srečanj, posebno pa z uprizoritvijo Velike puntanje, posredovanja slovenskih filmov, med inovacijami pa so brez dvoma informativna akcija kulturnega busa, etnografske razstave in dugo. Zaskrbljujoče je dejstvo, da društvom ne uspeva v zadovoljivi meri pritegniti mladine k sodelovanju, prav tako je opazno nazadovanje dvojezičnih prireditev, zato je tajnik upravičeno vprašal kako naprej, kakšna je vloga SPZ, ali je res predvsem servisna služba, ali pa je njena naloga v tem, da opravlja usmerjevalno delo? Odgovor je bil, da je potrebno oboje. Predsedstvo SPZ med podajanjem poroči!. Stanko Wakounig je takoj ugotovil da smo lahko veseli, da še pojemo in igramo, in bil mnenja, naj ne govorimo, da samo še pojemo in igramo, saj s to dejavnostjo zajemamo največ ljudi, zlasti mladine. Dr. Marjan Sturm je menil, da mora biti diskusija konkretna ter podčrtal, da je tam, kjer ni pevske dejavnosti, treba poskusiti z novo obliko dela, da pa bi na obrobnem jezikovnem področju pevski zbor pomenil mnogo več kot folkloro, zakaj naša prisotnost v narodno ogroženih predelih ne terja kvalitete, marveč našo življenjsko voljo. Tomaž Ogris je opozoril, da pevski zbor povsod tvori najbolj trdno celico društva, da je najboljši povezovalni faktor, razen tega pa je pesem lahko tudi politično aktualna. Tudi študij igre združuje in povezuje, zlasti mladino, vprašanje je le, če jo znamo zadostno motivirati. Dr. Franci Zwitter pa je dodal, da ima vsako kulturno delo svojo ceno. Dr. Janko MaHe je svoje stališče do petja preciziral in dejal, da petje gotovo ni zastarela reč, dejstvo pa je, da na tem področju vlada kriza, ki je ne kaže prezreti in spet opozoril na usmerjevalno delo pri društvih, da je treba v diskusijah analizirati vprašanja, zakaj na primer prireditve „Dober večer sosed" ne uspevajo več tako kot nekdaj? Z vprašanjem, kje so naši strokovno izurjeni kadri in tisti, ki naj bi usmerjali naše delo, je zbudil pozornost dr. Jože Messner, saj se prav v tem oziru problem pričenja. Dalje pa je opozoril, da tudi naši ljudje konzu-mirajo kulturo večinskega naroda, zlasti prek televizije, zato ne moremo od našega človeka zahtevati popolne kulture. Lipej Kolenik je povedal, da se ljudstvo identificira pač s tisto kulturo, ki jo razume in opisal, koliko ljudi spremlja pesem Koroškega partizanskega pevskega zbora, z zaskrbljenostjo pa je ugotovil, da so kontakti med SPZ in KPPZ prešibki ter s ponosom dodal, da njegovo pesem ljudje sprejemajo z navdušenjem, razen tistih, ki se je bojijo. Ostro je kritiziral razpečavanje knjižnega daru in s tem odnos do tiskane besede, saj letos v Pliberku niso prodali niti zbirke knjižnega daru SPZ, kar je velika napaka, in da se spremenjena oblika razpečavanja ni obnesla. Dr. Mirko Wakounig je ugotovil, da se je situacija na pevskem področju zelo spremenila, da imamo danes morda le še pet kvalitetnih zborov in posvaril, da tam, kjer se zruši pevski zbor, umre tudi naša pesem in z njo tudi drugo kulturno delo, zato je predlagal, da bodo potrebni pevski seminar- ji, kot so bili nekoč, ko so k nam prihajali strokovnjaki iz Slovenije, in dalje menil, da bi bilo verjetno koristno organizirati več pevskih srečanj ali celo tekmovanj. Pri nemških društvih celo obnavljajo stare narodne običaje in vprašal je, če je to folklorizacija. Jožica Drum! je vprašala, zakaj bi mi, na primer Tirolcem, morali nositi novo kulturo, ko pa sami nimajo nič novega; zanjo je kulturno delo zlasti na ogroženem področju zelo važno. Tam tudi vedo, kaj pomeni naša pesem, kakšno bogastvo imamo. Jože Rovšek je med drugim naglasil pomen delovanja otroškega vrtca, ki pomaga ohranjati jezik in s tem našo kulturo, pa doprinaša tudi k zbliževanju med obema narodoma. O prireditvah za tujce je bil Franci Černut mnenja, da ni nujno, da jih ob tem soočamo z našimi problemi, saj že sama slovenska pesem dokazuje, da na Koroškem živimo tudi Slovenci, za dejavnost v društvih pa je naglasil pomen branja in spoznavanja leposlovja, posebno pa vključevanja mladine. Tudi Andrej Kokot je opozoril na naše slovstvo in prosil, naj novi odbor v bodoče upošteva več srečanj s koroškimi pisatelji in pisatelji matičnega naroda. Cilka Miškutnik je postavila vprašanje, kako zajeti tisto mladino, ki ne poje, kako ji razložiti, da spada v slovenski kulturni svet? Joži Hribarje vprašal, kaj je s sprejemanjem slovenske televizije in kako je s spoznavanjem zgodovine našega naroda? Čeprav je bilo iznešenih še mnogo vprašanj in stališč, je iz zapisanega razvidno, da naši prosvetaši z vso odgovornostjo obravnavajo pereča vprašanja in tako novemu odboru SPZ nalagajo veliko nalogo, ki pa jo bo, tako smo prepričani, rešil v korist in napredek slovenske kulture na Koroškem. Poročili predsednika Ogrisa in tajnika Malleja, bomo objavili v naslednjih številkah našega lista. To pa bo tudi priložnost, da še kdo spregovori o našem kulturnem delu. Vsak odziv bomo radevolje objavili. Stanko Wakounig je poudari! pomen pevske in igratske dejavnosti Resolucija o vprašanju stovenskih oddaj v regionalnem radijskem in televizijskem programu ORF Redni občni zbor Slovenske prosvetne zveze, na katerem sodelujejo delegati vključenih slovenskih prosvetnih društev naslavlja na odgovorne činitelje naslednjo RESOLUCIJO Slovenska narodna skupnost se že dolga leta prizadeva pri vladnih strukturah na zveznem in deželnem nivoju kot pri odgovornih gremijih ORF-a za povečanje govornega časa v slovenskem jeziku na Koroškem radiu kot tudi za vključitev slovenskih oddaj v televizijskem programu ORF. Težnje slovenske narodne skupnosti na Koroškem so izražene predvsem iz kulturnih in informacijskih potreb ter izhajajo iz osnovne manjšinske pravice zajete v 7. členu ADP. V tem smislu je bila zahteva po slovenskih radijskih in televizijskih oddajah izražena med drugim že v Operativnem koledarju iz leta 1979 in utemeljena v letu 1980 s posebno prilogo, v predlogu za spremembo programske sheme za oddajno področje deželnega studia za Koroško v letu 1984, osebno pa so naši predstavniki izražali to zahtevo na vseh merodajnih mestih ob razgovorih z zveznimi kanclerji, z deželno vlado ter z vodstvom ORF. V zadnjih letih se v radijskem programu koroškega deželnega studia povečuje razlika ponudbe med nemškimi in slovenskimi oddajami. Razvoj oddaj v nemškem jeziku doživlja ustrezno ekspanzijo, dočim ostaja slovenski radio v bistvu tako po obsegu kot po organizacijski strukturi že nad 40 let v dosedanjem uokvirjenem merilu. V tem se kaže neenakopraven razvoj obeh jezikovnih področij deželnega studia. Analiza ankete iz leta 1986 kaže, da zanimanje za slovenske oddaje 1 med poslušalci raste, razvoj pa mu ne sledi. # Tudi iz teh vzrokov je upravičena naša zahteva po celodnevnem radijskem programu v slovenskem jeziku. # Regionalizacija TV-mreže nudi vse možnosti za uvedbo programa v slovenskem jeziku. Ob tem bi bilo treba upoštevati tako želje slovenske narodne skupnosti kot tudi njene duhovne potence in organizacijske sposobnosti za oblikovanje takega programa. # V demokratični družbi naj ima narodna skupnost vse možnosti sprejemanja TV-programa svojega matičnega naroda. Ob tem se ne sklicujemo samo na naše že tolikokrat citirane demokratične pravice, temveč se zgledujemo tudi pri sosedih kot n. pr. pri tovrstnih možnostih madžarske in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji, pri Slovencih v Italiji, pri Retoromanih v Švici in ne nazadnje na ureditev na Južnem Tirolskem. Ce/ovec, 27. 3. 7937 Na predlog starega odbora so bili na občnem zboru Slovenske prosvetne zveze izvoljeni v odbore sledeči prosvetni aktivisti: Predsedstvo: Tomaž Ogris (predsednik) dr. Gustav Brumnik (1. podpredsednik) Hanzi Weiss (2. podpredsednik) dr. Janko MaHe (tajnik) Mira Šmid (blagajničarka) Upravni odbor: Franci Černut (Loče), Teodor Domej (Celovec), Hanzi Dragašnik (Kostanje), Jožica Druml (Ziljska Bistrica), mag. Marjan Gallob (Brnca), Joško Hudi (Pliberk), Sonja Kaki (Vrba), Miha Kap (Škocijan), Hanzi Kežar (Šentvid v Podjuni), Andrej Kokot (Celovec), Bernardka Komar-Cvelf (Dobrla vas), Gregej Krištof (Šmihel), Marija Krištof (Žvabek), Franc Kvežnik (Pliberk), mag. Mirko Lausegger (Slovenji Plajberk), dr. Joža Messner (Celovec), Cilka Miškulnik (Bilčovs), Albert Močnik (Šmihel), dr. Helga Mračnikar (Celovec), Erika Muri (Kotmara vas), Franci Polcer (Šentprimož), Simona Rovšek (Škofiče), Ivica Štern (Šentlipš), Slavko Štiker (Šentjakob v Rožu), Miha Travnik (Železna Kapla), Eda Velik (Sele Kot), Roman Verdel (Borovlje), Matevž Wakounig (Bistrica v Rožu), dr. Mirko Wakounig (Celovec), Nužej Wieser (Radiše), Berti Wutej (Šentprimož) Nadzorni odbor: Franc Lipuš (Žitara vas), Jurij Mak (Sele Kot), Joži Mečina (Šentilj), mag. Maja Millonig-Kupper (Struga-Švetna vas), Folti Pavlič (Hodiše), Stanko Wrulich (Radiše), dr. Franci Zwitter (Celovec). Portoroška nagrada za novelo 2 Rudi Šeligo: „Hleb Pravzaprav do vrat sobe, tako da je pritisnil na kljuko, z nogo odsu-nil vrata in se naglo in brezimno, s človeško nečloveškim grčastim lesom v sklepih hoje izgubil v temni dolžini hodnika. Notri v nesramno razkošni in snažni in skoraj samo beli in prostrani sobi je bilo potem njegovo telo s kapo na glavi dolgo vrženo v premehki fotelj leseno in brezlično kot dodatni kos pohištva. Kamniti čas je presekal beli služabnik s hrano na posrebrenem pladnju in oba kosa pohištva razdvojil - pa čeprav neuspešno; saj je razdvojeni mož s kapo že v istem hipu, ko se je postavil na noge, tudi že zapustil sobo. V topo vročičnih blodnjah po mestnem tlaku je oni gledani, nenehno v nekakšno sedanjo preteklost pehani, trdo, zemeljsko, z neomajnim spreje- manjem zemeljske težnosti v svoje ude stopal v brezciljna prostorja avenij in se prepuščal reki puhteče množice, drugi pa je senčnato, nekako lažno pričujoč lebdel zraven, ne da bi odtrgal, ne da bi prvega vsaj za hip pustil samega, vsaj za nekaj svetlobnih ali sanjskih hipov odfrlel nad visoke strehe hiš ali krošnje kostanjevih dreves, kaj šele da bi prerezal neznosno bližino razlike za zmeraj in spočel novo pot svojega življenja. Tako v tej bližnji razdalji ni bilo nobenega netiva, ki bi vnelo vsaj uvod v začudenje, kako je prestolnica v njegovi devetletni noči postala valujoče velemesto, osončeno in s pomladnimi vetrovi razgibano, kot še en otok svetlih obal, v katere da plivkajo valovi sanj vsega človeštva in tudi njegovega bivšega srca, ki je bilo v službi teh sanj in obal in Oktobra. Z nekaj sivih stavb so vihrale zastave, rdeče