'TV 63503 DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER L ■u ; NO. 153. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 1st, 1930. LETO XXXII.—VOL.XXXII. Boljševiki obljubil jejo, da 50,000 oseb si je ogledalo v bodo plačali eari-stične dolgove Moskva, 30. junija. Joseph Stalin, diktator boljševiške Rusije, je imel včeraj pred zbranim boljševiškim kongresom sedem ur trajajoč govor. V časopisih je ta govor obsegal 37 polnih kolon berila. V svojem givoru je Stalin, ki je politično najmočnejša osebnost v Rusiji, povdar-jal zlasti tri točke, katere dose-daj boljševiki niso nikdar točno razjasnili, in sicer: plačanje ca-rističnih dolgov, to je, dolgov, katere je naredila še carska Rusija, nadalje boljševiška propaganda v tujezemstvu in program sovjetske vlade napram manjšinskim narodom v Rusiji. Glede carističnih dolgov je izjavil Stalin, ki se prej še nikdar ni dotaknil tega predmeta, da je Rusija pripravljena plačati del teh dolgov, ako velesile, katerim Rusija dolguje, izjavijo, da so pripravljene posredovati posojilo Rusiji. Teh dolgov ima Rusija približno dva tisoč milijonov dolarjev vrednosti, in se doslej še nikdar niti zmenila ni, da bi jih plačala. K temu pa pride še premoženje tujezemskih korpora-cij, ki je bilo zaplenjeno od bolj-ševikov, ko so slednji prišli na vlado. Glede boljševiške propagande v tujezemstvu je Stalin izjavil, da se bo nadaljevala v isti smernici kot se je vršila doslej, ker je propaganda neod-rekljiva pravica ruskega delavca in kmeta. Glede narodnostnih manjšin se je Stalin izjavil, da bo Rusija gledala, da ostane vsaka narodnost kakor je bila, kar se tiče njih šol, kulture, jezika in šeg ter običajev. Rusija ne želi postati šovinistična. -o-- Vladno skladišče napadeno od gangežev Chicago, 30. junija. Petnajst banditov je napadlo danes v t-em mestu zvezno vladno skladišče, iz katerega so odpeljali za $200,000 vrednosti žganja, likerjev, finih vin in druge opojne pijače. Med drugim blagom so odpeljali tudi 400 zabojev fine pijače, ki je bila zaplenjena pred enim tednom na potu iz Floride, in s katero je najbrž v zvezi razvpiti bandit Al Capone. Vlada preiskuje, če je ganga Caponijevih pristašev povzročila napad. V poslopju se je nahajal sam stražnik, ko so se pojavili pred njim štirje možje, ki so nosili v rokah kante. Misleč, da so zvezni agenti, ki so prinesli zaplenjeno pijačo, jih je stražnik spustil v poslopje. Takoj potem so mu nastavili revolver na prsa, in prišlo je še enajst drugih moških ter štirje veliki truki. Tri ure so nakladali pijačo, nakar so odpeljali. Zeppelinska vožnja preko Tihega oceana San Francisco, 30. junija. Tu-kajšni japonski generalni konzul naznanja, da se je ustanovila v Tokio nova zrakoplovna družba, ki bo prevažala potnike preko Tihega oceana, med Japonsko in Californijo. Družba ima kapitala $15,000,000. Vožnja se začne v jeseni, 1931. Poleg prtljage in druzega blaga bo vsak Zeppelin lahko peljal 40 potnikov. Vsak zrakoplov bo veljal $1,500,000. Vožnja se bo vršila tedensko. nedeljo novo železniško postajo Da se Cleveland zanima za na-j predek je pokazala množica 50, 000 ljudi, ki je preteklo nedeljo obiskala novo Terminal železniško postajo na Public Square. In ljudje so bili veseli, mirni, lepega obnašanja, tako da policija, katere je bilo do 200 na mestu, ni imela ničesar opraviti. V resnici je Cleveland lahko pono-. sen na to postajo. Primerja se lahko največji železniški postaji v New Yorku ali Chicagi, ako mogoče ni celo boljša. Postaja | sama je veljala nad $70,000,000, dočim so vsa druga dela v zvezi i s postajo veljala nad $200,000, 000. Cleveland je dobil s tem centralo vseh železnic, katerih devet vodi v Cleveland. Na Public Square lahko dobite ulično karo na vse strani mesta. Elek-I trične lokomotive pripeljavajo potniške vlade na postajo. Nobenega dima, nobenega šundra več ne slišite ali vidite. 177 potniških vlakov pripelje vsak dan na novo postajo. Medtem pa je I stara Union Depot ob jezeru sko-| ro zapuščena. Le malo vlakov I prihaja tja. Pennsylvania že-1 leznica rabi staro, podrto postajo, in pričakuje se, da bo tudi ta železnica se pridružila ostalim in rabila novo postajo. To ogromno novo podjetje v Clevelandu sta ; financirala brata Van Sverin-gen, ki sta pred 40. leti po cleve-Jandških ulicah kot raztrgana dečka prodajala časopise, hranila denar, rabila, svoje možgane in sta se povspela do prvih želez: niških magnatov v deželi. -o- Nadaljni potniki odpotovali v staro domovino V nedeljo popoldan se je zopet podala v staro domovino lepa družba naših Clevelandčanov i in sicer: John Berčan, Mary in Stanley Bolta, Frances Barman, Stanislav Bohinc, John Miš, John Pucelj, George in Jennie Hribar, Frank, Mary in Frank Tolar, Frank in Fanny Istenich, j Mary Bensa in Louise Maraž. Potujejo na parniku "Paris" pod i vodstvom Mr. John Voleka, poslovodje francoske družbe v j New Yorku, ki bo spremljal te izletnike prav do Ljubljane. Kot običajno vsi Slovenci, tako so tudi ti rojaki kupili karte pri slovenski agenciji John L. Mihelich Co., ki ima urad v Slov. Nar. [ ' Domu. Potnikom želimo prav j srečno pot in enako srečen po-' vratek. Stric Sam bo moral plačati star dolg Washington, 30. junija. Pred-! sednik Hoover je dobil te dni v i podpis predlog obeh zbornic ; kongresa, da se plača iz zvezne blagajne svoto $150.00 dedičem Warren Vesta iz Tampa, Fla. Bilo je v letu 1898, tekom špan-sko-ameriške vojne, ko je oddelek ameriškega vojaštva korakal skozi polje farmarja Vesta. Vroče je bilo, in lepe melone so ležale po polju. Vojaki so odnesli Iskoro 300 melon, in farmar je ' sedaj zahteval odškodnino, katero mu je kongres tudi odobril. Male tatove zapirajo, roparjem pa dajejo priliko Kako se počuti človek, ki Boljševiki v New Yorku so trideset let v svojem nameravali napasti an-življenju ni videl gleški konzulat Umorjeni časnikar Lingle je bil baje navaden zločinec? Chicago, 30. junija, časopis "Tribune," katerega policijski reporter, Alfred Lingle, je bil pred več tedni umorjen od chi-caških gangežev, sporoča danes, da je bil umorjeni Lingle sam član zločinskih tolp v Chicagi, da je mešetaril v politiki in sledil zločincem, in je od tega svojega posla zaslužil stotisoče dolarjev, s katerimi je špekuliral na borzi. "Tribune" pravi: Ko je bil Lingle umorjen po morilcih, je časopis mislil, da so gan-geži začeli z vojno proti časopisom. Ostalo časopisje je bilo enakega mnenja. Toda nadalj-na preiskava je dognala, da je bil Lingle sam aktivno udeležen pri roparskih pohodih in mahi-nacijah gangežev . . . časopis obžaluje, da je imel takega izdajalca v svoji službi in pravi, da je bil Lingle prva izjema med poštenjaki na časnikarskem polju. In dobil je svoje plačilo. 21 ohceti naenkrat Znani Regnatz restavrant na zapadni strani mesta je imel preteklo soboto ki«- 21 poročnih parov s svojimi gosti v svojih prostorih. Med temi so bili trije slovenski pari. * Laška kraljevina bo potroši- * Amerikanec Harold White je la 500 milijonov lir prihodnje j bil v Franciji okraden za 150, leto za vojaštvo. 