Katolišk cerkven list. ------.v * Dani -n iziiajh vsak petek na celi poli, in v>lja po p za i clo K to 4 gld. ; V*a 1 gld. 40 kr., za četert leta 1 gld. <0 kr. V tiskar.', iri "prejemana za leto 4 g< Id., za j ol leta 2 gld., za ectert leti 1 gl; ako zadene na »a dan praznik, izide Danica dan poprej. Tečaj XXIX. V Ljubljani 29. grudna 1876. List 527 Mlako fe Napoleon M sodil o katoliški, in kako o Lutrori veri. Za siovo od starega leta. KCCLesIae VInDICate IVra Ministri <|Vo«|Ve. B. C. Knezi, kralji in < esarji. Vsi ministri, vsi vladarji OI>račajte mu, dcsniro Sveti Cerkvi /.a pravico! Pisali smo o katoliški resnici v pogovorili preteklo leto. Te tehtne pogovore bomo prihodnje leto nadalje vali, danes pa naj na njih mestu stoji kaj posebno mičen spis od pervega Napoleona. Mičen v dveh ozirih; 1. ker je od tako očitnega velikana, ki je še le v poniževanji prav spoznal velikost katoliške vere; 2. k( r se nepričakovano tako lepo pojasnuje, kar smo zadnjič pisali o Aleksandru čaru, da sta bila namreč Aleksander in Napoleon v dogovoru zarad zedinovanja narodov s katoliško Cerkvijo. Oblastni mož, ki je bil dospel na verhuii".' posvetne moči, kteri je mislil, da ima osodo vladarjev in ljudstev v svojih rokah, mož, kteri je poglavarja s\e:c Cerkve hotel strahovati, ga je v sužnjost gnal in neusmiljeno terpinčil, — mož, ki je škofe tiačil za deržavne služabnike — potem pa je bii po vladi Vladarja vesoljnega sveta primoran umakniti se z vladnega pozorišča, ta mož nam je pokazal, kako dobro je preteki« st nazaj pogledati. Sklep d je svoje dni na ramotnem otoku sv. Helene, gledal v preteklost in izrekel znamenite spoznanja, ki nasledvajo. Poslušajmo v teu: oziru sodbo Napoleonovo o pro testanštvu v razmeri k katoliški Cerkvi, in naj bi jo pač v.-«tk obračal na prikazni dan današnji. Na otoku sv. Helene je razodel cesar o protestan-štvu "Vrje mnenje tako-le: Protestantizem se prilieno imenuje, če je komu drago, vera uma, to je za človeško iznajdbo prav primerno ime. Katoličaristvo je pa nasproti vera razodenja, ker je delo Božje. Brez dvoma imamo vsi nagnjenje, da bi \ se merili z mero svoje razsodnosti in nič nc verova i, česar ne občutimo. Po človeško govoriti, bi meni bilo čisto prav, Sveto večerjo vživati v spomin Jezusa Kristusa, liubše kakor zares njegovo meso jesti in njegovo kri piti, kar je težej razumeti in terdo verovati. Ali se pa smem čuditi , če najdem v veri skrivnosti, ker skrivnosti vidim povsod v natori V Jest, ki nič ne razumem o stvarjenji, ki ne poznam bistva reči, ali se smem čuditi nad tem, da je cclo razlaganje tolikih skrivnost čisto skrivnosten nauk? Prej bi se čudil temu, ko bi bilo drugač. *) Kes, vera je z ozirora na velikost naj višega bitja in na revšino uboge stvari t> , kar nrra biti, v tem ravno vidim dokaz prave vere. Ali bomo višnjevi daljni uebez tajili, ker se njegova neizmernost » šestilom (čir-klomj ne more ne meriti in ne obscčiV Samo Bog, samo vera zamore te imenitne vprašanja o stvarjenji sveta in o namenu človeka doseči iu nanje odgovoriti... Katoličan=tvo je vera veljave in družbinstva, kakor je protestantizem vera upora in samopašnosti. Katoliška vera je tukaj mati miru in edinosti. Krivoverstvo Lutrovo in Kalvinovo je večen vzrok razpora, kvas sovraštva in ošabnosti, klic vsih strast. Katoliško duhovstvo je bilo pri vstanovijenji evro-pejske družbe na pervem mestu; vse, kar je v novo šegni omiki naj imenitnejšega, umetnije, vede, pesništvo, vse, kar vživamo, je njegovo deb». Vsi začetki v-tanov-ijenja, kteri varujejo mir deržav, so tudi ena nj givih dobrot. Temu nasproti je pa protestantizem svoj začetek zaznamoval » silovitostjo in vojskami. Ker je bilo krivoverstvo z duhom dvoma iu z nepošteno kritiko zaterlo veljavo, je s slabljenjem vsih družbenih vezi pripravljalo pogin vsim deržavam. Sam sebi prepušeui