in trobojniške, pljuskal je val uresničenih sanj v zarjavele tečaje visokih dveri, da so se ven in ven odpirale in ječale. Veter, ki je plapolal z barvami zastav pod nebo, v vse štiri temeljne strani sveta, v planjave nedosežnega tam zgoraj, v veje brestov in kostanjev, v njih šelesteče in pobliskavajoče se liste, v korenine šumenja dreves, v hranljivi humus nove rasti, je razigraval pordela lica tam pod zastavami in transparenti zmagoslavnih sporočil, poplesaval z očmi ljudstva in delal vragolije hrzine in večsmernih naletov v lase človeštva po široki aveniji zanosne prestolnice. Brez samozdružitve sta ga tok vetrov in energija množic nosila kot pridvignjcnega po valovih zanosa, morju sonca in omamnih vonjavah svetov. Zdaj je videl kačo prometa, ki mu je prihajala nasproti, zdaj je pozorno spremljal težka vozila, ki so se oddaljevala. Na kesonih kamionov, na podolgovatih telesih tramvajev so se bleščale rdeče črke kot bitja z lastno substanco, kot da mogoče niso samo zato na svetu, da se povezujejo v zloge in potem v govorljive besede, besede poleta, volje do novih zmag in besede imen zmagovitih vojskovodij. Tudi na vzporedni prometni žili bobnenje vetrovnega zanosa, sapa dejavne množice ni nič pojenjala. Tu je bila še celo pihalna godba na rdeče pobarvanem kamionu, da so se praznični vzkliki krilovk, gozdnih rogov in tub podeseterjali. Spustil se je po strmini, ki se spušča k sotočju obeh velikih rek. Sonce je že zašlo in mrak je pričel zasipavati zenice s ko so ga nenadoma tam notri v žrelu pogleda, v srcu videnja zapekle ostre bele črke, naslikane na koritu kamiona, ki se je počasi pomikal mimo in navzdol. V hipu je obstal zdrt v granitne kocke tlaka, da je telo zgoraj zacepetalo v krču mišic, ko se mu je sežgal vid od snopa žarečih žic, ki so sikale iz strašnih belih črk težkega vozila. Dan je sunkoma, kot spodsekana veja z vso vetrovno, sončno in bobnečo težo treščil v vlažni večer, in ta, ki je videl strašno velikost belih črk, se je skozi valeče se kosme sprožene noči nagnil navzdol, v že blatna tla v bližini reke, in navzdol vase, in je ugledal onega, ki je bil opazovan in je vsa leta brez tožbe, brez klica na pomoč, mogoče celo brez vzdiha - še celo Tam, v tajgi, med ledom in komarji - prenaša! muke po Hidri odrešitve zaseženega življenja, da ga je mogel oni zgoraj znosno opazovati, meriti in tehtati -, ugledal ga je zdaj v grozni ljubezni, padel je vanj, v neskončno in strašno združitev, da so se verige, ki so varovale razliko, sesule v prah, da se je reka življenja podzemeljsko razlila čez razliko in razdaljo, ki je hranila preživetje, da so se ključi in zapornice stopile v prah kot v dotiku obločnice kozmičnih energij. (se H#4a(/Mje) Datum Kaj PRIREDITVE Prireditelj Od četrtka 2.4. do 5.4. KULTURAMA 87 Petek 3.4. KONTAKTNALEČA oranje -19.30 Andreja Močilnik (klavir) - 20.00 4.4. 20.00 NAŠA VIGRED" - koncert d^*zr'"""° 4.4. 14.00 priČrčeju OBREZOVANJE SADJA ^mJm^Piiberk 1 i i ! 1 j ! 4.4. 19.30 SEN KRESNE NOČ! (W Shakespeare) 4.4. do 11.4. Tinje KOROŠKI SLOVENCI VČERAJ tN DANES Tinje 5.4. 9.00 GUGALNIK igralci SPD Radiše ^v^r'"° 5.4. 14.30 pri Cingelcu na Trati Glinje GUGALNIK igralci SPD Radiše 5.4. 11.00 v Selah DEBELA REPA (Lipuš Titelbach) dm^P,a"° 5.4. 13.00 v Šentjakobu FINALE NAMIZNOTENIŠKEGA TURNIRJA KatoliSk. miadina pMtflO 4 mdrnme ..SREDNJA AMERIKA IN MI" r=: pMkllO 4 SIMPOZIJ - LITERATURA IN VOJNA Srn"" Četrtek 9.4. 19.30 Mladinski REDNI OBČNI ZBOR iz Tržiča Petek 10.4. 11.00 ORF KONCERT ZA VIOLINO IN KLAVIR Michael Grube (violina) iz ZRN. Kronska kulturna 11.4. 19.30 NENAVADEN DOGODEK (Carlo Goldoni) Slovensko prosvetno 15.4 na Ravnah EVA SE BO RODILA JUTRI (Luigi Candoni) 19.30 SCAPINOVE ZVIJAČE (Mohere) Petek 24.4. 19.00 g^nazhr"' NENAVADEN DOGODEK (Cario Goidoni) 15. Globaški kulturni teden 4. april ob 14.30 Lutkovna predstava „IGRA ZA OBLAKE", režija Štefan Merkač, nastopajo lutkarji iz Šmihela ob 14.30 Šoštar SREČANJE MOŠKIH PEVSKIH ZBOROV IZ PODJUNE - Nastopajo: MoPZ ..Foltej Hartman". Pliberk; MoPZSPD ..Trta", Žitara vas; MoPZ ,.VinkoPoljanec". Škocijan; MoPZ ..F.L. Lesičjak",Šteben; Vokalni kvintet Št. Lipš; Globaški puebi RAZSTAVE do 12.4. Mestno giedahSče AKVARELI IN GVAŠI ZORKE L. WEISS Tinje RAZSTAVA DEL W ALTER J A KROBATHA p—T^. RAZSTAVA OTROŠKIH RISB PnJok^efiJec Izleti Zveza koroških partizanov vahi na enodnevni izlet z ietaiom v Beograd dne !6.5. !9S7. Odhod z ietaiišča Brnik ob 6.30 uri Povratek na letališče ob !9.(M) uri Ogiedaii si bomo Hišo cvetja in več drugih zanimivosti Beograda. Cena izieta t.(MM) ši). (v ceni je vkijučen poiet z avionom, vožnje z avtobusom po Beogradu, in kosiio). Za prevoz do ietaiišča Brnik in nazaj mora poskrbeti vsak sam. Prijave in vpiačiia sprejema do 0. apriia Zveza koroških partizanov aii Zveza sio-venskih organizacij (Milka Kokot), Tarviserstr. 16. 9020 Celovec. Prijava brez vpiačiia ni veijavna. Sodišče raziskuje nepravilnosti v PoBo Prejšnji teden je Koroško deželno sodišče izdalo zaporni nalog za bivšega poslovodjo Posojilnice Borovlje Floriana Dovjaka, za bivšega nameščenca Johana Užnika ter za podjetnika Herberta Kocka iz Liebenfelsa. Sodišče je ukazalo preiskovalni zapor, ker je obstajala nevarnost dogovarjanja in drugih vzrokov v zadevi kreditov podjetnika Kocka. Za preiskovalno sodišče so se sumi glede nekorektnosti v zvezi z milijonskimi krediti tako zgostili, da se je odločilo za ta korak. Gre za sum poneverjanja in težke goljufije. Državni tožilec (dr. Harald Bacher) še naprej raziskuje, informiranje javnosti pa je ustavil, dokler zadeve ne bodo bolj razčiščene. Čeprav obseg nepravilnosti še ni znan in bodo preiskave verjetno trajale nekaj mesecev, morda pa tudi precej dalj, je jasno, da gre za napake, ki so se dogajale v letih med 1982 in 1985. Od 10. aprila 1986 naprej vodi Posojilnico Borovlje nov odbor. Že v teku zadnjega leta pa je intenzivno delovala tudi revizija Zveze slovenskih zadrug, ki je ugotovila, da sta omenjena nameščenca ravnala vsaj grobo malomarno. „Revizija je menila, da morata poslovodja odstopiti, Na zadnji občinski seji pa je poročal župan Haller, da so ustvarili predpogoje za ustrezne pogodbe, da pa lete še niso podpisane, saj konkretnih rezultatov - razširjene ponudbe za zdravljenje - še ni mogoče prikazati, ko pa se zdravilišče šele urejuje. Na mizi pa so že znanstveni izvidi, ki zagotavljajo, da bo ponudba ustrezna, da bo kapelsko zdravilišče konkurenčno in da bo - tako upa tudi občinski svet - imelo končno tudi gospodarske uspehe. Na zadnji seji občinskega sveta so odborniki prav tako soglasno sklenili, kateremu podjetju bodo poverili to ali ono gradbeno in inštalacijsko delo. Med temi podjetji pa je tudi več domačih, kar je zelo razveseljivo. V razpravi je bilo tudi dosti govora o kar sta nato tudi storila. Pri nadaljnjih kontrolah se je izkazalo, da so bili kršeni veljavni zakoni, nakar sta bila poslovodja takoj odpuščena. Revizija je prijavila zadevo državnemu tožilstvu, ki je začelo s preiskavo", je o tej zadevi dejal dipl. trg. Joža Habernik, ki je pri zvezi odgovoren za informiranje tiska. Državno tožilstvo je raziskovalo od novembra 1986 naprej, v začetku februarja pa je prejelo od boroveljskega odbora še sporočilo, da med drugim sumijo o goljufiji proti neznanim storilcem. Prejšnji teden je imelo državno tožilstvo v rokah po svojem mnenju že toliko dokazov, da so opravili aretacije. Varčevalcem se ni treba bati Če se v zvezi s temi težavami nekateri vlagatelji bojijo posledic, zagotavljajo pri bančni hiši, da nihče od varčevalcev ali drugih klientov ne bo utrpel nikakršne škode. Tudi pri bančni tajnosti ni nikakršnih sprememb. Isto velja za ostale posojilnice, ki poslujejo korektno in prizadevno. „V Posojilnici Borovlje so se z imenovanjem novih poslovodij pod nadzorstvom Zveze slovenskih zadrug stvari v zadnjem času uredile tem, da je za ureditev treba zagotoviti ustrezno strokovno kontrolo, za poslovanje samo pa potem tudi kvalificirano vodstvo zdravilišča. Pa še o načinu financiranja: novi projekt (prezidave in inštalacije) bo stal skupno približno 6,3 milijona, dejanskih stroškov pa bo 5,5 milijona, saj bo občinski gradbeni oddelek del celotnih del lahko opravil sam. Heilquellen Ges.m.b.H. se bo udeležila z 1,7 milijona, iz tako imenovanega rezervnega fonda „Carinthie" in istega fonda za gradnjo zdravilišč pa bodo dobili vsega 740.000 šilingov. Tako ostaja odprtih 2,6 milijona, ki pa jih bodo krili s finančno pomočjo dežele oz. iz ustreznih zveznih in deželnih skladov za turizem. Projekt upajo dokončati že do srede junija tega leta. in obrnile na bolje", pravi v tej zvezi Habernik. „V interesu slovenske narodne skupnosti je, da se te stvari v Borovljah korektno in pošteno raziščejo, da se ponovno ustvari zaupanje v slovensko zadružništvo, ki je s poročanjem koroškega časopisja utrpelo veliko škodo. Se posebej pa je treba poudariti, da je velika večina naših zadružnikov vedno delala vestno in da si zasluži vse naše zaupanje" je v tej zvezi dejal predsednik ZSO Feliks Wieser v razgovoru z našim listom. Loga vas V Logi vasi jc pred nedavnim obhaja! svoj 80. življenjski jubilej Pave! Jclitsch. mož, ki mu, po njegovih aktivnostih, teh !ct skoraj ni mogoče prisoditi. Še vedno sc vozi z mopedom, pozimi keglja na !edu, je aktiven pri gasilcih, v cerkvi pa pobira „ofer" in je vc!ika pomoč logavaškemu župniku dekanu Martinu Hotimitzu. Torej po fizičnih sposobnostih pri teh !ctih - izreden mož. Poleti leta 1944 je bil pri Jelitschu na dopustu kot nemški vojak (Slovenci iz bivše Jugoslavije, ki so bili prisiljeni služiti nemško vojsko, niso smeli na dopust domov, da ne bi odšli v partizane, pač pa so smeli opraviti svoj dopust na Koroškem in to severno od Drave) po vojni znani slovenski partizanski pesnik Miha Klinar. Ker sc jc odločil, da gre v partizane, je dopust pri Jelitschu izrabil in ob pomoči sošolca iz Rožeka uresniči! to namero. Loga vasje torej tudi v primeru Klinarja igrala pomembno vlogo, podobno kot pri Prežihovem Vorancu. ki se je ob nevšečnostih rad zateka! v to vas. Pavlu Jelitschu ob njegovem jubileju iskreno čestitamo z željo, da bi bil še dolga leta čil in zdrav in še naprej poln življenjske volje. O gorskem imenu Hum/Humberg V prispevku prof. Antona Feiniga v Slovenskem vestniku z naslovom „ Arihava peč - nekaj spominov na dr. Pušnika" (9. januarja 1987), bi imel glede Pušnikove razlage imena Humperh pripombo, da to ime nima nobene zveze z hum-perškim (Hollcnburg) lastništvom. Ime Hump(e)rh je samo v nemščino prevedeno ime za hrib Hum/Humberg, kateremu tudi pravijo Hum(e)c. Ta hrib jc kakšnih 200 metrov severno od planinske postojanke Koče nad Ari-hovo pečjo (1084 m) na Bleščeči in je visok približno 1100 metrov. Referat za gorsko momenktaturo pri SP!) Ceiovec Zveza koroških partizanov sporoča, da so prijave za potovanje po Balkanu (od 4. 