1000 frankov. Nova organizacija Kakih 300 unijskih delavcev na zapadni strani mesta je preteklo soboto organiziralo nov republikanski klub v mestu, katerega namen je boriti se proti obstoječemu repu blikanskemu klubu. Nova organizacija si ne bo dala diktirati od sedajnih republikanskih političnih bosov. Je dobila, kar je želela Mrs. Minnie Thomas, 3056 Payne Ave., je že dolga leta želela, da bi dobila otroka. In ko je včeraj sedela sama doma, je zazvonil telefon in neki glas ji je povedal, da leži novorojenec na njenem porču. Ko je Mrs. Thomas odprla vrata, je v re-jsnici dobila na porču par dni I staro dete. Papež Pij je proglasil v nedeljo prve ameriške svetnike Rim, 30. junija. Prvi svetniki, ki so bili sploh kdaj proglašeni, in ki so svoje dni živeli na severo-ameriškem kontinentu, so bili danes z velikimi slovestnost-mi proglašeni po papežu Piju svetnikom. Vsega skupaj je bilo proglašenih osem svetnikov, in sicer Jean de Brebeuf ter njegovih sedem tovarišev, ki so bili umorjeni po Indijancih v Kanadi in v severnem delu države New Yorku kmalu v začetku 17. stoletja. Med njimi je Father Isaac Jocques, prvi katoliški duhoven, ki je stopil na newyorška tla. Njih spominski dan se bo obhajal letno na dan 26. septembra. Papež Pij je imel ob tej priliki slovesno sv. mašo v navzočnosti tisočih Amerikancev, med katerimi so bili zlasti prominent-ni storeri jezuiti, ker so proglašeni svetniki bili člani jezuitskega reda. Trije škofje iz Amerike so bili navzoči. Papež je bil videti prijazen in točen, toda poznalo se mu je, da je bolan. Manjkala mu je Čvrstost in hiter nastop. Jutri bo imel tajni kon-zistorij, pri katerem bo imenoval pet novih kardinalov, in v četrtek bodo novi kardinali 'v javnem konzistoriju sprejeli kardinalske klobuke. Sedaj pa zelje Poročali smo zadnjič kako krasno, okusno in lepo solato ima Blaž Hace na svoji farmi v Perry, Ohio. In v nedeljo se je naš reporter mudil tam ter nam sporoča, da solata ni nič proti zelju, ki raste sedaj pri Blažu. Skoro en jard široko je že sedaj listje, in kakšne bodo šele glave! Blaž nam je povedal, da ima še vedno dosti okusne, pristno sta-rokrajske solate. Drzni zrakoplovci se nahajajo že 465 ur v zraku. Preti nevarnost Chicago, 1. julija. 465 ur ali več kot 19 dni se že nahajata drzna zrakoplovca John in Kenneth Hunter v zraku. Posekala sta prejšni rekord že za 45 ur. In še nista dala vedeti, kdaj se zopet vrneta na zemljo, dasespočijeta, najesta dobro, obrijeta in prejmeta bogastvo, ki ju čaka. Medtem pa obema preti nevarnost, da zrakoplov preneha delovati. Pri zadnjem koncu zrakoplova se je nabralo namreč mnogo papirja in vrvi, in sicer radi drugega zrakoplova, ki jima dova-ža gasolin, olje in hrano. Hrana je vedno zavita v papir, in ko slednjo spustijo iz drugega zrakoplova v zrakoplov obeh bratov, ostane vedno nekaj papirja in vrvi okoli žic v zadnjem delu zrakoplova, tako da so se slednje že precej ovile s papirjem in vrvjo. Danes bo skušal Kenneth Hunter splezati do zadnjega konca zrakoplova in odstraniti papir in vrvi, kar je pa skrajno nevarno delo. Za vsako uro, ko ostaneta v zraku nad 420 ur, dobita posebej še $100.00. Nova bolnica V nedeljo so izročili prometu novo "Marine" bolnico, ki se nahaja na Fairmount Rd. in 124. cesti. Bolnica je veljala $1,800, 000. Opremljena je z najnovejšimi zdravniškimi aparati. Prostora v njej je za 500 bolnikov. Ne bo lista V petek, 4. julija, praznujemo največji ameriški praznik, "Dan neodvisnosti," ko je bila Amerika proglašena za republiko. Na ta dan "Ameriška Domovina" ne izide. Kdor ima kaj za sporočiti, naj to stori pravočasno, da lahko tiskamo še v četrtkovi iz daji. Chicago, 30. junija. Pred 30. leti, kot smo že poročali v "Ameriški Domovini," je J. F. Fish v tem mestu, predsednik Northwestern Business kolegija, zgubil svoj vid, in pretekli ponde-ljek je kot po čudežu zopet spregledal. Fish lepo opisuje svoje prve občutke, ko je zopet dobil vid. Pripovedoval je: "Zdelo se mi je, kot bi zopet prišel na svet, kot bi bil še enkrat rojen. Bil sem slep 30 let, in o svetu sem toliko vedel kot sem ga poznal v letu 1900, ko sem oslepel. In sedaj kot zopet vidim, moram tipati in prijemati razne predmete, ker se mi zdi neverjetno, da je kaj takega mogoče. Spominjam se, da ko sem oslepel, sva imela z ženo navadno kolo z dvema sedežema, in s tem kolesom sva se vozila okoli. Sedaj pa vidim mlade ljudi, ki s silovito naglico drvijo po ulicah, in zdi se mi, da so bolj srečni kot sva bila midva. Nikdar še nisem videl avtomobila, nebotičnika ali pa zrakoplova. Slišal sem o njih, toda videl nisem ničesar. In tu vidim zrakoplov, ki se drži že nad 400 ur v zraku. Mislil sem, da so avtomobili mala, vozila, toda tu vidim silne truke, ki vozijo cele tone blaga po ulicah z neverjetno brzino. Ko sem zadnjič zrl na ta božji svet, so nosili moški brke in brade, ženske so bile zavite v dolge obleke, in kaj vidim sedaj: moški so obriti, i ženske pa skoro ničesar na sebi nimajo. Noge, noge in noge! Ko sem zgubil pogled, je bila moja žena vitko dekle, stara 22 let, in j ko sem spregledal vidim poleg sebe zopet dekleta, mojo ženo, v kratkem krilu, skoro mladostna kot je bila pred 30. leti. Ves čas moje sleposti mi je bila zvesta tovarišica, in kako jo ljubim danes! Ko sem bil slep, sem prišel : v popolnoma drug svet. Tipal i sem in čutil. Učil sem v šoli in poznal vse svoje učence po njih glasu. Poslušal sem radio, veselil sem se glasbe, duhal sem cvetlice, in kmalu sem se privadil svojega položaja. Danes pa: cvetlice ne dišijo samo, pač pa zopet lahko gledam njih krasne barve, vidim, kako posluje radio, vidim prijatelja, ki mi seže v roko, oh, počutim se kot novorojen ! Bogu, dr. Bonine, ki me je zdravil skozi 30 let in moji ljubi tovarišici v življenju se I imam zahvaliti, da zopet vidim! Če bi vi vedeli, kaj pomeni biti j slep!" -o- Smrtna kosa V pondeljek zvečer je preminul John Auguštin, star 36 let, i stanujoč na 12904 Carrington Ave., West Park. Tu zapušča starše, tri sestre in enega brata. Doma je bil iz vasi Podturen na Dolenjskem. V Clevelandu je bival 22 let. Bil je član dr. Maccabees, West Park Camp. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj pod vodstvom Jos. žele & Sons. Bodi ranjkemu ohranjen blag spomin. Smrtna kosa V pondeljek je umrla rojakinja Frances Mestek, rojena No-vinc, stanujoča na 18667 Abbey Ave. Bila je članica Slo- ! venske Ženske Zveze št. 14. članice so prošene, da se udeležijo molitve in pogreba. Podrobnosti prihodnjič. Zaprto za 4. julij Bukovnik Studio nam nazna-' nja, da bo na dan 4. julija ves 'dan zaprto. New York, 30. junija. Več kot tisoč komunistov je skušalo včeraj napasti angleški konzulat v tem mestu, da bi protestirali proti angleški vladi v Indiji. Toda niso računali z newyorško policijo, ki je bila v naglici na mestu in odbila napad. Policija je zelo liberalno rabila svoje kole, mogoče še preveč kot je bilo potrebno. Predno so se pa komunisti navalili na konzulat, so se sami med seboj stepli. Komunisti imajo takozvani "levo" in "desno" krilo v svoji stranki. Pristaši enega krila kot druzega se medseboj bolj sovražijo kot pa sovražijo vsi skupaj "kapitaliste." Dočim so pristaši "leve-: ga krila" imeli govore v Battery parku, so se na nje navalili pristaši desnega krila, in začel se je splošen tepež. Pet policistov i je zadostovalo, da so ustavili ta tepež, takoj potem pa je neki govornik zaklical, da vsi skupaj odkorakajo proti ,angleškemu konzulatu, in obe skupini sta se združili ter korakali proti po-' slop ju konzulata, ki se nahaja v i bližini, že se je pojavil prvi govornik na stopnicah konzulata, ko se je prerinil skozi množico policist Shea,' toda komunisti so padli po njem in ga pobili na tla. Na pomoč mu je prišel neki cestni pometač, John Forester, ki je napadel komuniste. Dospelo je na lice mesta kakih 50 policistov, na katere so boljševiki metali kamenje, opeko in blato. Policisti so tedaj potegnili količke in v trenutku je bilo mnogo sto glav razbitih. Tekom deset minut je bilo na, licu mesta nadalj-nih dvesto policistov, ki so napadli množico. Komunisti so se razpršili, skrili se za truki, po vežah in drugih varnih prostorih. Policistom na pomoč so prišli delavci iz bližnjih dokov, ki so napadli komuniste. Trajalo je pol ure, ko je bilo "bojišče" očiščeno. Med 1,500 komunisti, ki so se pretepali s policijo, je bilo več stotin žensk, ki so junaško napadale policiste. 115 oseb je bilo nevarno ranjenih. -o- Veliko vtihotapljenih Naš kongresman Mr. Mooney nam iz Washingtona poroča, da so od 1. januarja letos odkrili 17 posameznih tihotapskih skupin v Detroitu in devet v Buffalo, N. Y., ki so se pečale s tem, da so tihotapile tujce v Zedinjene države. Okoli 120 oseb je bilo aretiranih. Nad 5,000 tujcev so te skupine spravile v Zedinjene države, in vsaka oseba je plačala od $50 do $100 za vtihotapljenje. Pozdravi Nam pišejo rojaki: Predno odhajamo v staro domovino, pozdravljamo vse svoje prijatelje in znance ter želimo, da se ob našem povratku vsi zopet srečno snidemo. Jakob Gustinčič, Frank Lisjak, Agnes Kavčič. Mary Rakovec, Mary Zdolšek in I sin Willie. Na obisku Iz New Yorka sta dospela v Cleveland Mr. John in Mrs. Helene Jurkas na obisk k svojemu očetu in materi, Mr. in Mrs. John Jurkas, 1475 E. 118th St. Tu ostaneta kaka dva tedna. Dobrodošla v naši metropoli! * 6 oseb je v nedeljo utonilo v državi Ohio. * 2,600 zrakoplovnih prista-Inov se nahaja danes v Zedinje-i nih državah. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays Miss Frances Novak, Mr. Anton Uss, Mr. Frank Tovornik, Mr. lir Mrs. Chas. Slaughter, Mr. Frank Knez. Lepa hvs.la Mr. Louis Sadar-ju, ki je tako fino igral okrogle Imeli smo tudi natakarje: Mr. An ton Golob in Ben Stanonik. Mrs. Terbič je bila kuharica in je napravila dobre ter okusne jedi. Lepa hvala vsem skupaj. Ako se je kako ime pomotoma ________izpustilo ali pozabilo, prosiva Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office oproščenja. Še enkrat prav NAROČNINA: Za Ameriko, celo leto ....................$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 na harmonike brezplačno Za Ameriko, pol leta ....................$3.000 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo in Kanado je ista cena kot za Cleveland po pošti. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 153. Tue. July 1st, 1930. Iz šole življenja. 'Kadar mi kaj storimo, je to varčnost, kadar pa drugi isto storijo, je to skopost. * * « Dober prijatelj je včasih le skriven sovražnik. iskrena hvala vsem skupaj in vam kličeva: pozdravljeni! Mr. in Mrs. Frank Klopčič, 6002 Dibble Ave., Cleveland, O. Geneva, O.—No, sedaj v tem času se pa res ni treba bati, da bi katerega zeblo. Posebno tukaj v Genevi, O. je posebno vroče, ne vem, če je kje še bolj. Ampak tukaj pri nas imamo taka Klepetavci in lažniki so si dvojčki, toda eden drugemu zdravila, da se človek lahko ohla-bta si natančno podobna. di, ker smo blizu vode, kakor v starem kraju oni, ki so bili doma blizu Krke. Tudi rib je dosti v teh naših vodah in kdor jih hoče loviti, naj jih pride kar semkaj dražit. Kam boste šli pa na 4. julija? Kam neki, kakor na farme! Toda težko se je odločiti, kam bi jo človek mahnil, da se nikomur ne zameril. Zato pa jas vabim vse Clevelandčane in Clevelandčan-ke, da pridejo na naše farme na 4. julija. Pekli bomo janca in tudi pijače ne bo manjkalo. Lansko leto v tem času sem bil nekam v zadregi, je pa letos drugače. Torej se ni treba nobenemu bati, da bo šel lačen ali žejen od tukaj. Kdor bi rad prebil kak teden j v prosti naravi, naj pride k nam; dobi se lepa soba in drugo. Torej na svidenje na 4. julija. Jerry Strojin, RFD 3, box 181-A. Geneva, O. TAJNA HERKULOVIH STEBROV Od same ljubezni se marsikdo pozabi oženiti, da ga ne bi ljubezen neprestano poživljala k temu. ♦ * * Marsikatero dekle zgubi svojega najboljšega prijatelja, kadar se poroči. S* kažejo privrženost samo na svoje rodne brate, s katerimi jih vežejo jezik in šege. Po približni cenitvi je bilo koncem preteklega stoletja v Evropi okrog 600,000 ciganov. Ne da bi svoj materni jezik kedaj pozabil, se cigan z lahkoto nauči jezika drugih ljudi, s katerimi ga usoda trajno veže, ali v katerih domovini biva, če tudi le mimogrede. Kar se tiče ciganske vere, imajo zelo čudne pojme o Bogu. Cigan sicer veruje v neko najvišje bitje, v "Baro devela-na," čigar ime ima neprestano na jeziku, ne čuti pa nikakih dolžnosti do njega. Ta veliki bog pošilja strelo in grmenje. Če ciganu umrje otrok, potem pravi dobesedno, da ga je "Baro develan požrl" in zato ga zmerja in preklinja, če ima pri tatvini konj nesrečo, je tega kriv bog. Za pojme nebesa in zveličavnost nima ciganski jezik nobene označbe. Ker so se raztepli po vsem svetu, so cigapi opustili svojega skupnega vrhovnega poglavarja (samo na Angleškem imajo cigani še svojega kralja) in so se razdelili na skupine, katerih vsaka ima svojega glavarja, ki je bil svoj čas neomejen gospodar nad življenjem in smrtjo svojih podložnikov. Glavar potrjuje zakone in jih zopet loči, on daje priznanja in odreja kazni. Samo on ima pravico, da izobčene cigane zopet proglasi za "častne" s tem, da jim da piti iz svojega kozarca. Vsakih sedem let, večinoma o Bin-koštih, pregleda glavar na od njega določenem kraju svoje "podložnike." Na tem zborovanju se urejajo notranje zadeve, glavar izda svoje ukaze in na- mejo. Ker pa ta dekret ni to se cigani par dni zabavajo z nič izdal, je bilo v šestnajstem j godbo in plesom. Seveda ob tej Mrs. John Hrovat,' Mr.'in Mrs. stoletju predpisano moške ci- priliki ne manjka jedače in pi- jače. Posebno slavo so si pridobili Jacob Mulec, Mr. in Mrs. Kon- £ane postreliti, žene pa pre- rad Laurič, Mr. in Mrs. Louis tepsti, če jih zalote pri vlaču- Sadar, Mr. in Mrs. John Tutin. garstvu. Na Tirinškem jih je cigani s svojo godbo. Na goslih Mr. in Mrs. Jacob Lunder, Mr. neki odlok preklical in posta-! so pravi umetniki. Le redko pa in Mrs. Erasmus Gorshe, Mrs. vil izven zakona. Pruski kralj "" 5 Mary Ivanush. Viljem I. je celo ukazal vse ci- Mr. in Mrs. Joseph Grill, Mr. Sane> stare nad 18 let, pobesiti. mo nikdar pozabila, dokler bova in Mrs. Frank Lusin, Mr. in Ali vse preganjanje ni nič po- živela. V prvi vrsti se morava zahvaliti najinim otrokom: Jennie, Mary, Frances, sinu