človek se vda dvomljivosti: potreba verovati, se svojim bližnjim izročiti, je podlaga vs h vzajemnih razmer m«Ml ljudmi: to podlago so spodkopali. Ce je protestantizem, kakor se terdi, razvil «iuh& obertstva, če je gmotni olagostan res pomnožil, ie to majhen dobiček, ktc i se je ual tudi s katoličan-»tvom doseči, in ta dbiček je odvagan z vsaktero nesreč ki je vzbujena p-> preveč prostem preiskovanji. — ne govorim o hudem, kter > nam preti v prihodnje. Kaj je postalo iz protestantizma V Dan dane i se protestanti med seb >j la no tako malo strinjalo, k.»kor z nami katoličani. Iu kako mo»e drugač biti V Ali je k;.ka vez, ktera 01 bila dovolj močna zedirrti i|udi, ki bolj verujejo sebi, k .kor pravilom, določil« 111 m vero izpovedanjem V Ljudi, ki ne sprejmejo ne določi,«* podlage iu ne veljave V Ljudi, ki so zmožni iut: zavreči in zatajiti, kar danes verujejo? Cesar Aleksander in jaz bi bila morebiti zopet vstanoviia edinost med keršanskimi verstvi. Na»< »lila sva bila osnove, k temu: to je bilo mogoče. t Bila bi pa nespamet misliti na bližan je s protestanštvom, ki ve- ') Ali ne vi«li< v tein lejteiii spoznanji b*se<| -v. I'etra: „. nost v drevesih. Tako je katidištca vera, ki povsod dela red, ob enem družbinska in verska vez ktera pa tudi moč vterja, vsiro edinost i.; i .bežen ozuanuje, in slehernemu njegovo do.žn« st p- •• živo zaterjuie." Skodh le, da veliki' Napoleon, dokler je bd še na ke.milu, ni po lih načelih ravnal. Ti pa, katoliški kriitjau, derži &e precej v mladosti, derži se vse leta naukov cd Boga razodete katoliške vere, da se ne boš v starosti kesal, kakor se je Napoleon. Spoštuj namestnika Kristusovega, da te nc zadene bridka šiba, kakor je oba Napoleona, ki sta zoper njega delala. Da bi »e še trelj« mu (ali čen.o reči četertemu?) Napoleonu taka nc gojila, -io mu av. CK:e, ki so njegov ki-r^tnt boter, ravn • te dni dali nauke. Bil je prišel v Kim in tidi k sv. Očetu. Papež ao ga dobrotno sprejeli in r« k!i, da so močno razvescijem, ker ga vidijo. Sv. Oče pa vsakemu na. avuo->t povedo icsnico, in tudi svi j»«u,u bo'rencu je n i i o zam dčali. R*-kli so mu: „V' ?c' sem, da si zdrav, a!i dam ti pomisliti, da veliko im ni:niši j** zveii anje. kakor t«-lcano zdravje. Najbolje zate bo, čc se na Laškem dolgo ne mudiš. Tudi tvoj oče so bili prisii na La^ko in sploh so bili pogosto na pol otoku, pa s tim si čisto nič niso pridobili." Priporočan so mu nadalje, naj se ne zanaša na posvetno velikost, ker ra»no v osoci: svoje družine vi d, da za naj veči slavo nas eduje naj globok"jše p nižanje. t** Harot iiiioaieric. (Dalje.) „B«< nas je klical piše Antornevie, v vas Grom-nik. b.izo ktere je im«l žia tmk D. »voje posestva. Bil je lep večer. V-e čoveiko bitje je tda-iko počivalo, /lahtnik pozabi na trudne (in-voo «.pra\;la. Hoteč se nekoliko o.idihniti S" poda v n« ia^jni Hojmk k svojemu bratu iu dragim svojim rodovincem. Pa toliko da se k igri vsed-jo, ž^ se jsm sp'ro-i, da oboroženi kmetje na dvoru rogoviiij . ,,Kaj ui radi tim jib pobara g spodar. ,,Prišli »m.;, tukaj m« , rožja iščem-, ki ga imate prikritega." ,.I)a tukaj i.i orožja, pojiite in pogie|t«V' reč- gospodar in grede jim prosto;e az;;azuje. Zdajci se ko-a kvišk » zavihti, bliskne, pade. in gosp iarja znak na tla ^obije. Ostai; g» 3j>odje, č;.vši m-rtni krik, hočejo pobegniti, ki pa vendar moritvi ne uid j* . Druhal je vse poropala, k»r s** je ne:'t »i.»i..: r«»zd a.a in razbila, kur ni mogia p«gr.»biti. Po tem a*!ans-.