5. do 13.5.) možne še do 10. aprila. Vsak potrebuje veljavni potni list in tri slike. Cena 7000 šil. Prijave: ZKP, Tarviser Str. 16, 9020; in tov. Logar pri potovalnem uradu C ARTR ANS (0 42 22/ 56 64 9). Železna Kapla: Optimistični izgledi za zdravilišča Začetka leta 1986 je kapelški občinski svet soglasno sklenil, da sta ob slabi gospodarski situaciji kapelškega zdravilišča potrebni preureditev in izboljšanje ponudbe. Nato so na drugih sejah razpravljali o gradbenih spremembah, hkrati pa so začeli člani občinskega predstojništva tudi navezovati stike s socialnimi zavarovalnicami, da bi le-te usmerjale bolne na zdravljenje v Železno Kaplo - česar doslej niso počele, kar pa je tudi bistveno prispevalo k vsakoletnemu finančnemu primanjkljaju zdravilišča (letno več kot milijon šilingov). Premiera lutkarjev v Šmihelu: Igra za otroke in oblake Gotovo je Mo /e rtahljučje, do .so .se v nedeljo oh premieri hukarjer KPD 5mihe! prt Pliberku. A; so uprizorili zgodbico Borba Novaka ,,Nebesno gledališče", zbrah nad Podjuno oblaki, k/ so r.iipaZi na zetn/jo tolste .snežinke, pa čeprav srno v noči poprej prestavili naše are že na poletni čas. Pa ples snežink na prostem pa je bil neke vrste prispodoba za ples balončkov, s katerimi so šmiheiski lutkarji v topli dvorani ponazarjali oblake-malega, radovednega oblačka ..novorojenčka", pa tudi tiste grde, zlobne oblake, ki ljudem napravijo vedno spet toliko škode, če prinašajo točo aii pa iz njib švigajo strele, ki so zanetile svoj taborni ogenj že na prenekateri strelu naših domačij. Sama zgodbica je sicer zelo lahka, nič kaj globoka, nič kaj zahtevna, toda kljub temu ima opazovalec vtis, da je v nekaterih sekvencah, ki so jih lutkarji v režiji 5/ejana Merkača zares dobro izdelali, kot nalašč prikrojena za svojo publiko. Otročički so se prav ob ..pričaranih" modelih starih letal, ki so komaj še ..brča/i" na nebu in drugih podobnih vložkih tudi na vsa usta smejali, da. celo razkošno režali. S temi smešnimi vrinki pa so igralci pritegnili pozornost otrok tudi za ostali del igre, tako da jih je zmotila le nekoliko prestrašno prikazana scena, ko toča in strela ..divjata" nad vasjo in terjata svoje žrtve. Sicer pa so otroci z vnemo spremljali pohod mladega oblaka t/l/tgeiika Mlinar) po nebu, ki st je tako zelo želel videti obzorje, kar pa je naposled za Modro goro spoznal kot ..novo odkritje", ki nikakor ne predstavlja konec sveta, temveč odpira nova obzorja,... To sicer ni nič kaj nov nauk, nič kaj prepričljiv argument za kvaliteto igrice, kljub temu pa nikakor ne velja sklepati zavoljo vsebine komada o pripravljenosti, požrtvovalnosti igralcev. Bes, da prt premieri še ta ali oni stavek ni bi/ čisto razločen, todapri mladem ..moštvu" je vsekakor treba upoštevati ob prvem javnem nastopu nekaj treme - in to še pred najzahtevnejšo publiko, pred otroci, /n prav vnema lutkarjev, s katero so po predstavi poizvedovali o svojih morebitnih napakah, dokazuje, da so voljni svojo igro še izpopolniti- to pa je lahko samo v veselje otrok. -nia (Igrali so: Krista Jernej, Andi Krištof, Niko Krištof, Peter Krivograd, Angelika Mlinar, Lidija Reinwatd, Pepej Trap, na kitari pa je spremljala Olga Kušej). FREIZEIT I 9^-? $3? 2.-5.APR!LA SEMENJ ZA KONZUMNO BLAGO H0BBY, DOPUST, POTOVANJA, OBLIKOVANJE AKTIVNIH POČITNIC. TEKMOVANJA, INTERNACIONALNA UDELEŽBA TER POČITNICE IN MODE MESSESIADI KLAGENEURI Uspešen začetek ..Kontaktne leče 87" Dijaški mladini, ki letos spet organizira mladinski kulturni festival „Kontaktna leča 87", ki v teh dneh poteka v prostorih Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, je treba izreči vse priznanje. V prvi vrsti za iskreno prizadevenje za zbližanje mladine obeh narodnosti v naši deželi, drugič pa za zdrav odnos do kulture. Kot smo že poročali, je program letošnje „Kontaktne leče" zelo obširen in kvaliteten. Razveseljivo je, da je mladim organizatorjem uspelo pridobiti k sodelovanju pisatelja Petra Turrinija (kar zaradi njegove popularnosti ni tako enostavna reč). Njegov nastop je bil tudi zagotovilo za uspeh prireditve, ne samo po številčni, ampak tudi po vsebinski plati, kajti doživeti večer s Turrinijem je velik kulturni užitek. Da je Turrini eden izmed največjih sodobnih avstrijskih pisateljev, ni treba posebej naglašati. Na prireditvi je bral odlomke iz svojega scenarija televizijske nadaljevanke, v kateri opisuje zgodovino avstrijskega delavstva in njihove socialne probleme, s katerimi so se soočali, dalje ljubezenske pesmi in esej, v katerem zavzema svoje kritično stališče do turistične razprodaje Avstrije. Tako se je Turrini predstavil z vsemi svojimi registri literarnega snovanja, s katerim buri duhove - ne le umetniške, temveč tudi politične, ker mu pač ni vseeno, kaj se pri nas dogaja na političnem področju. Kot tak pa je Turrini nekaterim čestokrat nadležen, saj hudo napada nemško nacionalne pojave in socialne krivice, ki jih izvajajo vladajoči sloji napram socialno šibkim plastem prebivalstva. Turrini ni le odličen pisatelj, ampak tudi izvrsten interpret svojih del in kajpada ognjevit govornik. Zato je tudi razgovor z občinstvom, ki je napolnilo avlo gimnazije, potekal v razburljivem vzdušju, saj pisatelj odgovarja odkrito in ne štedi s kritiko. Glavna izpoved njegove kritike je šla na račun razprodaje Avstrije turistom, zlasti Nemcem. Le-tem se podrejamo na vseh ravneh, celo njihovi mentaliteti, kar nas dela brez- obrazne in plehke sužnje bogatih sosedov, je menil pisatelj. Turrini je izrazil tudi svoje razočaranje nad obiski na šolah, kjer doživlja neko nezainteresiranost mladine za družbene pojave, čeprav je po drugi strani prepričan, da je s primerno aktivnostjo mogoče marsikaj spremeniti. Zato je prepričan, da s svojim delom lahko prispeva k temu, da bi se stvari obrnile na bolje, da bi bile resnično demokratične in pravične. Hoke-knjiga Ljubitelji likovnih del koroškega slikarja Giselberta Hokeja imajo možnost dobiti knjigo s ciklom 24 barvnih reprodukcij del, ki jih je umetnik napravil lani v Toscani. Razen tega je v Hokejevi knjigi, ki jo je založila Galerija B v Celovcu skupno s „Karntner Druck- und Ver-lagsgesellschaft", tudi objavljen dnevnik, ki ga je umetnik pisal v Toscani. Spodbudno je - tako so povedali na predstavitvi - da je knjiga izšla brez podpore javnih sredstev. Na posnetku je Hoke prvi z desne. Prodam Ford OR!ON 1600 GL, letnik 1983, centralno zaklepanje vrat, rjavo-metalik, radio (Kličite: sobota 04228/28283, ponedeljek -petek 04222/57088-42) Prodam hišo v Ceiovcu 1. nadstropje (190 nF) dozidano, pritličje (200 m-) je bilo doslej namenjeno podjetju, lahko pa se ga preuredi v stanovanje. Ponudbe na uredništvo Slovenskega vestnika pod šifro „Hiša v Celovcu". Dober obisk pri Gorjancih Otroški zbor Nihče od domačih prosvetašev ni pričakoval tolikšnega obiska na vigrednem koncertu Slovenskega prosvetnega društva Gorjanci. Nad 200 obiskovalcev je minulo nedeljo v telovadnici nove ljudske šole prisluhnilo petju otroškega zborčka pod vodstvom Ušije Schellander, mladinske skupine in mešanega pevskega zbora, ki ju vodi mladi Joško Pack. Spored je poživila tudi mlada igralska skupina, ki je po navodilih Rezike Iskra naštudirala igro „Strah". Strahu (Hanzija Waschniga) se nobeden od ostalih igralcev (Darko Wakounig, Nadja Struger, Katja Ogris in Marion Luneschnik) ni bal. Prvič so nastopili tudi učenci kotmirške glasbene šole pod vodstvom profesorja Petrischka. Z dobrim obiskom je publika po vsej verjetnosti izrazila zadovoljstvo, da se Kotmir-čani resno bavijo s prosvetnim naraščajem. Prav gotovo pa je marsikoga zanimal tudi nastop zbora z novim, domačim dirigentom, ki je odgovorno pevovodsko delo prevzel od Stanka Wru!icha, ki je bil prav tako med poslušalci. Mešani pevski zbor Koroška literarna pomiad Zn/tttnttn/e za ^/ovctt^/to koroJko književnost raste, ne /e prt' nas na Koroškem, temveč v širšem siovenskem LM/t;trttcm prostora in preko njega. Ladi v rt vstrij; in dragi/; deže/a/t iz/tajajo ocene, predstavitve in ce/o knjige siovenski/; koroški/; avtorjev. Po/eg Lipaša in današa se ave/jav/jajo tadi dragi pisci. Pravkar je izš/a z/urka pesmi danka Perka v štiri/; jeziki/; /nemškem, ;tM;;'aH.s/;etH,/ttr/atM/tern in slovenskem/. Za prevode sta poskrde/a d/ans Kdzmaiier /ita/i/anski/ in zt/essandro D Osaa/o /juriaaski/. V zdirki gre za izdor pesmi, ki ji/t je Perk izda/ pri Mohorjevi oz. Za/oždi Odzorja. -S' tem je Perk dragi pesnik naše narodne skapnosti, ki je prodr/ v romanski ka/farni prostor /pred njim je izš/a zdirka današevid pesmi/, seveda pa ima g/avno zas/ago za ta asped d/ans Kitznaii/er. ki je znan prevaja/ec, organizator in podadnik za tako p/emenita dejanja, za zd/tževanja /iteratar v prostora /lipe-dadrua. danka Perka, k doseženem aspeda čestitamo, prav tako ma čestitamo tadi k pode/itvi nagrade ministrstva za poak, ki ma jo je pode/i/o za njegovo prevaja/sko de/o. Literarna pri/ogu „Wiener Zeitang" je pred kratkim izda/a posedno /iterarno pri/ogo, v kateri odjav/ja prispevke o s/ovenski /iteratar; na Koroškem. Pa gre za prispevke avtorjev večinskega naroda, ki v raznid č/ankid in esejid pišejo o tozadevni situaciji v naši deže/i. d/ans Giggacder, dodannes .Stratz in dragi ocenjujejo po/ožaj ze/o kritično in pri tem razkrivajo pomanjkanje razumevanja večinskega naroda do s/ovenske desede umetnosti. Marko Kravos v marčni števi/ki ^ododnostipredsfav/ja šest m/adid M/adjevcev -danka Perka, Majo ddader/ap, Padjana ddajnerja, Cvetko Pipaš, Pranca Merkača in danija Ostva/da. Kravos v uvodnem eseja opisuje genernci/e sode/avcev M/adja od začetka in s tem razvoj s/ovenske povojne /iteratare na Koroškem in se ustavi pri aajminjšid piscid te revije. 3/ednji so v Sododnostipredstnv/jeai z izdorom njidovid de/, kar je skoraj že nekakšna ma/a anto/og;ja. Literarni večer v Giobasnici Ustvarjalci Tone Partljič, Drago Jančar, France Forstnerič, Tone Kuntner ter igralca Polde Bibič in Evgen Car (z leve proti desni) so v okviru letošnjega kulturnega festivala nastopili na literarnem večeru v Globasnici. Pred številnim in pozornim občinstvom so imenovani pisatelji, večina jih je bila iz Maribora, brali iz svojih del, medtem ko je Polde Bibič recitiral odlomke iz Jančarjevega dela Briljantni valček in Prešernovo Zdravljico, Evgen Car pa iz Goldonijeve komedije Primorske zdrahe, prirejene v primorskem narečju. Večer je zelo uspel, kar potrjuje, da je med našimi rojaki veliko zanimanja za slovensko pisano besedo. 