Franku in ženi Betty. Nadalje: Mr. in Mrs. John Kopač, Mr. in Mrs. Louis Kužnik, Mr. Anton Golob, Mr. in Mrs. Anton Orehek, Mr. in Mrs. John Per, Mr. in Mrs. Joe Simon, Mr. Ben Stanonik, Mr. Mrs. Ulčakar, Mr. in Mrs. Mike magalo. Cigani so ostali in se Skerbec, Mr. in Mrs. Mike Tome, vedno bolj množili z novimi Mr. in Mrs. Frank Skerl, Mr. tolpami. in Mrs. John Suhadolnik, Mr. in Končno so skušale vlade Mrs. Ignac Terbič, Mr. in Mrs. spreobrniti cigane k nravnemu Joe Trebeč, Mr. in Mrs. Frank in poštenemu življenju. Mari-Zobec, Mr. in Mrs. Joe Skully, ja Terezija in Jožef II. sta ci-Mr. in Mrs. Rozman. gane skušala stalno naseliti, Mr. in Mrs. Larrish, Miss Ma- mlade pa sta vtaknila v vojaško ry Per, Misses Mary in Vida suknjo. Vsak kmet, ki je spre- in Mrs. Jakob Konjar, » Mr. in( Leskovec, Miss Agnes Pianecki, jel ciganskega otroka, je dobil pozna cigan note, on igra in svira to, kar mu narekuje njegova duša. Čeprav so cigani na svojem kongresu v Košicah sklenili od Društva narodov zahtevati, da jih prizna kot narod, bi vendar to priznanje, po katerem streme, prav nič ne izpremenilo njihovih šeg in navad, ostali bodo vedno tujci v občestvu narodov. -o- * Iz Erie jezera so letos iztegnili že trupla enajst nepoznanih oseb. Angleška trdnjava Gibraltar, ki tvori s svojim strmim, grozečim skalovjem mejo med Sredozemskim morjem in Atlantskim oceanom, je edini kraj v Evropi, kjer še prosto žive opice. Njih dom so višine mogočnega masiva, na katerem se nahajajo signalna postaja, nekaj poslopij admiralitete in nevidne trdnjavske baterije. Tam, v tistih skalah, do katerih je dostop vsem nepoklicanim strogo prepovedan, in do katerih dviga vzpenjača iz sredine mesta preko brezdanjih prepadov vojake in uradnike, ki so gori uslužbeni — imajo opice svoje votline in zavetišča. Samo proti jugu, v smeri morske ožine, pada skalovje v obliki teras, toda tudi tam zahteva prehod od človeka že izredne plezalske zmožnosti, za opice pa je seveda to pobočje dobrodošlo izprehajališče. S posadko zgornjih baterij žive opice večinoma v zaupnih prijateljskih odnošajih. "Tommy-ji" (angleški vojaki) skrbe za to, da dobe živali redno svojo hrano ter polagajo sadje in ostanke jedi pred vrata vojašnic, kamor prihajajo ponje opice med glasnim blebetanjem ter na vse načine skušajo pokazati svojo hvaležnost. Včasih si upajo posebno smele živali celo na obisk po poslopjih, kažejo otrokom svoje plezalske umetnije ter se vobče obnašajo dostojno in prijateljsko. Samo razsrditi jih ne sme nihče, kajti potem postanejo hudobne in se maščujejo tako ali tako, največkrat pa lučajo ka menje. V notranje mesto opice ne smejo, tako odreja uradna prepoved. Opice so si to zapomnile in nikoli ne prekoračijo meja svojega ozemlja. V prejšnjih časih niso bili tako strogi in večkrat je človek naletel na kako smelo ali posebno radovedno opico v vrhovih dreves mestnega parka ali pa celo na cesti, kjer je bržčas hotela proučevati življenje ljudi, preden se je zopet umaknila v svoje skalno bivališče. Potem se je pa nekoč zgodilo, da je vsemogočni trdnjavski poveljnik, ki ni poznal nobene šale, na svojem vrtu priredil slavnostno pojedino. Opice so priprave opazile in prišle blizu, toda slu-žabništvo jih je prepodilo s palicami. Globoko užaljene nad takim ravnanjem, so opice porabile ugoden trenotek, udrle na vrt, ponesnažile pogrnjene mize ,zlile jedi iz skled in odnesle sadje. Pojedino so morali odpovedati. Guverner je opicam to šalo tako zameril, da je izdal povelje, naj se uvede med živad najstrožji red. Pripovedujejo celo, da so nad glavnimi opičjimi krivci izvrši' li "krvavo rihto." Gibraltarske opice so v primeri z afriškimi soplemenjaki pravi "gentlemani," saj so pa tudi Evropejke in vedo, kaj so same sebi dolžne. Postavne rasti so, pametne, brez repa in šegave, le da so po "krvavi rih-ti" postale nekoliko plašne in se ne ganejo več z vrha skale. Včasih jih je videti zjutraj za-rana ali pa ob solnčnem zatonu, ko se kadi "levantov" hlap preko skalnega vrha in lega nad mesto kakor oblak — kako žde na kaki visoki terasi in nepremično zro proti afriški celini, proti drugemu Herkulo-vemu stebru, proti divje raztrganemu Djebel Musi ali proti Sierra Carboneri, skrivališču morskih roparjev, ki se zdi ob jasnem vremenu tako blizu, da bi ga človek z roko dosegel. Ali pa opazujejo ladje, ki prihajajo od vzhoda in zapada in z znamenji odgovarjajo britanski postaji. Topničarji pripovedujejo, da so naučili nekatere opice piti žganje, kar aedaj zelo obžalujejo, kajti poslej morajo svoje zaloge skrbno skrivati. Pa se še rado zgodi, da se prevejane živali polaste par steklenic in jih odneso na kako nedostopno skalno čer. Tam se potem razvije velikanski običaj krok. In kakor se za Evropejce spodobi, se stepo in mlado in staro je tako pijano, da ne morejo domov ter kar na mestu prespe svojo "afno." V življenju teh opic je neka čudna tajna, ki je doslej še niso mogli odkriti. Vsako leto izginejo namreč brez vsake sledi za najmanj 14 dni. Nihče ne ve, kam in po kateri poti jo udarijo. Govori se pa, da se nahajajo pod Gibraltarjem mogočne votline, ki vodijo kakor hodnik pod morsko ožino na afriško stran in imajo svoj izhod nekje v skalovju Djebel Muse na afriški obali. Pod Herkulovimi stebri bi se potemtakem nahajala neznana zveza, globoko pod morskim dnom, kajti drugače je nerazumljivo, po kateri poti bi se opice preseljevale. V teh votlinah žive baje grozne predpotopne živali, ki izvirajo še iz časov, ko so na zemlji gospodarili zmaji. Poizkušali so že prodreti v podzemske jame gibraltarskega skalovja, toda doslej se ni še nikomur posrečilo, znajti se v tem labirintu, iz katerega prihaja večkrat neko ječanje in tuljenje. Vsekakor ni izključena možnost, da se nahaja med Evropo in Afriko jamska zveza. Ker "bodo sedaj pri Gibraltarju zgradili tunel med Evropo in Afriko in bodo v doglednem času vozili brzovlaki iz Londona, Berlina in Pariza v Timbuktu, bi se izplačalo dognati tudi resnico o tej skrivnosti, ki je doslej ni odgonetil človeški razum, pač pa neumna opičja pamet. Razdalja med Gibraltarjem in afriško obalo znaša približno 30 km, za katero pot — če se res nahaja podzemska zveza — bi rabile opice le nekaj ur. NEKAJ O KOLEDARJU Ako imaš čas, se vtopi v študij koledarja in tam boš našel marsikatero zanimivost. Videl boš, da več mesecev pričenja z istim dnem tedna. Januar pričenja vedno z istim dnem kakor oktober, april z istim kot julij, september kot december in februar, marec kakor tudi november imajo isti dan tedna za začetek. Maj, junij in avgust pa pričenjajo vedno z drugimi dnevi tedna. Razen v prestopnem letu sta prvi in zadnji dan leta ista dneva tedna. i RADIO PROGRAM WJAY 610 kilo—491.8 meters Ce verjamete, al' pa ne. A. M. 7:00: 7:30: 8:00: 8:30: 9:00: 9:30: 10:00: 11:00: 11:15: 11:45: 12:00: P. M. 12:01: 12:50: 12:45: 1:00: 1:15: 1:30: 2:00: 3:00: 3:30: 3:45: 4:00: 4:15: 4:30: 4:45: 5:00: 5:50: 6:00: 6:01: 6:30: 7:00: 7:30: 7:40: 8:00: Kaj vam nisem povedal, da bodo Plevnikove črešnje vsak čas ziele! V nedeljo sva jih obrala s stricem (kakih pet sva jih pustila vrabičem, da se