7Yt/V/7?I (/ra/ p GtV/c/f!/ V pottede/jck 23. marca je v natrpano po/n; prct/ttvtt/tt/ct' A graške univerze k ra/ koroški pi.sate/j, pesnik it; dramatik, prijate/; koroških 5/ovencev Peter Pttrrini. Večer, ki se ga je ttde/cži/o nad pet sto /ptdi, je od sopriredite/jstvu dragih študentskih organizacij organizira/ K/ud s/ovenskih študentov v Gradcu. Predsednik Peter B'uze//a je pozdravi/ s/ovenske študente v s/ovenščin; in ji s tem drez prod/emov pridori/ košček javnosti. Na „pestrem večeru" kot je sam izjavi/, je Turrini predstavi/ dogato pah/jačo svojega ustvarjanja, dzpoveden je v najdo// raz/ičnih zvrsteh, v tankočutni pesmi prav tako kakor v groteskni drami. Predra/ je spise o predsedniških vo-/itvah in njenih pos/edicah, o razprodaji Avstrije nemškim gostom, o sanjah de/avske m/adine v šestdesetih /etih in njeni stvarnosti, o /judezni, o durgteatru, o koroških .S7ovencih, pa še o čem. Večer je d;7 prijeten, zadaven, vzdnr//iv, odpr/ je morda kakšno staro a/; novo rano, vsekakor si je že/eti več takih prireditev. -amo Emi! Cesar O KMnarjevem Mrtvem bataljonu prvi pesniški zbirki, nastati na Koroškem Pobegnil pa je, ko so preživele skupinice borcev odhajale h koroškim kmetom, naklonjenim narodnoosvobodilnemu boju; v trenutku torej, ko nadzor nad gibanjem posameznika skoraj ni bil mogoč. Kako so odkrili izdajo, pripoveduje Klinar ne brez upravičenega ogorčenja: „Svi-talo se je, ko smo se umaknili s Kopajne. Naniki (lličevi). kije delala za nas, smo svetovali zaradi Petrovega pobega, naj se umakne z nami. Rekla je, da se bo pripravila in prišla proti večeru za nami ali pa na ()K Beljak, ki je bil na našem področju. Komaj smo bili nad robom gozda, ko je nekdo zagledal dolgo nemško kolono. Ni zavila v gozd. Odšla je na Kopajno in obkolila obe hiši. Med Nemci smo zagledali Petra. Kmalu so iz hiše prignali Naniko. Več nismo utegnili opazovati. Del nemške kolone se je usmeril proti gozdu." Toda borci Ziljske čete so se umaknili proti nekemu rovtu. Ker so Nemci odšli v nasprotno smer, so se ustavili v pastirski koči, da bi si odpočili; toda niti pol ure niso počivali, že so Nemci napadli kočo. V naslednjih dneh so se vasem izogibali „Naš položaj je bil iz dneva v dan bolj obupen," pripoveduje o tem brezupu Klinar. „Začelo nam je primanjkovati municije in seveda tudi hrane... Kuriti zaradi Nemcev nismo smeli. Imeli smo vsega skupaj samo dve odeji in komandirjev plašč. Zato smo spali tesno drug ob drugem in se tako ogrevali. Da bi ne bil za toploto nihče .prikrajšan', smo se vrstili tako, da sta spala na koncu tisti, kije moral na stražo in tisti, ki seje vrnil iz straže. Stražili smo vsi. Zaradi hudega mraza vsak po pol ure. Tako so minevali dnevi, nemškega pritiska pa še ni hotelo biti konec.Vse zveze z nadrejenim štabom so bile pretrgane. Kurirjev ni bilo. Zato seje naposled komisar odločil, da odrine s skupino do Solčave, kjer je imel najti štab odreda in kamor je prihajala tudi zavezniška pomoč. Bilje skrajni čas, da pridemo do zimske obleke, saj hi drugače ne mogli vzdržati na tako izpostavljenem mestu, kakršno je bilo naše operativno področje." Tako so po odhodu komisarjeve sku- pine ostali na operativnem področju Ziljske čete te še komandir Lovro Blažin-Dušan, Jože Homan, Rudi Pertot, Stojan Ražem, neki Maks in Marjan Klinar-Miha. Ker se komisarjeva skupina ni vrnila, so se zaradi mraza, snega in lakote odločili, da se začasno umaknejo na Gorenjsko. Zaradi izčrpanosti borcev in ostre zime je bil pohod čez Karavanke izredno težaven. Zahteval pa je tudi veliko previdnost. Naleteli so na sledove okovanih čevljev - to pa je vedno pomenilo dobro opremeljeno nemško vojaško enoto - torej jih je na sedlu pričakovala zaseda, zato so se odločili za daljšo pot, mimo nekdanjega taborišča ter čez dva tisoč metrov visok greben zahodno od Kepe. Kljub naglici so v taborišču opazili razdejanje, ki so ga za seboj pustili Nemci. Tudi o tem podrobneje izvemo iz Klinarjevega zapisa: „Ncmška kolona, ki je prišla z gorenjske strani, je zajela nekega ranjenega partizana. Vrača se po isti poti, mimogrede pa se ustavi ob pol-razpadli koči v grapi. Ujetnika prive- ^ žejo k ognjišču, nato pa zažgo grmado drv. Tudi to kočo zajame plamen in v njej zgori zajeti partizan pri živem telesu. Samo del suknjiča, ki ga je moral sleči in ki leži napol sežgan v snegu pred pogoriščem, priča, da so tu Nemci sežgali živega človeka." -Prenočili so na Belem polju, kjer je 30. novembra v eni izmed pastirskih koč nastala Klinarjeva pesem Mrtvi bataljon. Cesto v gornjesavsko dolino, železniško progo in Savo so prešli pri Hrušici, blizu kraja, kjer so Nemci 1942 ustrelili oseminštirideset talcev. S tem pa težav ni bilo konec. Pred njimi je bil vzpon na Mežakljo, spust v dolino Radovne in nato spet vzpon na Pokljuko. Borci Ziljske čete so bili tretji dan na poti in brez hrane. Tolažili so se, da bodo jedli na Mežaklji, če bodo naleteli na partizane, prav gotovo pa v partizanski Radovni. Niso vedeli, da so Nemci septembra 1944 Radovno požgali, prebivalce -med njimi so bili celo dojenčki, majhni otroci in starčki - pa pobili. Požgana Radovna jih je prizadela. ..Pugled na Radovno nam je izpil zadnje moči. Vlekli smo se čez dolino in se nismo zmenili za nekaj strelov, ki so bili namenjeni nam," je končal opis svoje poti Klinar. V mehkem snegu se jim je vdiralo, zato je bil za vsak korak potreben velik napor. Izčrpani so se vdali celo misli, da bi prenočili v snegu, vendar je komandir to preprečil s streli iz brzostrelke. Prepričani, da jih je napadel sovražnik, so planili iz spanja in nato v dobri uri prispeli na Gorjuše. S tem jih je rešil smrti. *** Klinar gradi pesmi na dokaj samosvoj, dokumentaren način: pogosto nas seznanja s krajem dogajanja, z dogajanjem in splošnim občutjem, ki je dogajanje spremljalo. Hkrati ohranjajo pesmi, zaradi pesnikove prisotnosti, tudi lastnosti lastne izpovedi. Tako odkrivamo v njih visoko nacionalno zavest, ki ga vodi v boj, socialno osveščenost in etično vrednost boja, zaradi česar prihaja do tehtnih spoznanj, lahko pa se prav zaradi tega misli polemično ali bojevniško zaostrijo. Tako mu je koča v grapi, ki mu je postala novi dom, ob vsej svoji skromnosti, simbol in dokaz visoke idejne pripravljenosti za vrnitev k človeku in človečnosti, kot jo je proklamiral tudi narodnoosvobodilni boj: Vstopil sem vate kakor v svetišče in molil prastaro molitev, ki jo srce iz vekov v veke izreka, našo molitev, molitev v človeka... (Koča v grapi) /t/tt/jc v prt/tot/tt/';' Jtevt/Z;;'/ Der Rat der Karntner Slovvenen und der Zentraiverband siovvenischer Organisationen tn K^rnten haben tm Memorandum der KRmtner Slovvenen vom 11 . Oktober 1955 detailliert ihre Ansichten bezuglich der globalen Losung der Schulfrage der Karntner Slovvenen auf Grundlage des Artlkels 7 des Osterreichischen Staatsvertrages dargelegt. Nach der Aufhebung der Verordnung der Provisortschen Kčirntner^Landes-regierung vom 3. Oktober 1945 haben beide Organisattonen ihre Ansichten zu diesem Schritt des Karntner Landesschulrates im Memorandum zur Schulfrage vom 15.11.1958 festgehalten und die Aktionen umrissen, die zu diesem Schritt gefuhrt hatten. Sie begrundeten ihren Standpunkt noch vor dem BeschtuB des Minderheitenschulgesetzes (BGB1. Nr. 101/1959), schlugen eine Wiederherstellung des Zustands auf Grundlage der Verordnung aus dem Jahre 1945 vor und regten in den darauf folgenden Eingaben verschiedene ZusatzmaBnahmen und Kompromisse an - so im Memorandum der Karntner Slovvenen antaBticf des 25. Jahrestages der Unterzeichnung des Osterreichischen Staatsvertrages vom 14.5.1975, in den Arbeitspapieren und Gesprachen im Rahmen des Kontaktkomitees, im Brief beider zentralen Organisatio-nen der Kamtner Slovvenen an Bundeskanzler Dr. Bruno Kreisky vom 15.5.1979 sovvie im Operationskalender vom 7.12.1979. An dieser Stelle soli besonders betont vverden, daB sich die heutige Eingabe auf die unbefriedigend geregelten Fragen des Pflichtschulvve-sens im Zusammenhang mit dem Slovvenischunterricht beschr^nkt, daB vvir aber gleichzeitig auf unserer Forderung nach einer vveiteren ist nach der Einfuhrung der neuen Stundentafel fur die zvveisprachigen SchuleDin Karnten die Anžah! der Sprachstunden fur den zvveisprachi- der Sprachstunden fast unverdndert geblieben ist. Wir sind uberzeugt, daB die osterreichischen Schulbehorden diesen Schritt nicht grundlich uberdacht haben. Deshalb k5nnen vvir uns des Eindrucks nicht et— und dieselbe Stundenanzahl fur den zvveisprachigen Unterricht vvie im Schuljahr 1978/79 festsetzen. (...) Im folgenden vvollen vvir uns auf Probleme beschrlinken, die im Be- Die zentralen Verbande der Karntner Slovvenen schlagen da-her vor, hinsichttich diesbezugticher Bedu^nisse zuerst die Lehrer zu befragen, die aktiv im zweisprachiger Unterricht vvirken. An-schiieBend eolien Arbeitsgemeinschaften von Lehrern an zwei-sprachigen Schuien in Karnten mit der Ausarbeltung der benčtigten Lehrhefte und -btatter beauftragt vverden. Fur das Verfassen der Lehr-bucher, Lehrbiatter und anderer Lehrbehelfe soiien die Lehrer besonders honoriert vverden. Fur die Vorbereitung der Lehrbticher Lehrbiatter und -behelfe fur den zvveisprachigen Unterricht bringen' die Verfasser sicheriich dieseibe Energie auf, wie ihre Koitegen die Lehrbucher, Lehrbiatter und -beheife fur den einsprachigen Unterricht vorbereiten. Die ietzteren erreichen durch die hohere Auf-nlcht^^r^EntschMdigung, vvas fur die ersteren Die beiden Organisationen vvaren von Lehrern an zvveisprachigen Schuien vviederhott auf die. Notvvendigkeit aufmerksam gemacht vvorden die Zahi der Kinder in den Kiassen mit zvveisprachigen!Unterricht' aus pgdagogischen Grunden zu verrihgern, vor atiem aber, um das Lehrziei zu erreichen. Deshaib unterbreiten der Rat der Karntner Sio-vvenen und der Zentraiverband siovvenischer Organisationen in Karnten den Vorschiag, daB ats Ktassenschuierhbchstzaht an zvveisprachigen Voiksschuten 24 Schuier bestimmt vverden, ais Untergrenze soliten 8 Schuier festgesetzt vverden. Schuien, an denen zum zvveisprachigen Unterricht ein hoher Prozentsatz der Schtiier gemeidet ist, sind groBteits