ne bodo kregali in zabavljali tam okrog irše). Potem mi je Plev-nik še odrezal dve glavi solate na vrtu. Pa kakšne solate! Nič se ne bom zlagal, če povem, da sem j it zrezal zunaj pred vrati v skledo, ker jih nisem mogel spravit: skozi vrata. Seme za to solato .e dobil Jože iz starega kraja (pa pravijo, da je v starem knju vse zanič). A Zadnjič enkrat berem v Ameriški Dnnovini, da je nekdo zapustil raši Euclid vasi $170,000. Nisem utegnil prebrati do konca, ampak sem pustil vsem skupaj in letel naravnost na magistrat v Euclid, da bom prvi, kadar bodo začeli deliti te tisočake. Stojim tam pol dneva brez jesti in piti, in ker ni bilo nobenega "cahna," da bodo začeli deliti, pobaram nekega poliemana, če ve, kedag bodo začeli deliti in če hočem ti po Oblakov truk, pa mi bo tiste dolarje domov peljal. Pa me je lepo in pametno podučil, da je naša vas res dobila tisto sveto, ampak da je jaz ne bom čikal, ampak bo šla v vaško blagajno. "Potem pa adijo do-larčki," sem vzdihnil. «j A Sedaj, ko jo mahnemo vsako nedeljo ven v prosto naravo na piknike, javne ali zasebne, so posebno v modi razni senviči. Kaj pa je to senvič? če vzameš dve šniti kruha, eno vrh druge, vmes pa denei meso, jajca, paradižnik, ali kaj podobnega — je to že senvič. Senvič ni odvisen in tudi ne odgovoren šnitam kruha, ampak se ravna po vsebini, ki je vrtres. Kjer hočejo, da se ljudje ne preobjedo, tam dene j o debele šnite kruha, pa čisto te-nek kos mesa vmes, samo toliko da, je za ime. V takem slučaju jaz hvaležno odklonim kruh in pojem samo tisto pripombo, ki se nahaja med kruhom. Posebno dobrosrčni ljudje namažejo samo obe šniti kruha z sirovim maslom, stisnejo šniti skup — pa imate senvič. V takem slučaju igra veliko vlogo domišljija, človek si mora namreč domišljati, da ima najmanj pol pečene piške za senvič. Zato pa skrijejo take stvari med kruh, da človek ne vidi, s kakšno stvarjo ga držijo in futrajo. Zato pa jaz pri vsakem senviču previdno od-grnem eno šnito kruha, da tako lahko pogledam v globočine in skrivnosti senviča. Če je senvič kolikor toliko inteligenten, vzamem še drugega, če ne, se ga pa odklonim z slavno znanim izgovorom: "Hvala, sem tako sit, da iz mene gleda!" Ampak sedaj pa poslušajte, vi piknikarji in pik-nikarce, razložil vam bom, kako Student Prince Weather Fore- delajte senviče, da bo Bogu do-cast. Mr. ancl Mrs. Shopper. .... , , . , , , Hawaiian Recordings. padljivo delo in da dober uspeh Novcy and Jos. Jlrkof jmei0 jn ne bo zamere, ampak bodo šli senviči kot za maslo: Prince i Vzemite dva kosa, dva velika in debela kosa doma posušene šun- Leo Reisman, Victor. ' ke. Če sta kosa velika, pazite, Morning Melodies. Hillbilly Tunes. Wurlitzers Breakfast Hour. Dance Music. Elgin Time. Organ Recital. Frank sky. Studio. Elgin Time, Student Weather Forecast. Higha Hatters Orchestra, Vic- j la vam ne Pada kateri iz rok-tor. John Beljon. Studio. Round Table. Family Party Hour. Ed and Billy White. Frances Mae Baskin. Studio. Kathleen Sullivan. Adolph Feher. Edna and Jean. Studio. Joe and Harry. Cecil and Sally. Elgin Time, Student Weather. Chamber Trio. Crusaders. Merchants' and Cnsumers' Protective Alliance. Joe and Sam. Hazel Mann. Elgin Time, Sign ofT. Prince Potem vzemite eno jako tenko šnito kruha, šnita mora biti taka, da če pogledate proti solncu, vidite tam solnce, luno in zvezde obenem. Sicer ta šnita kruha ni neobhodno potrebna, toda biti mora zraven samo radi imena, ker sicer bi to ne bil senvič. Potem položite to šnito kruha med oba kosa kruha tako, da je šunka zgorej in spodaj in potem storite s tem senvičem, kakor z vsako drugo jedjo. Če je šunka mastna, bo to jako prijalo vašim prstom, kar pa zopet lahko porabite, da s prsti pomažete po čevljih, da se bodo svetili. Izletni dan 4. julija, 1930 "kri%skfLnviV in je v modi S. S. P. Z. jeie en d0ber teden. Pogruntal na Pintarjevi farmi ga je Janez Breskvar in v Zed, OVČAR MARKO Janez Jalen Rozalka se je vsa zmedena vrtela po hiši: "Oh, mizo moram pregrniti, pa nimam ne prtov ne svečnikov ne križa. Nič nimam. Sem pa sama. Ko bi bil vsaj Marko doma. Kako naj si pomagam z otrokom, z Manico. "Nič ne skrbi," jo je tolažila Anca. "Saj imamo pri nas vse. Mizo bova že midve z Ančko napravili. Marko bo pa jutri prignal na sol in bo tri dni ostal ? jarci na Rebri. Ti samo oču strezi. In če ti bo česa manjkalo, pošlji Manico k nam iskat. Vse boš dobila. Saj ste pravzaprav naši." "Anca!" je pošepetal Jernej ?'' "Kaj bi rad, Jernej?" "Dobra si. Ti bo že Bog povrnil." "Jernej! Kar pustiva to. Svoje življenje premisli!" "Hooi," mu je zacvililo v grlu. "Imam dobro premišljeno, še preveč." Nočilo se je že, ko je zacing-Ijal na vasi zvonček: "Z Bogom gredo." "Z Bogom gredo." Od vseh strani so hiteli Kr-ničani s prižganimi svečami k znamenju na vasi in pred hišo po blagoslov. Vse tri roženvence so že odmolili v veži, pa še ni pozvonil rodinski vikar Ignacij Ostenik, da bi smeli še drugi vstopiti v hišo. "Le kaj se spoveduje tako dolgo Jernej ? Morebiti pa le ni bil tako pošten, za kakršnega smo ga imeli?" Natolcevanje je za čelo siliti v duše. Jernej pa je hotel vedeti, kai naj reče Marku, da bo držalo. Nobena beseda mu ni bila dovolj močna, da bi razboritega fanta kakor je bil Marko priklenila k dobremu za vse življenje.. In vikar Ignacij je pomiril Jerneja šele, ko mu je obljubil: "Bukve mu bom dal, oča, da bo lahko do smrti bral in da bo vse življenje imel zvestega tovariša, ki ga bo svaril pred nepoštenim. Joža, ki me bo peljal nazaj, jih bo prinesel." "Pristanem. Bukve bi držale. Pa kaj, ko fant brati ne zna." "Se bo pa naučil. Mu bom že pomagal." "Da se bo brati naučil in da bo1 iz božjih bukev bral, katere mu bom jaz sam na smrtni postelji dal, to mi mora obljubiti." Zapel je zvonček in Jernej je prejel Boga in v sveto olje so ga dejali: "Kyrie eleyson, Christe eleyson, Kyrie eleyson." Podlip-nici so med litanijami ušle misli k možu, k Cenu, ki jo bo prav gotovo pohvalil, da je posla1 Joža z vozom v Radolco: "Zopet ima eno stopnjo več, ko bo dopovedoval gospodom, da je treba Rodine povzdigniti nazaj v faro — Cena? — Kje je? — Najbrže bo spal nocoj bliže Dunaju kakor Krnicam —" * * * Manici se je sanjalo, da sta ležala z Volkunom pod češnjo in obema je bilo hudo vroče. Po stezi je prišel belo oblečen angel ; zlato košaro je imel v rokah in v njej kakor jabolka debele jagode. Manica je prav dobro vedela, da jih nese bolnemu oču. Naenkrat pa je Volkun planil proti angelu in zalajal nad njim. Angel se je ustrašil in zginil. Manica pa je stekla k Volkunu, ga tako ozmerjala, da ga je bilo sram. Vendar mu ni prizanesla in ga je udarila še po gobcu in se — zbudila. Odprla je oči in še vedno mislila, da je pod češnjo na vrtu. Opazila pa je bledo svetlobo, ki se je pozibavala na steni nasproti vrat, in se čudila, zakaj gori v hiši leščerba: "Aha." Zavedela se je, da leži v kamri na posteljici. Spomnila se je prejšnjega večera in se popolnoma prebudila: "Oča bodo umrli. Kaj je angel šel ponje?" Dvignila je glavo, poslušala in ujela teko bolniko- vo sapo: "Ni še šel angel po dušo. Le mene je prišel spomnit, naj naberem oču jagod." Zjutraj je poiskala coklice, katerih že več tednov ni obula. Bala se je kač, ki lezejo po grob-ljah, kjer okrog grmov rastejo jagode. Ob stezi v Ključe je natrgala šop dolge trave in iz bilk spletla košarico. Strahoma se je bližala prvi grobi ji. Ko bi bil vsaj Volkun z njo, da bi pogledal, ali je kača v grmu: "Volkun se kače nič ne boji. še celo volka premaga." Pa ga ni bilo. Manica je hotela kačo prepoditi. Mahala je z rokami in jo plašila kakor kure: "ššš, ššš, ššš!" Potem je previdno odgr-nila veje in rdeče jagode so se ji zasmejale iz zelene trave. Polno košarico jih je nabrala. Samo nekaj napol zrelih je pojedla sama. Druge je vse nesla oču, ki bodo umrl: "Bog ve, če kaj hudo zaboli, kadar človek umrje? To bi jaz zavpila; da bi se po vsej vasi slišalo." Jernej je pojedel samo dve jagodi, da bi Manice ne užalil "Samo dve?" In Manica je pra's dobro vedela, da bodo sedaj oča kmalu umrli, ko ne morejo ver jesti jagod, ki so tako dobre. * * # Marko ni odnehal, dokler ni odšla Rozalka, ki je bilo počitka zelo potrebna, spat v kamro k Manici. Zaprl je za njo vrata, da bi je ne motila brleča leščerba; sam je legel k peči na golo klop. Zaspal ni. Še kadar se mu je zadremalo, se ni pretrgala nit njegovih skrbi polnih misli. Tiho, da bi ne prebudil oča, je sedel, oprl komolce ob kolena in podprl glavo kakor starec, katerega je upognilo trdo življenje. Skozi odprto okno je slišal, kako je veter narahlo razgibal drevje. — Pod streho je poskočil maček. — V Lipju in v Ključih se je oglašal čuk. Dušeč dim je predramil Marka iz premišljevanja. Narahlo, po prstih je šel useknit baklajo-čo leščerbo. "Marko!" "Kaj bi radi, oča? Vode?" Jernej pa je odkimal in Marko je postavil lonček, v katerem je ponudil oču vode, nazaj na stol. Ujela sta se z očmi in razbrala iz njih drug drugega misli. Jernej je zopet pogledal v plat-! neno rjuho: "Hiša je itak tvoja. Njivo sem tudi tebi dal. Dekleta imajo kot, in kar je vaša mama prinesla atu, jima vse pusti: skrinjo, posteljo, obleko, vse. če se bo pa katera možila, ji moraš napraviti novo skrinjo, novo mizo in posteljo; les samo. In vsaki sem izgovoril pet rajn-šev. Saj ne boš hud, Marko?" "Oča, več jima bom dal, več." Marko se je premagoval, kar se je mogel, pa so mu vendar zatrepetale ustnice. "če boš imel," je mirno odgovoril Jernej. Marko je obmolknil, se naslonil na končnico postelje in zami-i žal. Jarci, konji, vozovi in širo-| ka cesta so zaplesali v temi pred njim. Vsa dolga pot s samimi klanci; od ovčarja do vozarja in še naprej do gospodarja, pot, ka-Itero izmed tisoča komaj eden prehodi, drugi omagajo ali se ubijejo, kakor se je njegov rodni oče, Primož. Jernej pa je znova izpregovo-ril: "Ne kakor brat, kakor oče skrbi za Rozalko in Manico, posebno za Manico, in še mama jima poskušaj biti, čeprav si še sam potreben staršev." Marko je stopil k zglavju. Ne kakor mladec, kakor mož je položil pred oča desnico. "Oča! Dokler bo ta gibala, jima ne bo hudega." j Z obema rokama je prijel Jernej Markovo desnico. Pomolčal je in premislil, kako bo dopovedal fantu: "Samo z rokami, Marko, je težko služiti večim kruha. Roke in glava, šele oboje kaj velja. — Obljubi mi, Marko, da se boš brati in pisati naučil." Marko je molčal, ker ni sam verjel, da bi mogel izpolniti, kar je zahteval oča. "Obljubi!" je silil Jernej. "Bi, ko bi vedel, kako naj se naučim." "Za prve začetke boš šel h gospodu vikarju na Rodine, tako sva se dogovorila z gospodom Ignacijem, potem se boš pa lahko sam bistril. Obljubi Marko!" "Obljubim!" "Vem, da boš držal besedo." Jernej je segel pod blazino in prinesel izpod nje staro židano ruto, v katero je bilo zavito nekaj trdega: "Vzemi in spravi v svojo posteljo, Marko. Nekaj denarja je notri, da boš imel za prvo silo. In pa bukve so, iz katerih se boš brati naučil in v katerih je zapopadena modrost za ta in za oni svet. Beri iz njih. Predvsem zato sem te silil, da se nauči brati. Na!" Marko se je branil sprejeti židano ruto, v kateri so bile, tako je že od otroških let mislil, skrite vse skrivnosti Primoževe hiše. "Saj to hočem," je silil Jernej, "da prevzameš skrb za vso hišo, in — Marko — reši me posvetnih skrbi." (Dalje sledi) -o- Nad $200,000,000 preostanka v blagajni Washington, 30. junija. Danes, ob zaključku zveznega poslovnega leta, se nahaja v zvezni blagajni nad $200,000,000, kar pomeni, da so bili vsi stroški, katere je vlada imela tekom leta, plačani in da še omenjena svota preostaja. To je skoro toliko kot na primer znašajo vsi letni stroški Jugoslavije MALI OGLASI Zahvala Spodaj podpisani se prav lepo zahvaljujem pevskemu društvu "Edinost," ki so se pred kratkim oglasili na moji farmi in tako lepo prijateljsko zapeli. Vsem pevcem prav iskrena hvala in se jim še priporočam ob drugi priliki. Prijazno vabim tudi druge rojake na obisk. Še enkrat prav lepa hvala vsem pevcem! Frank Beretič, Dock Road, Geneva, Ohio. Hiša naprodaj Se mora prodati radi bolezni. Ima osem sob, garažo, podstrešje dodelano, mreže, zastore, posebna vrata, zidan porč. Nobenih popravil ni treba. Poceni. 913 E. 73rd St. (153) Hiša naprodaj 6 sob in garaža, pravkar skon-čana, se proda od lastnika po skrajno nizki ceni. Vprašajte po 6:30 zvečer ali v nedeljo. 19700 Ormiston Ave., Nottingham. (July 1. 5. 8. 12) New York Dry Cleaning Co. 6220 St. Clair Ave. ENdicott 2063 Čistimo, barvamo, popravljamo, predelujemo vsakovrstna moška in ženska oblačila po najnižji ceni. Čistimo tudi moške in ženske klobuke. Povsod znano staro in zanesljivo podjetje. Naznanilo članicam društva Napredne Slovenke št. 137 S. N. P. J. na- j znanjam, da se vrši redna seja v četrtek zvečer, 3. julija, in sicer v sobi št. 1, novo poslopje, S. N. Dom. Ker je več važnih zadev na dnevnem redu, opozarjam1' članice, da se gotovo udeležijo v največjem številu. Sestrski po zdrav — Mary Bajt, tajnica. V najem se da pet čednih sob. Sobe greje furnez na parno gorkoto. 6304 Carl Ave. W Soba se da v najem za enega fanta. 1153 E. 61st St. Vprašajte spredaj. (154) Beckwith player piano je naprodaj. Zgleda kot nov. Cena z rolami vred je samo $100.00. Vprašajte na 1114 E. 64th St., spredaj, zdo-laj. __(153) Dve sobi se oddasti v najem. Prav čedne sobe, nizka cena. 15016 Saranac iRd. (156) 0 LJUBLJANA - ZAGREB Še nikdar prej v življenju niste imeli tako lepe prilike, da vidite našo belo Ljubljano in Zagreb, kakor jo imate ravno sedaj. Euharistični kongres, ki se bo vršil v Zagrebu, bo eden najsijajnejših, kar jih je še Zagreb videl; radi tega ne odlašajte se prijaviti takoj pri MIHALJEVICH BROS. CO., na 6201 St. Clair Ave., ki so edini uradni zastopniki za Cleveland in okolico. CENE IZ NEW YORKA IN NAZAJ V NEW YORK SAMO $210.00 Potnike bo za to potovanje spremljal in jim vso prtljago uredil dobro poznani g. Marian Mihaljevich, katerega vidite tu na sliki. Iz New Yorka do Ljubljane in Zagreba pa bo skrbel za potnike Rev. V. J. Vukonič. Parnik Aquitania je eden najlepših na svetu. Cunard črta je najbolj poznana Hrvatom in Slovencem. Mihaljevich Bros. Co. 6201 St. Clair Ave. Cleveland, O. MESTNE IN OKRAJNE DAVKE lahko plačate pri nas brez dodatnih stroškov Kot prejšnja leta nam jc tudi letos okrajni blagajnik dal poverjenje pobirati davke na obeh naših uradih. Poslužite se te prilike in si prihranite pot in stroške v mesto. Ce nimate novih računov, prinesite s seboj zadnje pobotnice. The International Savings & Loan Co. (SLOVENSKA HRANILNICA) 6235 St. Ciair Avenue 819 E. 185th Street Soba Jako čedna, z vsemi udobnostmi, pri mirnih ljudeh brez otrok se da v najem na Kempton Ave. Za j naslov vprašajte v uradu tega lista. (154) Naznanilo občinstvu Naznanjam, da sem otvoril prostor za ključavničarstvo in brušenje brivskih potrebščin ter raznih drugih rezil. Vedno bom gledal, da bom vsem našim | odjemalcem kolikor mogoč do- , bro postregel v njh zadovoljstvo. 