niedrig organisiert und haben Abteitungsunterricht. Eine Teilung der Kiassen bei der angefuhrten Schuterzahi vvurde den Lehrern zvveifeiios ermogiichen, sich intensiver mit den einzei-nen Schuiern zu beschafttgen und so bessere Unterrtchtserfoige zu erzieien. f...) Ein Ktassenteiiung bei 24 Schuiern vvird auch fur den Siovvenisch— und Deutschunterricht in den ersten drei oder zumindest zvvei Kiassen des Bundesgymnasiums fur Siovvenen in Ktagenfurt zum Zvveck der Vertiefung der Kenntnisse in beiden Landessprachen vorgeschlagen. Das vvare eine auBerordentiiche MaGnahme der Schuibehorden, die die Voiksgruppe bedeuten. Erneut mbchten vvir bei dieser Geiegenhett die Notvvendigkeit der standigen spezifischen Fortbiidung der zvveisprachigen Lehrer untet— streichen. (.. Der Rat der Karntner Siovvenen und der Zentraiverband siovvenischer Organisationen in Kamten betonen erneut, daB sie nach vvie vor jene Regeiung des Minderheitenschuivvesens ais die beste betrachten, die in der Verordnung der Provisorischen Karntner Landesregterung vom 3. Oktober 1945 enthatten vvar. Ebenso bekrafttgen sie erneut ihre Bereitschaft, ioyai bei der Losung atier offenen Schutfragen der Karntner Siovvenen im Sinne der bereits unterbreiteten Denkschriften und Petitionen mitzuwirken. Aus diesem Grund ersuchen sie die Bundes- und La nde s schuibehorden um eine Aussprache uber die auf-gezeigten Probleme noch vor Abiauf dieses Jahres. Tudi šahisti bodo igrati za pokat Z dejstvi proti podtikavanjem ati kaj so predtagati koroški Siovenci teta 1980? Po dotgih letih se je Koroška šahovska zveza (KSV) odločila, da bo letos izvedla pokalno tekmovanje. Vsi koroški šahovski klubi (razen tistih, ki igrajo v tretjih razredih) se bodo udeležili tekmovanja. Ekipo bodo sestavljali 4 šahisti, igrali bodo po istih pravilih kot v prvenstvu. Ekipa, ki zmaga, se kvalificira za naslednje kolo. Prvo kolo bo 26. aprila, žrebanje parov pa bo še danes. Klubi so razporejeni v štiri skupine, slovenska kluba tekmujeta v skupinah A in B. Kaj so predlagali koroški Siovenci teta 1980 ministrstvu za pouk? To vprašanje se pojavi večkrat, odkar je v teievizijski oddaji ..Srečanja in konfrontacije", 7. marca 1987, prof. Hugo Rein-precht siovenski miadini na Koroškem očita), da ne ve, kaj v šoiskem vprašanju prediagajo zastopniki koroških Siovencev. Omeni) je, da so Siovenci teta 1980 ..uničujoče" („vernichtend") skritiziraii dvojezično šoistvo, ki da je ostaio na ravni iz !eta 1959. iz njegovega prispevka je biio razumeti, kot da bi osrednji organizaciji NSKS in ZSO tedaj ceio sami prediagaii iočevanje šoiar-jev po jezikovni pripadnosti. Zato smo se odtočiti objaviti giavne točke tega 6 strani obsegajočega pisma. Vsak si naj sam ustvari mnenje; kdo uganja demagogijo, kdo govori neresnico in kdo resnico, bo tako najbotj razvidno. Komur pa so objavijeni izviečki še premaio, iahko v tajništvih ZSO in NSKS prebere ceiotno pismo. Pismo je biio protest proti uradnemu kršenju predpisov * Kdor vestno prebere pismo, vidi, da obe osrednji organizaciji niti z eno besedo ne pred-iagata iočevanja otrok po jezikovnih kriterijih v osnovnem šoistvu. Res pa je, da sta ostro kritizirati šoiske obiasti zaradi (ne)razvoja dvojezič nega šoistva. Pismo je biio napisano prav zato, da ponovno opozori naposiabšanpoio-žaj siovenščine v dvojezičnih ijudskih šoiah. Do tega pa je prišio po u r a d n i poti!! Šoiske obiasti so na novo porazdetiie ure oz. predmetnik in prišio je do močnega nazadovanja števita jezikovnih ur za dvojezični pouk; v drugem primeru pa otroci, ki so biti prijavijeni k dvojezičnemu pouku, pri ročnem deiu niso biii deiežni pouka v materinščini. * Organizaciji sta v pismu prediagaii tudi druge izboijšave za učinkovitejši dvojezični pouk, ki - kot vsak ve - zahteva od učiteijev posebnih naporov. Za dvojezične šo!e sta prediagaii znižanje števita učencev v razredu. Šoiske obiasti tedaj na te predioge niso odgovorite! 0 deiitvi razreda je biio govora ie v zvezi z Zvezno gimnazijo za Siovence. Toda tudi tam nihče ni misiii na iočevanje otrok po jezikovni pripadnosti! Š!o je za deiitev razredov z namenom, da se pogiobi znanje učencev v obeh dežeinih jezikih! Skupina A: Pošta, ATSV Woifsberg, Sveče, Wo!fsberger AC, Kiagenfurt-Ost, Frantschach, Sentandraž, Velikovec, Semmelrock, Wietersdorf, SG Wo)fsberg, SŠK „Obir", Huttenberg, Eitweg, Tovota/GrieRer. Skupina B: Kiagenfurter SV, Činovče, SCA Šentvid, ESV Šentvid, Aithofen, Weitensfe!d, Gospasveta, SG Tanner, Magistrat, ODK Ceiovec, SŠZ Cartrans, Liebenfels, ESV Ceiovec, BSG Raiffeisen. Dva dni pred zadnjim kotom v 1. razredu vse kaže, da pri Cartransu Ferm in Koiter ne bosta na razpolago v tekmi proti ASK Celovcu. Kljub temu računajo slovenski šahisti z zmago, pa čeprav je ASK na četrtem mestu lestvice. Tudi Kapelčani so izvrstno uvrščeni, saj so v predzadnjem kolu prvenstva premagali celo Gosposveto in se s tem povzpeli na 6. mesto! Namizni tenis: Selani že skoraj prvaki Po zadnjih kolih namiznoteniškega prvenstva sije prvo moštvo iz Sel priborilo že štiri točke prednosti in je komaj še v nevarnosti, da bi zgrešilo naslov prvaka v 1. razredu. In sicer so Selani v neposrednem dvoboju z drugouvrščenim ESV St. Veit po triinpo-lurnem boju tesno, a zasluženo zmagali s 6:4. Prav tako tudi ženska ekipa stoji pred naslovom v koroški ženski ligi, le drugo moštvo Selanov se še mora boriti s Carinthio za vstop v 2. razred (enako število točk). NTK Celovec je v vigrednem delu prvenstva zgubil le eno tekmo (z Labotom), sicer pa je zmagoval. Zdaj je na četrtem mestu (vsekakor lep uspeh za novinca). Peša le moštvo iz Škocija-na, ki je vigredne tekme skoraj vse zgubilo in se uvršča le na osmo mesto. Rezultati slovenskih moštev: ESV St. Veit - Seie ! 4:6. Točke za Sete: Novak (2), Mirko Oraže (2), FaHe (2). Straiiburg - SŠK Obir 3:7. Točke za Obir: Marko Smrtnik (2), Zdravko Smrtnik (3), Franc Jožef Smrtnik (t), Zdravko/Franc Jožef Smrtnik H). NTK Ceiovec - Grebinj 9:). Točke za NTK: Kupper (3), Velik (3), Mohar (2), Kupper/Velik (t). Seie ! - Podkrnos 10:0. Točke za Seie: Novak (3), Mirko Oraže (3), Faiie (3), Novak/Faiie (1). Seie ii - Podkrnos 10:0. Točke za Seie: Marti SŠK ..Obir" Žeiezna Kapia - SK Gospasveta i!4,5:3,5 Poianšek - Pichier 1:0, Jammer- Breščak 1:0, StoBier - Sommer 0:1, Weitzer - Wagner 0:1, Sitter - Stadier 0:1, Kristijan Woite - Kogler 1:0, Fianscho - Ainetter remi, Harald Woite -Nebier 1:0. Pred zadnjim kolom: Lestvica 1. razreda-vzhod 1. SG Wo!fsberg M 10 8 i i 7i 2. SŠZ Cartrans! U) 8 t t 68.5 3. Gospasveta 11 10 4 3 3 56,5 4. ASK Ceiovec IH 10 6 1 3 56,5 5. WSG Wietersdorf 11 10 5 1 4 55 6. SŠK ..Obir '! iO 6 0 4 49.5 7. Woifsberger AC 11 10 4 2 4 48,5 8. ATUS Huttenberg 1 10 4 2 4 48 9. ESV Šentvid 11 10 3 1 6 45 10. SK Wo!fnitz 1 10 2 3 5 42 11. ODK Celovec 1 10 1 2 7 35,5 12. Celovec-vzhod 11 10 0 1 9 24 Športne vesti i. siovenski biijardni kiub ie tesno podiegei. Siovenski biijardisti so v prvem koiu tekmovanja za koroški pokal igraii z zeio težkim nasprotnikom: z moštvom Eintracht Ouschan, ki igra v koroški A-iigi (torej dva razreda višje od 1. SBK). Proti temu nasprotniku so se siovenski igraici zeio dobro odrezati, saj so po prvih tekmah igre na osmico (8-er Bati) presenetijivo dosegii rezuitat 4:4 - Gusti Serajnik in Marko Krištof sta zmagaia vsak po dve tekmi. Odiočale so tri dodatne tekme, ki sta jih pa Vinko Kušej in Marko Krištof zgubita. Kijub temu je bil to iep uspeh i. SBK, ki bi se bii ob uspehu kvalificira) tudi za avstrijski pokat v Worgiu; izvrstna pa sta biia tudi rezultata Serajnika, ki je dvakrat premagal Kurta Schausa - 8. na iestvici. Gusti Serajnik izpadei. igralec 1. slovenskega biljardnega kluba Gusti Serajnik je v glavnem kolu prvenstva v igri 14/1 izpadel, pa čeprav je v prvi tekmi z dr. Truppejem (3. na lestvici) igral doigo izenačeno, v zakijučku tekme pa je podiegei. V drugi igri, v kateri bi mu biia lahko kijub temu še uspela kvalifikacija za finaie, pa je pod časovnim pritiskom (kot odbornika SAK ga je viekio seveda na pokalno tekmo) igrai premaio koncentrirano, tako daje tudi to tekmo zgubii. S kvaiifikacijo za glavno koio pa si je kijub temu pridobi) že 40 točk na rang iestvici, tako da je svoj prvotni cilj le dosege]. Smučarsko turo preko Dachsteina organizira v petek 10. in soboto 11. aprita Slovensko planinsko društvo Ceiovec. Najprej bodo šii z vzpenjačo na Humerkoget (2700 m), nato pa peš preko iedenikov Schiadminger in Haiistatter do koče Simony-Fiutte, od tod pa do Obertrauna ob Hallstattskem jezeru. Ob siabem vremenu bo tura preložena za dva tedna. Interesenti naj se javijo pri Lubotu Urbajsu, teiefon 04274/2211. Športno srečanje siovenskih skavtov v Trstu med Gorico, Trstom in Koroško. Rezuitati koroških skavtov: vlek vrvi (fantje 2., dekleta t.), odbojka (fantje in dekieta 3.), košarka (fantje in dekieta 2.), tenis (fantje in dekieta T), šah (skupaj 1. mesto). Tako so koroški skavti skupno dosegii 18 točk in zaostaii za prvim ie za tri točke. # Še večja pa postaja demagogija tistih, ki iz tega pisma razberejo žeijo koroških Siovencev po iočevanju šoiarjev, ko preberemo, da sta ZSO in NSKS v pismu označiti ureditev iz !eta 1945 kot najbotjšo! Pismo je bito protest proti uradni diskrimi- naciji Oraže (3), Korenjak (3), Oiip (3), Marti Oraže/ Korenjak (t). SŠK Obir - 0t)K Ceiovec 6:4. Točke za Obir: Zdravko Smrtnik (3), Marko Smrtnik (2), Franc Jožef Smrtnik (t). Seie ii - Podkrnos (ženske) 5:0. Nasprotnice niso nastopite. Seie H - Labot 5:5. Točke za Seie: Marti Oraže (1), Bec (3), Marti Oraže/Bec(l). Pripravijaine tekme za nogometno prvenstvo. WAC - Pliberk 3:1 (goi za Piiberk: M. Ftober), Klopinj - Dobrla vas 0:4 (goie za Do-brio vas: Mišic, Marin. Prosen, Sadjak), Michel-dorf - Šmarjeta v R. 2:t (goi za Smarjeto: Bergmann), Kotmara vas - Donau 6:i (goie za Kotmaro vas: Moser 2, Begusch 2, Mrazek, Triebnig). Antisemitizem v Avstriji EafivAe pred.vedm.vAc polltpc, A! so praedle do zmage IValJ/ielma, m.vo zbudile pozcrnosd /e p mozemstpa, lempeč veje vproblemom p A pstr!