'Se vljudno priporočam. Fr. čepirlo, 1342 E. 55th St., vogal St. Clair Ave. (Tue.X) i I Izletni dan 4. julija, 19301 S. S. P. z. na Pintarjevi farmi Travel via Lake Erie to Niagara Falls, Eastern and Canadian Points LET TKE C & B LINE be your host for a delightful, refreshing - night's trip between Cleveland and Buffalo or to Pt. Stanley, Can. Travel while you sleep. Avoid miles and miles of congested roadways via these short routes to Canada and the East. Every comfort and courtesy of a modern hotel await you. Autos earned. Cleveland-Buffalo Division Steamers each way, every night, leaving at 9:00 p. m., arriving at 7:30 a. m. (E. S.T.) April 15th to November 15th. Fare, $5.00 one way; $8.50 Round Trip. Auto Rate $6.50 up. Cleveland-Port Stanley, Canadian Division Sleamet reaves 'Cleveland midnight, arriving Port Stanley 6:00 a. m. Returning, leaves there 4:30 p. m.. arriving Cleveland 9:30 p. m. June 20th to September 6eh. Fare $3.00 one way; $5.00 round trip. Auto Kate $4.30 and up Write for fret folder and Auto Map. I Ask for details on C & B Line *J Triangle. Circle and All Expense n?*" rr_____ . I__tni/> _:.'.. J. J ______ lb THE CLEVELAND AND BUFFALO TRANSIT COMPANY E. 9th Street Pier Cleveland, O. M VELIKA SREDOLETNA I \ Ker potrebujemo denar, smo prisiljeni razprodati vse blago v zalogi po sledečih skrajno znižanih cenah: FINE SVILENE OBLEKE ZA ŽENE IN DEKLETA Najnovejše mode — Št. 14 do 50 $ 5.75 obleka—razprodajna cena sedaj samo....$ 3.75 $ 7.50 obleka—razprodajna cena sedaj samo....$ 4.95 $10.00 obleka—razprodajna cena sedaj samo.. ..$ 6.75 $16.75 obleka—razprodajna cena sedaj samo.. $10.75 $17.50 obleka—razprodajna cena sedaj samo.. $12.50 in 10% popusta na vseh pralnih oblekah, katere so garantirane stalne barve FINE IN MODERNE SPOMLADANSKE SUKNJE ZA ŽENE IN DEKLETA Št. 15 do 54 $12.50 suknja—razprodajna cena sedaj samo....$ 7.50 $15.00 suknja—razprodajna cena sedaj samo.. .$ 9.95 $19.00 suknja—razprodajna cena sedaj samo... $12.75 $25.00 suknja—razprodajna cena sedaj samo.. .$15.00 in vse druge suknje vredne $35.00 do $45.00 sedaj samo $17.50 VSE PRALNE IN SVILENE OBLEKE ZA DEKLICE Vse garantirano stalne barve — Št. 3 do 14 $ 1.00 obleka—razprodajna cena sedaj samo......$ .75 $ 1.50 obleka—razprodajna cena sedaj samo......$1.15 $ 2.00 obleka—razprodajna cena sedaj samo......$1.39 $ 3.00 obleka—razprodajna cena sedaj samo......$2.15 $ 5.75 obleka—razprodajna cena sedaj samo......$3.75 $10.00 obleka—razprodajna cena sedaj samo......$5.75 VSE SPOMLADANSKE ALI JESENSKE SUKNJE ZA DEKLICE Št. 3 do 14 $ 5.75 suknja—razprodajna cena sedaj samo......$3.75 $ 7.50 suknja—razprodajna cena sedaj samo......$4.98 $10.00 suknja—razprodajna cena sedaj samo.....$6.95 $12.50 suknja—razprodajna cena sedaj samo......$7.95 VSI SLAMNIKI ZA ZENE IN DEKLETA NAJNOVEJŠE MODE $2.00 do $5.00 slamniki—razprodajna cena sedaj samo 75c, $1.00 in $1.95 VSI SLAMNIKI ZA DEKLICE 3 DO 12 LET STARE $1.00 do $3.00 slamniki sedaj samo 50c, 75c in $1.00 VSE FINE SVILENE IN DRUGE NOGAVICE ZA ŽENE, DEKLETA IN DEKLICE $ .50 nogavice sedaj samo......................................$ .35 $1.00 nogavice sedaj samo......................................$ .79 $1.25 nogavice sedaj samo..................................:...$ .98 $1.50 nogavice sedaj samo......................................$1.15 $2.00 nogavice sedaj samo......................................$1.35 VSI LETNI IN ZIMSKI JOPIČI, Z ROKAVI IN BREZ ROKAVOV, ČISTO VOLNENI IN DRUGI $1.95 jopič (sweater) sedaj samo........................$1.50 $2.98 jopič (sweater) sedaj samo........................$2.15 $4.50 jopič (sweater) sedaj samo........................$3.25 $5.50 jopič (sweater) sedaj samo........................$3.98 $8.00 jopič (sweater) sedaj samo........................$5.75 VSE KOŽNE IN DRUGE ROČNE TORBICE (HAND BAGS) $3.00 torbice sedaj samo........................................$1.98 $2.00 torbice sedaj samo........................................$1.35 $1.00 torbice sedaj samo........................................$ .75 $...50 torbice sedaj samo........................................$ .35 Vso svileno in drugo spodnjo obleko za dekleta, žene in deklice dobite sedaj pri nas po skrajno znižanih cenah Z eno besedo rečeno: vse blago v zalogi, brez izjeme, more biti razprodano, in to v najkrajšem času, po skrajno znižanih cenah NAŠA ZGUBA JE VAŠ DOBIČEK Za obilen obisk se vam priporočam Benno B. Leustig 6424 St. Clair Ave. Nasproti Slovenskega Narodnega Doma J V, SAMO ZA EN LAS i j jl.. BplSBl GABAKIOU XXXI. Končno je posvetil skozi malo okence jetnišnice, kjer je bil zaprt Jakob, novi dan, dan, ki bo odločil Jakobovo usodo. Danes bo sojen. In prav tisti dan je prinesel dnevnik "The Sauveterre Independent" na prvi strani in z debelim tiskom: "čemu vse to razburjenje, to vznemirjenje in nenavadno gibanje v našem mirnem mestecu? Čemu se ljudje shajajo v gručah na trgu in pred hišami? čemu ta vprašalm izraz na obrazu vsakogar, čemu ta radovednost v očeh naših meščanov? Vzrok je, ker se danes vrši obravnava Valpinsonovega slučaja, ki je toliko tednov vznemirjal naše prebivalstvo. Vse hiti proti sodnijskemu poslopju, vse hiti in drvi v tej smeri. In sodno poslopje! že davno predno se je zdanilo, je bilo obdano od velike množice in orožniki so z veliko težavo delali red. Množica se drenja, preriva, suje. Zbadljivke in žaljivke fr-če po zraku sem in tje. Iz besed nastanejozamahljaji, potem pride do udarcev, ženske histerično vpijejo, moški kolnejo, dva okoliška kmeta sta bila aretirana. Znano je, da bo samo par tako srečnih, da bodo mogli notri. Veliki trg pred sodnim poslopjem ne bo zadosti velik za vso to množico. Kako pa naj za vse te zadostuje mala sodna dvorana? Toda naše sodne avtoritete, ki hočejo vedno ustreči ljudem, so napravile ljudem tudi sedaj uslugo. Dali so podreti dve steni in tako izpremenili veliko zbo-rovalno dvorano in sodno dvorano v eno samo veliko dvorano. Naš mestni arhitekt, gospod Lautier, nam je zagotovil, da bo ta povečana dvorana zadostovala za 12,000 oseb. Toda kaj je 12,000 oseb? Davno pred uro, ki je bila napovedana za obravnavo, je bila dvorana zasedena do zadnjega kotička, če bi kdo spustil šivan-ko na tla, pa ne bi mogla pasti do tal. Tudi en palec prostora ni izgubljenega. Vse naokrog, ob stenah stoje ljudje. Na obeh straneh podstavka so postavili