/! morala aAparjat! tod! pollflAa, At ve Arčep/to Iradl, Ja p.vaj na zunaj Aorlglra v/lAo A p.vtrl/e, A/ je peljala za otoA blaženi A. < Ena Izmed taAlb aAc/j je bila anAe/a, 3 A a/ero naj bi JoAazall, AollAo je p A p.v/r;j! Jejan.vAo an/!.venn7!zn;a. Heznl/ad Aažejo, Ja je ie 0A0II (/(/(/ A p.v/rljeep, Al .sodijo p Aa/ej(or!jo ...vAra^ne^a anllsenddz/na", to je lorej /jolencla/ llsllb, Al oneea.veajo žldopsAa /joAo/ta/l.vea, jlzlčno napadjo drzapljane žldopsAega /toreAla, a/l /a A o /joee/jc odobrapajo, sAralAa /l.v/lb, Al se l.v/openjo z geslom, nedapno razposlanim raznim zldopsAlm dražiti a m; „Dle GasAammern waren plel za Aleln, trlr baaen grdjlere, da Aommf Ibr blaeln/" /.blb.bbb Apslrljcep Ima ..predsoJAe prod .Zidom" -Ta potencial se da „ob prapem časa" ddro mobilizirali In naščapad prod Zidom. Pretežni del apslrljsAega prebltals/pa, namreč 2,Rdd.ddd, so aprsdll p Aafegorljo ..InJl/frcn/nlli".' to so očitno dsd, Al so lela „neprlzadelo" gledali, AaAo so na popelje dsdd ddd.ddd !n ob odobrapanja l.bld.ddd Apslrljcep morali Židje z zobnimi Ar/ačAam! člsdd ploč-nlAe, preden so jlb nalrpall na plaAe, Al so odpeljali p Pbereslensfadf, AnscAtvllz, Dacbaa, Afaatbaa- sen... Zadnji ptida/eA anAe/e, Al napaja 2. /dd. dd A pv/rl/cep je edini, na Aaferega bi itradna Apsfrlja labAo bila ponosna, Aer zajema dsle, Al Izražajo slmpadje do žldop.vAll; so-držapl/anop. Peladpnosf /a A e anAefe pa je naAaza/ že Ernst Geb-macber, predslapnlA Imenopane sAaplne, Al je se pred neAaj meseci Izjat l/. da psaA razlsAopalec japnega mnenja /abAo zas/at l/a pprasanja /aAo, da so reza/lad znam' že pred Izpedbo a/iAe/e. Zato torej ni čadno, da so anAeto že Jan po njeni predstapltpl taAoj sprapl/1 p predale, jap-nostl pa predočlll drnge stepllAe, namreč tiste p odstotAld, Aar sepeda daje drngo, lepšo vllAo.' m sicer je samo 7% preblpalstpa nastrojenega andsemltsAo, 22% „peč ali manj", -d/% je Indl/erentnega, 20% pa ga je žldopsAlm sodržapljanom naAlonjenega. IVeglede na to, da je znani apvtr/jsA! sociolog Rernd Adarln močno podporni! o serloznosd anAete, sAasa Apstrtja prepričali zlasti mozemstpo, da je zdaj znan-stpeno doAazano, da je antisemitizem pri nas le malen Ao-sten, zato naj mozemstpo molči, Vndje pa na/ tiščijo gobec/ Ee čemn se A pvtrfja potem taAo Arčep/to prlzadepa In počne p Inozemstpn taAo močno ,,/magetperbang", Ao pa je menda pse taAo lepo p redit? frater Občni zbor KSŠŠ na Dunaju: Klub bo nadaljevat s pomlajenim moštvom Stovenski študentje in študentke na Dunaju so pretekii petek izvoiiM nov odbor. Kiub bo odsiej vodi! pomlajen ko!ektiv. Pretežen de! razprave na občnem zboruje bi! posvečen trenutno aktua!ni debati o vstopu v manjšinske sosvete, a tudi vprašanje o možnostih in potrebah novih smeri slovenskega ndadinskega gibanja je zapos!ova!o čianstvo k!uba. Zadovoljni z dosedanjim de!om... Predsednik Peter Štern in tajnik Rudi Vouk sta v svojih poročilih podata pregted in oceno deta Ktuba v pretekti postovni dobi. V središču detovanja je bit boj za ohranitev skupne dvojezične šote na Koroškem. Poteg informacijske dejavnosti je ktub prevzet tudi vtogo koodina-. torja protestnih akcij na dunajskem terenu in s tem bistveno prispevat k izredno uspeti demonstraciji za skupno dvojezično šoto 31. januarja na Dunaju. V pretektem tetu je tudi uspeto pogtobiti sodetovanje z drugimi stovenskimi mtadinskimi organizacijami; ravno tako je bito žeto plodno vzdrževanje stikov in vsktaje-vanje (organizacijsko-aktivistične) dejavnosti s prijatetjskimi (mtadinskimi, študentskimi, manjšinskimi idr.) organizacijami na Dunaju. ...kljub nekaterim problemom Brez težav po navadi ne gre. Tako sta Štern in Vouk izrazita svoje neza-dovotjstvo nad pomanjkljivo politično diskusijo znotraj ktuba, ter nad ravnodušnostjo mnogih čtanov, ki so iz raznih razlogov premato dejavni. Mnogi študentje pridejo ravnodušni že od doma - s Koroške, kjer jim slovenske organizacije in institucije (kot npr. slovenska gimnazija) dostikrat posredujejo vse premato motivacije in zavesti. Posledice - nekritičnost, depotitizacija mtadine in nezaupanje do nafše narodnostne politike in njenih struktur - kajpada v gtavnem prizadenejo spet iste, za mizerijo odgovorne organizacijske in izobraževatne strukture. Mnogi mlajši kolegi včasih tudi ktub enačijo z ostalimi stovenskimi organizacijskimi strukturami; saj neprožnost in ozkost narodnostne politike delujeta tudi v klubu, ki se tako načelno in akcijsko (morda res preveč?) orientira po osrednjih organizacijah.. . Predsednik Štern je dejat, daje verjetno ravno zaradi tega opaziti tudi v klubu neko zožitev razvojnih možnosti in iniciativnosti in daje tako stanje treba korigirati z večjo mobilizacijo članstva. O težavah financiranja klubskega dela je spregovoril blagajnik Franci Smrtnik. Blagajno je prevzel pred enim letom s finančnim primanjkljajem skorajda sedemdeset tisoč šilingov, s trdim varčevalnim programom pa mu je uspelo zmanjšati primanjkljaj na dvanajst tisoč. Največ izdatkov ima organizacija s fiksnimi stroški za vzdrževanje prostorov. Mnogo sredstev je šlo tudi za informacijsko in akcijsko dejavnost v zvezi s šolstvom, še najmanj pa za tajništvo, za potne ali reprezentativne stroške, kar so klubaši plačevali očitno z najcenejšo devizo.: z idealizmom. Spodbudne besede gostov Občnemu zboru so kot gosti prisostvovali dr. Franci Zwitter ml. (ZSO), dipl. trg. Janko Urank (NSKS), Milan Koritnik (RK ZSMS), Tomaž Glazar (UK ZSMS), Romana Kanzian (KDZ), Susanne Hehenberger (KSV) in Andreas Pittler (SJ). Predstavnika osrednjih organizacij sta ocenila delo in vlogo KSŠŠ/D kot pozitivno in zgledno. Franci Zwitter - sam pred nekaj leti še član Kluba - je poudaril važnost angažmaja slovenskih študentov in študentk na dveh bistvenih področjih: na ravni študentskega gibanja za dosego več socialnih pravic študirajočih ter v boju za dosego narodnostnih pravic in enakopravnosti slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Tudi princip dela v akcijski enotnosti, ki ga prakticirajo bodoči slovenski akademiki na Dunaju, daje pri tem zelo važen. Slovenske strukture na Koroškem bi se ob tem lahko še dosti naučile... Janko Urank je v svojem nagovoru navdušil z mnogimi anekdotami iz svojega študentskega življenja na Dunaju ter s tem v zvezi poudaril važnost neodvisnosti slovenske študentske organizacije. Le-ta naj samoumevno združuje prav vse, od levega pa do krščanskega tabora, predvsem Novi odbor KSŠŠ/D: Stanko Gregorič - predsednik Stanko Bučovnik - podpredsednik Sonja Wutte - tajnica Saša Schlapper - tajnica Franc Smrtnik - blagajnik Pepe Starman - kult. referent Rudi Vouk - časn. referent Razširjeni odbor: Miro Pasterk. Janez Ressmann, Rudi Urban, Lidija Grilc, Kristijana Grilc, Andrej Leben, Vladimir Smrtnik, Sabina Zwitter, Gašper Ogris-Martič Pregledniki: Peter Štern, Gabriel Wutti, Igor Schellander pa naj zvesto goji antifašistični duh, ki je bil od nekdaj najvažnejši temelj. Ravno mladina naj bo v tem oziru danes vsem ostalim za zgled. Predstavnika Socialistične mladine in Komunistične študentske zveze pa sta izrazila vso solidarnost in nadaljnjo podporo v boju za ohranitev skupne dvojezične šole. Sosvet ni odrešitev Pretežni del razprave je bil posvečen vprašanju sosvetov in namenu NSKS imenovati svoje zastopnike AVSTR!J A 1 Petek, 3. 4.: 9.00 Poročila -9.05 Živalski raji-9.30 Ruščina - 10.00 Šolska oddaja: Oskrba s pitno vodo - 10.15 Šolska oddaja: Žid Jezus - 10.30 Biti resen je vse, angi. fiim - 12.00 Notranjepolitični report - 13.00 Poročila - 16.30 Am, dam, des - 17.05 Captain Future, utopična risanka - 17.30 Prgišče zlata - 17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki-20.15 Nerešeni kriminalni primeri-21.20 Spomini na Heinza Conradsa - 22.10 Spitting Image, satirična igra z lutkami - 22.35 Berlin A!exanderp!atz - 23.35 Berlin A)exanderpiatz, opazovanje snemanja - 0.20 Poročila. Sobota, 4.4.: 9.00 Poročila- 9.05 Angleščina -9.35 Francoščina -10.05 Ruščina-10.35 Štirje v džipu, švicarski film - 12.10 Nočni studio - 13.10 Poročila - 14.20 Enajst let in en dan, nemški film - 15.55 Biblija za otroke - 16.00 Pinocchio, risanka-16.26 Skrivnostno življenje v morju -17.05 Športni ABC -17.30 Mali vampir- 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Pregled sporeda - 18.25 Veselo v soboto - 19.00 Avstrija danes z aktualnim z Južnega Tirolskega -19.30 Čas v sliki -19.55 Šport - 20.15 Stavimo, da... -22.05 Reportaža o idolih nemške zabavne industrije - 22.50 Sumijo ga umora, angleški film - 0.15 Poročila. Nedelja, 5. 4.: 11.00 Pogovor z novinarji -12.00 Orientacije - 15.00 Sabotaža, ameriški film -16.25 Fraggles - lutke -16.50 Bravissimo -17.40 Seniorski klub - 18.30 Mi - 18.50 Loto - 19.00 Slike iz Avstrije - 19.30 Čas v sliki -19.50 Šport-20.15 Argumenti -21.50 Šport- 23.10 Priče časa-0.15 Poročila. Ponedeljek, 6. 4.: 9.00 Poročila - 9.05 Živalski raji - 9.30 Kuharsko omizje - 10.00 Šolska oddaja: zemeljsko olje - 10.15 Šolska oddaja: prometna vzgoja - 10.30 Argumenti - 12.30 Zeleni otok - 12.35 Risanka - 13.00 Poročila - 16.30 Am, dam, des - 17.05 Risanke VValt Disneya - 17.30 Pustolovska potovanja Jenni-fer -17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Šport-21.15 Miami Vice - 22.00 Takrat - 22.05 Obrazi kamene dobe - 22.50 Sem kot Othello, moje dnevno delo je za mano - 0.20 Poročila. Torek, 7.4.: 9.00 Poročila-9.05 Živalski raji - 9.30 Angleščina - 10.00 Šolska oddaja: Tehnike likovne umetnosti - 10.15 Šolska oddaja: Harald med zmago in porazom - 10.30 Enajst let in en dan - 12.10 Šport - 13.00 Poročila - 16.30 Am, dam, des - 16.55 Mini čas v sliki - 17.05 Čebelica Maja - 17.30 Oddaja z miško- 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Stike iz Avstrije - 18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Inozemski report - 21.15 Anno Domini - Boj mučencev, ameriški film - 22.40 Ameriška noč, francosko-italijanski film-0.30 Poročila. Sreda, 8.4.: 9.00 Poročila - 9.05 Živalski raji - 9.30 Francoščina - 10.00 Šolska oddaja: Premog - 10.15 Šolska oddaja: Kako delamo radio? - 10.30 Naša mala farma - 11.20 Ob obalah Sredozemskega morja - 12.15 Inozemski report - 13.00 Poročila - 16.30 Lažnivi možiček -16.55 Mini čas v sliki -17.05 Perrine, risanka - 17.30 Obalni piloti - 17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije -18.30 Mi - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Biljard z diamanti - 21.45 Na cestah San Francisca - 22.30 Takrat - 22.35 Šport - 0.00 Poročila. Četrtek, 9.4.: 9.00 Poročila - 9.05 Živalski raji - 9.30 Dežela in ljudje - 10.00 Šolska oddaja: Jakob najneznatnejši - 10.15 Šolska oddaja: Flashdance - 10.30 Sabotaža, ameriški film - 11.55 Ime mi je Drops-12.15 Seniorski klub-13.00 Poročila - 16.30 Am, dam, des - 16.55 Mini čas v sliki - 17.05 Pustolovščine miške, risanka - 17.15 Sedem svetovnih čudes - 17.30 Black Beauty - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije -18.30 Mi -19.00 Avstrija danes -19.30 čas v sliki - 20.15 Glasbeni senik, ljudski večer s Karlom Moikom -21.50 1-2-x - 22.30 čas obiska, štiri enodejanke Karla Mittererja - 0.20 Poročila. AVSTRIJA 2 Petek, 3. 4.: 16.23 Takrat -16.30 Hotel - 17.15 Milijonsko mesto v morju - 18.00 Tedenski obzornik -18.30 Kung Fu -19.30 Svobodo hočejo, torej, dajte jim železnico, dokumentacija -21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturne vesti -21.45 Šport-22.15 Panika v brzovlaku-23.40 Nerešeni kriminalni primeri - 23.45 Chicago 1930-0.30 Poročila. Sobota, 4. 4.: 14.30 Takrat - 14.35 Pregled sporeda - 15.00 Vaša glasbena želja - 15.45 Konfrontacije in srečanja -17.00 Ljuba družina - 17.45 Živali iščejo dom -18.00 Pan-optikum - 18.25 Nogomet - 19.30 Čas v sliki - 19.55 Novo v znanosti - 20.15 Leopard, italijansko-francoski film - 22.50 Šport, svetovno prvenstvo v hokeju na ledu: Poljska - Avstrija - 0.10 Poročila. Nedelja, 5.4.: 9.00 Poročila - 9.05 Rdeči panter - 9.30 Hočejo svobodo, torej, dajte jim že- SLOVENSKE ODDAJE AVSTFMJSKEGA RAD!A VSAK DAN OD 18.10 -19.00 Petek, 3. 4.: Iz kulturnega življenja koroških Slovencev Sobota, 4.4.: Duhovni nagovor (dekan Kristo Srienc) „Od pesmi do pesmi -od srca do srca" (M. Hartmann) Nedetja, 5.4.: Kar želite, zaigramo Glasba po želji Ponedetjek, 6.4.: Kjer pesem vesela je doma: Družina Lipusch iz Strpne vasi Torek, 7.4.: Halo, partnerji! Partnerski magacin Sreda, 8.4.: Narodno-zabavna glasba Četrtek, 9.4.: Rož - Podjuna - Žila Petek, 10.4.: Slovenski avtorji leznico, dokumentacija - 10.30 Gala: „30 let oddaje Autofahrer untervvegs" -15.00 Športno popoldne-16.45 Man & Musič-17.40 Mladinski program -18.30 Okay - 19.30 čas v sliki -19.50 Zadeva za ljudskega odvetnika - 20.15 Anno Domini, ameriški film - 22.30 Dinastija -23.15 Mednarodni jazz - 0.15 Poročila. Ponedeljek, 6.4.: 17.25 Takrat -17.30 Fizika II - 18.00 LindenstraSe- 18.30 Kung Fu - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Mozart in Meisel - 21.35 Kulturne vesti -21.45 Šiling-22.05 Modro z neba, sovjetski fiim - 23.35 Številka šest - 0.25 Poročila. Torek, 7.4.: 15.40 Iz parlamenta-16.55Takrat -17.00 Šolska oddaja: O velikonočnih navadah -17.15 Šolska oddaja: Žid Jezus -17.30 Orientacije -18.00 Kviz -18.30 Kung Fu -19.30 Čas v sliki - 20.15 Komaj verjetno - 21.00 Novo v kinu -21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturne vesti -21.45 Klub 2. Sreda, 8.4.: 15.40 Iz parlamenta-16.55 Takrat - 17.00 Naše okolje - 17.30 Dežela in ljudje -18.00 Živali na severu - 18.30 Kung Fu -19.30 Rojstvo dvoma - 21.00 Obrazi Evrope - 21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturne vesti - 21.45 Divji starci - 22.35 Osran konec tedna -0.15 Poročila. Četrtek, 9. 4.: 17.25 Takrat - 17.30 Čudeži iz angleških vrtov - 18.00 Tu sem človek... -18.30 Kung Fu-19.30Časvsliki-20.15 Notranjepolitični report - 21.15 čas v sliki - 21.35 Kulturne vesti - 21.50 Klub 2. LJUBLJANA Petek, 3. 4.: 10.00 TV mozaik: Tednik - 11.00 Portret: Lado Kozak -11.35 Sonce in sence, španska nadaljevanka -15.40-00.10 Teletekst - 15.50 Tednik - 16.50 Portret: Lado Kozak -17.25 Poročila -17.30 Spored za otroke in mlade: makedonske ljudske - 17.50 Fračji dol - 18.15 Ustvarjalno gospodarstvo: ponudba in povpraševanje - Dve strani tržne tehtnice -18.45 Risanka -19.00 Danes: Obzornik -19.30 Dnevnik - 20.05 Srce gorate dežele, 1. del novozelandske nadaljevanke-21.15 Po sledovih Slovencev v svetu VI.: Dežela neskončnih možnosti - 21.45 Rezerviran čas - 22.20 Dnevnik - 22.35 Zgodnja zmrzal, ameriški film. Sobota, 4. 4.: 7.45-23.35 Teletekst - 8.00 Poročila - 8.05 Otroška matineja: Radovedni taček, 5. oddaja ..Balon" - 8.20 Pamet je boljša kot žamet - 8.25 E. Peroci: Očala tete Bajavaje - 8.40 Miti in legende - 8.55 Tedenski zabavnik - 9.55 Republiška revija MPZ Zagorje, 8. oddaja - 10.25 Televizija zvezd, ponovitev - 11.15 Človek in glasba: Liszt v VVeimarju -12.10 Mir in razorožitev - 12.40 Retrospektiva jugoslovanske TV - servisna postaja - 14.25 Zvezdne steze, ameriški mladinski film -16.30 Prenos košarke - DP -2. kolo -18.00 Zdravilne vode: terme Portorož -18.25 Na zvezi - 18.45 Risanka -19.00 Danes: knjiga -19.30 Dnevnik - 20.20 Portret M. Monroe - 21.30 Sedem let skomin, ameriški film - 23.20 Dnevnik. Nedelja, 5.4.: 9.20-13.05 in 13.55-22.55 Teletekst - 9.35 Poročila - 9.40 Živ žav: risanke. Indijanske legende -10.35 Lutke in lutki -10.40 Fračji dol - 11.05 Primorska poje - 11.35 Na zvezi -12.00 Kmetijska oddaja -13.00 Poročila - 14.10 Malu - 15.00 Barakuda, ameriški film 16.40 Poročila - 16.45 Slovenci v zamejstvu -17.15 Rokomet - PPZ - Dinos-Slovan : CSKA, prenos -18.30 Šport za nešportnike, sovjetski kratki film -18.45 Risanka -19.00 Danes: kino, Turistični nagelj - Neža - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik- 20.05 M. Krleža-I.Štivičič: Potovanje v Vučjak - 21.00 Ex libris M & M - 22.05 Športni pregled -22.50 Poročila. Ponedeljek, 6. 4.: 10.00 TV mozaik: Zrcalo tedna - 10.20 Matineja: Nagrada, ameriški film - 16.30-22.35 Teletekst - 16.45 TV mozaik -17.05 Poročila - 17.30 Radovedni taček -17.25 Pamet je boljša kot žamet -17.30 Zadnje poletje otroštva, mladinska nadaljevanka - 18.00 Folklorni ansambel La Capouliero -18.45 Risanka -19.00 Danes: Obzornik -19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 20.05 A. Hai!ey: Močno zdravilo, 1. del ameriške nadaljevanke -21.10 Aktualno: Pogovor s predsednikom IS SR Slovenije Dušanom Šinigojem - 22.10 Dnevnik - 22.25 Jazz na ekranu: 29th Street saxophone quartet. Torek, 7.4.: 10.00 Šolska TV: prometna vzgoja - 10.15 Zemljepis - 10.30 Voda na krasu - 11.00 Jezikovni utrinki -11.05 Matineja: angleščina V - 11.35 Francoščina IV - 16.05-22.10 Teletekst -16.20 TV mozaik -17.25 Poročila -17.30 Klovni so bolni od smeha: Deska, otroška oddaja - 17.45 Tedenski zabavnik - 18.45 Risanka - 19.00 Danes: Obzornik - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 20.05 TV drama -21.15 Integrali-21.55 Dnevnik. Sreda, 8.4.: 10.00 TV mozaik: Mostovi -10.30 Matineja: TV drama - 16.40-23.00 Teletekst -16.55 Mozaik - ponovitev - 17.25 Poročila -17.30 L. Suhodolčan: Primožev dnevnik -18.15 Skrivnosti morja, 9. del dokumentarne serije -18.45 Risanka -19.00 Danes: Obzornik - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 20.05 Film tedna: ciklus kanadskega filma: Osebna moč -21.35 Dnevnik -21.50 Oko sliši, uho vidi, dokumentarni film - 22.45 Rezerviran čas. Četrtek, 9.4.: 10.00 TV mozaik: Šolska TV - kaj je film: filmska igra - slovenski kratki film -11.00 Matineja: Mladi Frankenstein, ameriški film - 16.20-00.05 Teletekst - 16.35 TV mozaik: šolska TV - 17.35 Poročila - 17.40 Pisma iz TV klobuka, otroška oddaja - 18.25 Potrošniška porota - 18.45 Risanka - 19.00 Danes: Obzornik -19.26 Vreme -19.30 Dnevnik - 20.05 Tednik - 21.10 G. Torrente Balle-ster: Sonce in sence - 22.10 TV Dnevnik -22.25 Retrospektiva jugoslovanskega filma -Življenje je lepo. VESTNIK Izdajatelj in založnik: Zveza Slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16 Telefon (0 42 22) 51 43 00-30/31/32/33 Teleks 42 20 86 sndk a Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. Zastopstvo za Jugosiavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana. vanj. Klubaši so ostro kritizirali to odločitev ter izrazili svoje nezaupanje taki politiki in funkcionarjem, ki se mislijo ravno v času, ko nam gre za šolo, tako poceni prodati. Zwitter je s tem v zvezi povedal, da ZSO ni za brezpogojen vstop v sosvet. Urank se upravičeni kritiki ni mogel izmakniti, dejal pa je, da se osrednji organizaciji tudi v vprašanju sosveta v temeljih ne razhajata, čeprav imata v mnogih ozirih različna mnenja... Diskusija je vsekakor pokazala, da predvsem mladina ni zadovoljna z marsikaterimi političnimi ukrepi in taktičnimi koraki obeh osrednjih organizacij. Povsem napačno bi torej bilo, če bi „glave" osrednjih ravnale po svoje, saj bi se tako skoraj gotovo podale na pot, kateri mladina ne bi hotela več slediti. Na občnem zboru dunajskih slovenskih študentov in študentk je bilo opaziti mnogo razočaranja in nerazumevanja narodnostne politike, a tudi mnogo zanimanja in svobodnih energij za tozadevno angažiranost in uresničevanje skupnih nalog in doseganje nam vsem važnih ciljev. Narobe bi bilo, vse to spregledati.. . LSch. Stovenska študijska knjižnica priporoča Knjižno zbirko „Domače in tuje gore" ŠKARJA T.: Stene mojega življenja ..avtobiografski dnevnik alpinista, gorskega reševalca in himalajca..."-109 str.,ilustr. B0NAJTIVV.: Moje gore: ..življenjepis alpinista, ki je pokazal nedoseženo mojstrstvo v vseh elementih alpinističnega udejstvovanja..." Maribor: Obzorja - 254 str., ilustr. CEDILNIK-DEN D.: Congma je hodil spredaj .pogovor o življenju, o gori, o steni, plezanju..." Maribor: Obzorja -122 str., ilustr. HIEBELERT.: Pustolovščina Everest: skozi šerpovsko deželo kČomolongmi .osvetljuje boj za pristop na Everest od tipajočih poskusov in prvih velikih uspehov do iskanja ekstremno težavnih pristopov..." - Maribor: Obzorja 177str.,ilustr. KRIŠELJ M.: YU3DRL - 9N1YU; Mount Everest; Sagarmatha .misel izpod najvišje točke na svetu, izpod Mount Everesta..."