stole, katere so zasedle naše dame, ne samo iz našega mesta, temveč tudi iz okolice in celo iz daljnih mest. Nekatere teh dam je oblečeno v krasne obleke. Tisoče stvari bi bilo za poročati, katerih ne mislimo poročati. Čemu? Samo to moramo poročati, da se obtoženec ni poslu-žil svoje pravice izbirati porotnike. Odobril je vse, katere je izbral državni pravdnik. To novico smo izvedeli od ne- kega odvetnika, našega prijatelja. In ravno ko nam je to povedal, je nastal pri vratih velik hrup, začul se je ropot stolov in razni vzkliki. V sodno dvorano je prišla družina obtoženčeva, ki je zavzela prostore, ki so bili za nje pripravljeni. Markij Boiskoran je peljal za roko gospodično šandore, ki je bila oblečena v temno sivo obleko, ki ji je jako dobro pristoja-la. Gospod šandore je spremljal markizo Boiskoran. Oba moža sta se držala zelo resno in rezervirano. Mati obtoženca je bila videti zelo potrta. Nasprotno pa je bila videti gospodična šandore zelo živahna in je odvrnila s prijaznim smehljajem par pozdravom, ki so ji bili zaklicani od raznih strani iz množice. Toda ti niso dolgo predmet zvedavosti. Pogled vseh so se obrnili k veliki mizi, ki je bila postavljena pred sodniki, in na kateri je ležalo več predmetov, ki so bili pogrnjeni z rdečim suknom. Ti predmeti se bodo rabili pri obravnavi v dokaz. Ura udari enajst. Nadzorniki delajo red v dvorani. Odpro se mala stranska vra-tica in v dvorano stopijo zagovorniki obtoženca. Našim bralcem je znano, kdo so. Eden je Magloire, slavni odvetnik, drugi je odvetnik iz glavnega mesta, gospod Folgat, še mlad, toda že precej znan. Gospod Magloire izgleda fino, kakor vedno in smehljajočega obraza se pogovarja s županom mesta Sauvaterre. Gospod Folgat je odprl aktovko in začel pregledovati razne listine. Pol osmih! Sluga naznani, da se prične obravnava. Gospod Domini zasede svoj prostor. Gospod Gransiere je zasedel prostor državnega prav-dnika. Zadaj za temi so zasedli svoje prostore porotniki, resno in dostojanstveno. Naenkrat zašumi po dvorani. Vsakdo vstane, vsak napenja oči, da bi boljše videl. Nekateri stopajo celo na stole. Predsednik je ukazal pripeljati jetnika. Pripeljejo ga. Oblečen je v črno, elegantno obleko. V gumbnici ima pripet trak, znak častne legije. Bled je; toda njegove oči so jasne, široke odprte. Ponosno stopa, dasi nekoliko melanholično. Komaj se je dobro vsedel, ko se vzdigne nekdo, se prerine skozi tri vrste sedežev, navzlic protesta paznikov in stisne jetniku roko. To je doktor Seignebos. Predsednik naroči šerifu, naj napravi red in mir, in ko pove občinstvu, da je vsak medklic, najsibo v prid, ali proti obtožencu, prepovedan v sodni dvorani, vpraša obtoženca: "Povejte mi svoje ime, priimek, družinsko ime, vaš poklic in bivališče." Jetnik odgovori: "Louis T r i v u 1 c e Jakob de Boiskoran, 27 let star, posestnik, stanujoč v Boiskoranu, okraj Sauvaterre." "Vsedite se in poslušajte obtožnico, ki je proti vam naperjena." Pisar Mešinet prebere obtožnico, ki je bila v svoji priprosto-sti tako strašna, da je pretresla vse navzoče. Obtožnico ne bomo na tem mestu ponovili, ker je itak vsakomur znana. (Ižpraševanje obtoženca) Predsednik. — Obtoženi, vsta-nite in odgovarjajte razločno. V preiskavi ste se branili odgovoriti nekatera vprašanja. Temu moramo priti sedaj na jasno. In svarim vas, da govorite čisto resnico, ker bo to le v vašo korist. Obtoženec. — Nikdo si bolj ne želi, da pride resnica na dan, kot jaz. Pripravljen sem odgovarjati. P. — čemu niste hoteli govoriti pri prvi preiskavi? O. — Mislil sem, da je v mojo korist, če govorim samo pri obravnavi. P. — Slišali ste česa vas dol-že? (Dalje prihodnjič.) Oglasi v "Ameriški Do« movini" imajo vedno dober vspeh. tiii>!niroi!!i}it!{t!itii'in!nnuin{žt<*ii{i Izletni dan 4. julija, 1930 S. S. P. z. na Pintarjevi farmi o o o o o o t o o o t o o o o o o o o o f Posebnost! DEŠKE IN DEKL1ČJE KOPALNE OBLEKE i vseh barv in mer, 26 do 34, se prodajajo po 39 CENTOV KAPE ZA DEČKE vredne do $1.50, na razprodaji po 69 CENTOV Posebnost! BLOOMERS Tu imate priliko, da si jih kupite po izvanredno nizki ceni, ker se jih sicer prodaja po $1.00, na razprodaji bodo šle po 29 CENTOV Sedaj se je uresničilo! Razprodaja, na katero smo se pripravljali mesece. Za $15,000 najboljšega blaga za moške, ženske in otroke ter raznega modnega blaga, se bode prodajalo po izvanredno nizkih cenah. — Pokazati hočemo vsakemu odjemalcu našo dobro voljo. MUŠLIN SLAMNIKI ZA MOŠKE vredni do $2.50, na razprodaji po 95 CENTOV Na tej razprodaji boste dobili še stotine drugih predmetov po skrajno nizki ceni Posebnost! SVILENE NOGAVICE ZA ŽENSKE popolna zaloga vseh barv in mer. Se navadno prodajajo po 60c do 75c, na tej razprodaji samo 29 CENTOV BLEACHED HOPE MUŠLIN, KI GA POVSOD PRODAJAJO PO 20c JARD; NA. ŠA CENA JE SEDAJ EN JARD ZA 12 CENTOV NOGAVICE ZA OTROKE Posebno močne otroške nogavice vseh mer, navadna cena 35c, na naši razprodaji 9 CENTOV PRAZNIČNE SRAJCE MOŠKE ZA z ovratnikom ali brez, vredne do $1.50, mere 14 do 17, se prodajajo sedaj po 69 CENTOV i,,, i Prosimo preberite to! Pred šestimi leti smo pričeli z majhnim začetkom. Takrat smo bili še zelo malo poznani med rojaki v tej naselbini. Toda naša poštena trgovina, naše zanesljivo blago in skrajno nizke cene, so vzbudile pri narodu zaupanje in trgovina je pričela rasti z vsakim dnem. Rojaki so pričeli kupovati v naši trgovini. In da se izkažemo hvaležnim za njih naklonjenost v načinu, ki res nekaj pomeni, zato smo priredili to razprodajo, kot v nekako praznovanje 6. obletnice rojstva naše trgovine. Na to razprodajo ste vabljeni vsi, ker prihranili si boste lep denar. Razprodaja traja samo nekaj dni, zato ne odlašajte, ampak pridite takoj. »:::»»»»»»»»»u»»ttw»»»»H»!«ta Posebno: HIŠNE OBLEKE ZA ŽENSKE Nenavadno dober kup dobite na teh oblekah, ker se sicer prodajajo po $1.50, na tej razprodaji pa samo 49 CENTOV j;««::«««::«:::::««::::«::««::::«««:« Dekliški klobuki Za odrastla ali mala dekleta. — Vseh oblik in barv. — So se prej prodajali po $2.50, razprodajna cena 98 CENTOV PERCALE ATLETIČNO SPODNJE PERILO ZA MOŠKE Edino priporočljivo za poleti, navadna , 07c cena 75c, na razprodaji...................... LEPE OVRATNICE ZA MOŠKE Krasni vzorci, najnovejše mode, navadna cena $1.00, na razprodaji...................... 36 PALCEV ŠIROK, VELIKA IZBERA VZORCEV, NAVADNA CENA 25c, NA RAZPRODAJI JARD ZA 13c, DVA JARDA ZA 25 CENTOV . SRAJCE ZA DELO Znanega izdelka Amsokeag Chambray. Regularna cena $1.00, vse mere, se prodajajo sedaj po ATLETIČNO SPODNJE PERILO ZA OTROKE navadna cena 65c, na razprodaji po 29 CENTOV Radi pomanjkanja prostora, ne moremo označiti več predmetov. Pridite na razprodajo in izberite! 49 CENTOV MOŠKE OVERALLS Znanega Superior Brand izdelka, jako močne overalls, se povsod prodajajo po $1.50, na. tej razprodaji samo 79 CENTOV Posebnost! Rayon svileno spodnje perilo za ženske, step-in chemis, bloomers, french panties. Regularna cena $1.00, na razprodaji po 49 CENTOV m John Rožanc, 15721 Waterloo Rd., I 020202001002000002000100020100020000020200020002010002010202010100020200020000000202000102000201000100