-Maribor: Obzorja-111 str., ilustr. KRIŠELJ M.: Zlata naveza: zapisovani pogovori z dr. Mihom Potočnikom. Maribor: Obzorja-128 str., ilustr. KUGYJ.: Božanski nasmeh Monte Rose .pripoved ledeniške gore in ledenikov, ki so vzdignjeni nad 4000 m visoko..." - Maribor: Obzorja-420 str.,ilustr. KUGYJ.: PetstoletijTrigtava: zgodovinska antologija o razvoju alpinizma Mari bo r:Obzorja-418str.,ilustr. MAZEAUDP.: Gora za golega človeka: ..avtobiografska pripoved enega izmed največjih plezalcev..." Maribor: Obzorja - 266 str., ilustr. MENCINGER J.: Moja hoja na Triglav „je povest avtobiografskih spominov in epskih zgodb, kjer hkrati nastopajo resnične in izmišljene osebe." - Maribor: Obzorja - 222 str., ilustr. SSK rma svo/e prostore v Mladrnskem domu, Mkscba/lee 4. Knjižnica dob/va od /efa 1974-75 ves obvezni ržvod Sl? S/ovenrje. Poleg lega zbiramo fudl tako rmenovano avstnjrško s/ovenrčo. Knjige so ze/o različne vsebrne In so namen/ene vsem starostn/m slopn/am m pokllcnrm skupinam. Prav gotovo bodo tudi M4S nekatere zanimata. Knjižnica posluje: vponede^ek In torek od 19 do 19. ure vsredo, četrtek rnpetek od 9 do 19 ure t/ESEL/MO SE M43E64 OBISKA Vratar Lindenberger (LASK) je mora) uvideti, da... Branitci LASK-a proti Marjanu Vetiku niso „ videli" žoge. Postava SAK: Ljubiša Daianoyič; Franc Sadjak, Peter Štern, Atojz Sadjak, Ateksan-der Čertov; Miaden Jovičevič (79. Justin Poianšek), tvan Ramšak, Miha Kreutz, Kristijan Wn)bi; Marjan Veiik, Mario Pihorner. Igrišče ASV. 2200 gledalcev, sodnik Hermann. Stovenski atletski k!ub premaga! prvoligaša LASK: Največji uspeh v zgodovini siovenskega nogometa! Niti največji optimisti si v bistvu niso upati verjeti, da bodo igratci Stovenskega attetskega ktuba v tretjem kotu tekmovanja za avstrijski nogometni pokat premagati prvotigaški ktub LASK. Toda sanje so se te uresničite: tudi po podatjšku igre (torej po dveh urah) je SAK zdržat neodtočen izid 0:0, v stretjanju enajstmetrovk pa so biti igratci SAK močnejši in zmagati s 3:2. Junak dneva je bit vsekakor vratar SAK Ljubiša Datanovič, ki je ubranit tri enajstmetrovke, sicer pa vetja že kar uvodoma ugotoviti, da je vsak posamezni igratec SAK igrat nadpovprečno, tako da bi detati vsem drugim krivico, če bi enega ati drugega posebej izpostaviti. Le tako je bito namreč tudi mogoče, da je SAK premagat LASK in tako uresničit sanje svojih nad 2200 navijačev, ki so se zbrati ob igrišču. Temu ustrezne so bile seveda tudi reakcije igralcev po igri: „To je bil najlepši dan v našem nogometnem živtjenju. Tega uspeha se po odločilnem streljanju enajstmetrovk sploh še nismo znali zavedati, šele kake pol ure kasneje se nam je začelo svitati, da nam je uspela kvalifikacija za četrto kolo, da nam je uspet največji dosežek stovenskega športa, v bistvu pa tudi največji uspeh koroškega nogometa dostej." Tako in podobno so nam igratci SAK opisovati svoje občutke po uspešno končanem dvoboju z LASK-om. Predvsem pa so biti tahko veseti načina, kako so zmagati, saj se jim nikakor ni bito treba zanašati na srečo. Obratno, večino igre so bili v premoči, nadigrati so svoje znane nasprotnike, daje bito pravo veselje gte-dati to tekmo na ASV-igrišču v Cetovcu. In če LASK v svojih vrstah ne bi imet vratarja Lindenbergerja, ki je tudi vratar avstrijske reprezentance, bi SAK gotovo uspet že v rednem detu igre odtočiti igro zase, kajti Pihorner (sam pfed vratarjem in iz prostega streta) pa tudi Wotbt (prav tako sam pred vratarjem in po kotu) sta imeta stoodstotne priložnosti, medtem ko LASK skoraj ni imet možnosti za zadetek. Prav to dejstvo pa je še en vzrok, da se tahko vesetimo s slovenskimi nogometaši tega uspelega nastopa v tretjem kotu tekmovanja za avstrijski pokal. Kako gre zdaj naprej? Na vsak način je jasno, da bo SAK v četrtem kotu dobi) za nasprotnika spet močno moštvo, zatorej je tem botj zanimivo, koga so si igratci SAK po uspehu proti LASK-u sami žeteti. Medtem, ko je trener Lojze Jagodič izjavit, da bi rad dvoboj s celovško Austrio („Tako bi tahko tudi dokazati, da smo najmočnejše moštvo v Cetovcu!"), so se igratci po večini opredeljevati za prvotigaše, in izmed teh predvsem za graški Sturm: „To moštvo je še najbolj podobno moštvu LASK, saj v svojih vrstah nima totiko prominent- nih igratcev kot npr. Rapid ati FC Tirot. Tak nasprotnik pa bi nam utegnit še najbolj težati, čeprav vemo, da nas po tej zmagi noben ktub ne bo več podcenjevat." Žreb bo vsekakor odtočit v sredo popotdan, tako da bomo tahko videti, katere žetje so se uresničite. Vsekakor pa je jasno, da bo imet SAK v četrtem kotu dosti težjo nalogo kot proti LASKu, kateri je SAK v celoti vendarle nekotiko podcenjevat, zato pa utrpet tudi nepričakovan a zastužen poraz. Gre SAK torej brez izgtedov v 4. koto? Ne, s pomočjo gtedatcev je SAK svojo igro še vedno stopnjevat... Kristijan Wotbt sam pred Lindenbergerjem, toda vratar LASK-a je bii spretnejši. .. .je vratar Datanovič (SAK) boljši od njega! Dramatika enajstmetrovk # Dantiinger strelja precizno, toda Daianovič njegov strel ubrani. # Marjan Veiik samozavestno premaga Lindenbergerja -1:0. # Nagi izkoristi svojo možnost -1:1. # Kristijan Woibi opravi svoje kot Veiik-2:1. # Igralec avstrijske reprezentance Piesinger izenači - 2:2. # Prepiah med navijači SAK: Ramšakovo enajstmetrovko Lindenberger ubrani. # Kostenberger skuša premagati Dalanoviča, toda vratar SAK je drugič uspešen. # Mario Pihorner prepričijivo premaga Lindenbergerja - 3:2. # Tretjič se izkaže Daianovič in ubrani Meisterjev strel... SAK JE V ČETRTEM KOLU TEKMOVANJA ZA AVSTRiJSKt POKAL!!! Športni termini - Športni termini - Športni termini - Športni termini - Športni termini Namizni tenis - Namizni tenis - Namizni tenis 3.4. 3.4. 3.4. 3.4. 6.4. 9.4. _ Šah - Šah - Šah - Šah - Šah - Šah __________________________________________ ESV St. Veit-SSK Obir L.iehenfe!s - DSG Se!e/Ze)! (ženske) DSG Sele/Zel!!! - TTSV StraHburg ZSM Škocijan - Carinthia Klagenfurt Gurnitz - ZSM Škocijan Carinthia Klagenfurt - NTK Celovec Šentvid. 19.00 Liebenfels, 19.00 Farni dom. 19.30 Kulturni dom, 19.(X) ! c-tsbcrgo . PLitt! Tiskarna Carinthia. 19.30 4.4. ASKKtagenfurtlH-SŠZCartransl Celovec, 15.(X) 4.4. ATUSHuttenberg-SŠKObir Huttenberg, 15.00 Bitjard - Biljard - Biijard - Biijard 4.4. K... ...k., prvenstvo v igri na osmico Suha, 14.00 Nogomet - Nogomet - Nogomet - Nogomet 4.4. Maria Saal-BilČovs G.spasve,a.]6.m 4.4. Železna Kapla-Gurnitz Železna Kapla, 16.00 4.4. Griffen - DSG Sele/Zel! „Ohir" Grebinj, 16.00 5.4. Neca - Globasnica Celovec, 10.15 5.4. Poggersdorf - Klopinj Pokrče, 15.15 5.4. Šmihel-St. Andrii Šmihel. 16.00 5.4. Kotmaravas-Metnttztal Kotmara vas. [6.30 Žreb za 4. koto V sredo so na Dunaju izžrebati pare četrtega kota tekmovanja za avstrijski nogometni pokat. Stovenski attetski ktub bo v soboto tS. aprita igrat z zmagovatcem tekme Matrei: SV St. Veit. Za SAK je važno: če zmaga Matrei. mora nastopiti na tujem, če pa Šentvid, igra pred domačo pubtiko. Na vsak način pa ima izgtede, da se kvatificira v 5. koto. Peticija narodnih manjšin v Avstriji KVSE Pri tem gre za dopustitev stovenskega uradnega jezika v upravnih in sodnih okrajih s stovenskim in mešanim prebivalstvom; za enakopravno udetežbo pripadnikov stovenske manjšine pri kutturnih, upravnih in sodnih institucijah in na področju sredstev javnega obveščanja; za enakopravno pospeševanje na področju otroških vrtcev, šotstva, izobraževanja in kutture; in končno za določita o dvojezičnih topografskih napisih. Zdi se nam, da so vsa ta dotočita Državne pogodbe z zakonom izredno restriktivno urejena in te rudimentarno upoštevana. Zato sto-venska manjšina - v interesu spoštovanja in upoštevanja načet Sktepne tistine KVSE - pričakuje, da jo bo dunajsko srečanje zastopnikov držav čtanic KVSE podprto v njenih prizadevanjih za zavrnitev te potitike ločevanja in za ohranitev skupne vzgoje otrok obeh narodnih skupin v prid ohranitve miru v dežeti. Stovenska narodna skupnost na Koroškem noče doživeti enake usode kot slovenska manjšina na Štajerskem, ki je tipičen primer postedic tihe asimitacije in neizpotnjevanja mednarodnih obveznosti Repubtike Avstrije. V obstoj in potrebo po posebnem varstvu slovenske manjšine na Štajerskem pa ktjub temu ni mogoče dvomiti. Položaj hrvaške narodne skupnosti Gradiščanski Hrvati že 450 tet živijo na ozemtju današnje Gradiščanske. So ostanek vetikih selitev prebivatstva, ki so jih sprožiti turški vpadi in opustošenje njihovega sedanjega naselitvenega ozemtja. Za gradiščanske Hrvate prav tako veljajo zaščitna dotočita 7. čiena državne pogodbe iz t. 1955. Čeprav so priznano ena od najbolj loja! ' ih narodnih skupnosti v Evropi, do zdaj ni bita izpotnjena nobena bistvena obveznost iz 7. čtena državne pogodbe. Državna pogodba tudi Hrvatom zagotavlja pravico do osnovnega pouka v hrvaščini in do sorazmernega števita tastnih srednjih šot. Po sptošnem mnenju pojem osnovni pouk obsega vzgojo v otroških vrtcih in pouk v osnovnih šotah. Žat do zdaj še ni varstvenih dotočil, ki bi zagotavljata vzgojo hrvaških otrok v vrtcih tudi v materinščini. Zato so v številnih hrvaških in jezikovno mešanih občinah vrtci gtavni viri asimitacije, ker otroke zavestno vzgajajo samo v nemščini. Kaj pomaga skromna zaščita na nižji stopnji ljudske šote - v-večini primerov contra /egem samo tri tedenske ure -, če pa je bita asimitacija v vrtcih izredno uspešna? Potožaj na obveznih šotah se je t. t962 v primerjavi s tistim pred uveljavitvijo državne pogodbe iz 1.1955 poslabšat. Tedaj je bita odpravljena višja stopnja ljudske šote; dežetni šotski zakon iz t. !937 pa nam zagotavtja zaščito te v tjudski šoti! Žat za to izgubo ni bito nadomestita. Hrvaška materinščina po 4. razredu nima niti statusa tujega jezika, ker se poučuje skoraj samo kot prosti predmet in - razen v redkih izjemah - samo pozno popotdne. Gradiščanski Hrvati na žatost tudi nimajo tastnih srednjih šot, čeprav so v 7. čtenu predvidene. Zato zahtevajo, da se več kot trideset tet po podpisu državne pogodbe končno ustanovi gimnazija (sptošnoizobraže-vatna višja šota) za Hrvate, ki bi gradila na - ne povsod zagotovljenem - dvojezičnem pouku na ljudskih in gtavnih šotah; možna rešitev bi bita tudi ustanovitev nekake „medkutturne pokticno- izobraževatne višje šote za Hrvate, Madžare in nemško govoreče učence." Hrvatsko kutturno društvo, najstarejša in največja organizacija gradiščanskih Hrvatov, je že t. 1955 naslovita na zvezno vta-do, partament, dežetno vtado in vsa druga pristojna mesta spomenico, v kateri hrvaška narodna skupnost izraža svoje žetje in predstave v zvezi z izpoinjevanjem 7. čtena. Na žatost Avstrija do zdaj ni izpotnita nobene bistvene obveznosti! Gtavni vzrok za to več kot tridesettetno provokantno nedejavnost je, da je Avstrija - po naših podatkih - edina država v Evropi, ki kot zakonite zastopnike neke narodne skupnosti priznava in tudi podpira notorične asimitante. Ta, v evropski narodnostni poti-tiki enkraten odnos, je nenavaden že zato, ker Avstrija v svojem zakonu o narodnih skupnostih iz teta 1976 narodnim skupnostim izrecno jamči obstoj. Seveda asimitanti še nikoti, odkar vetja državna pogodba, niso dvigniti svojega gtasu v interesu obstoja in razvoja hrvaške narodne skupnosti. Kot pravi asimitanti redno izjavtjajo, češ da so gradiščanski Hrvati „najbotj zadovoljna in najsrečnejša narodna skupnost v Evropi" in da zato do vtade nimajo nobenih zahtev. Resničnost te baje tako srečne narodne skupnosti pa je takšna, da se je števito njenih pripadnikov od sktenitve državne pogodbe zmanjšato za okoti štirideset odstotkov. Izvaja se že preskušena potitika „divide et impera": skupina asimitantov naj bi bita po votji zvezne vtade v t. im. sosvetu narodne skupnosti zastopana številčno tako močno kot vse druge hrvaške organizacije skupaj! (.sc /rada//Mj'e)