•-ui delu hrumi v Grorrnik. Crrna noč i" kr.i . prirodo in s stiahom in trepotom navdaja.a žtahtnik' v > g -.po, k. je ču a p i t peči h svojih oirocih. K=»r je slišala razn ;cio stopanje, ki je vedno bolj strah, vit«* piihajalo, gre klicat služabnike, da bi gospodu postregli, ako bi nilo tr-ba. Nae; krat šipe po oknih zab enče, ter se zarobij"ne na tla usuj»'jo. Mahnili so bili razbojn;k> po njih. Gospa pr« slraecna vzame otroke in hoče bežati, pa hiša je uila obstopljena in leg nemogoč. Zvesti služabnici otroke izroči, da jih »krije, sama pa bega iz sobe v sobo, preganjana od kriki in vika divjakov, ki jo dobite v sobi pos ov. Po motu jo prašajo, ki so ga ji bili v Hojniku ubili. S sekirami in koli razdrooe in starejo vse hiš t o orodje, da ao oklestki In li na v^e strani. Strahovito noč raz-djanja je gospa ixela, pa aLgelj božji jo je varoval, da J-ervoloki niso napadli ni *, in njenih otrčk. Do prihoda misijonarjev ni imela uboga mati mirne ure, neprenehoma se je bola za življenje nedolžnih detet; še drugo ljudstvo je bilo tako ostudno prederzuo, da ji je celo v cerkvi klečeči kljuboval« . Misijon se prične. P. Antonievič stopi na s\eto mesto, da bi kazal velikost greha in grešno ljudstvo k pokori nagibal. Med svarjmjem mu obstane oko na gospej, ki je bila černo oblečena in na otrocih okoli nje stoječih, ki so bili černo opravljeni v znamenje žalovanja. Ta prizor mu tako v serce gre, da mu boleča žalost, bi rekel, v vseh udih vskipi. Bolečega občutka prevzet in prešinjen, s solzami v očeh, sem očital ljudstvu strašno pregreho, ki jo je doprineslo, pravi Antonievič sam, tako živo in pretresljivo, da je mahoma spozualo gnjusobnost svojega početja, s kterim se je prej bshalo. Ko jim pokažem gospo, ki so jo storili vdovo, in otroke, ki so jih storili sirote, so se topile ledene serca. Ko stopim s prižnice, se me otroci oklenejo in jokaje pravijo: Ti so nam očeta ubili. Solze so stopile v oči vsem, ki so zraven stali; to je bil eden naj bolj dragih in bolečih trenutkov v mojem življenju." Pač res. Duhovniku, ki je vreden svojega imena, ki neutrudljivo dela za duhovni in telesni blagor sebi izročenih, so taki trenutki naj ginljivši. Ali more duhovni pastir si kaj boli minljivega misliti, kakor če grešniki, polni kesanja, žalo&ti in potertja k svojemu Zve-ličarju teko? Devet dni je bila vsa okolica na nogah, kakor da je bilo sveto l« to. Od vseh strani je ljud&tvo vre'o k svetim opravil- m : v trumah je prihajalo v Grotn-nik. Kerdela, ki so od d;.ieč prišle, so se ušotorile pod mogočno ,'ipo na rairodvoru. Vradnik, ki je vidil oddelke ljudi proti Gromn.ku se gibati, se iz radovednosti sam tje p-da, da bi zvedel vzrok tacega preseljevanja. Kavno pii le k pridigi od poslednje sodbe. Vi.ieč pa, kako je ljudstvo zdihovaje in jokaje u-ruiljenja prosilo in pobolj.-anje ».butalo ter na kolena padalo, videč na dalje to mirnost iu rednost pri toliki moožici, da ni treba bilo ne ene^a čuvaja varnosti, in ko se mu pove, koliko dobn-ga je storjenega, kako divjaštvo ukroteno, da je ljudstvo 3e drugo ;o.tul , je giu;eo zagotavljal da po vsem te.n, kar jo videl in slišal, je njegova d.-ižnost misijonu pomacati, da se razširja. Naslednji misj -n je bil v Vilč)"oki, iz kterega naj P. Anton»"vič sani pove, kako mogočno branit« Ijico se je ^kazali presveta Devica. „Ojdovito je budei.i b,iZja previdnos* nad m a rs i kteri in , kterega je gotove smerti otela. V nekem d « ru je ostala žena z otroci doma, ker ie bil go dar z doma odšel. Ko se je :>a ustaja tako deroče si. i.a ko hudournik, na beg še misliti ni bilo. Nei.adoma naznanijo ženi, da gredo kmetje proti dvoru. V tej st ski se v rže gospa z otroci in posli na tla pred podobo Matere Božj<; in vsi skuraj zapojo pesem: ,.Pc1 tvojo bratnbo pribežimo". Kmetje se udero na dvor; ko j»a zagle ajo klečečo družino, sWt!obo prižganih luči, ob-Nje le lapideum. Ali: Aitaria nisi lapidea chrismatis infusione non sacrentur - ali: Mensa Altaris sit ex aliquo integro et solido lapide. 3. Na obliko ali podobo altarja. V tem oziru razločil"Mr.o nepremakljive in premakljive altarje. Oblika nepremakljivega altarj* je praviloma miza ali pa tumba, sarkofdg. Le ta dvojna oblika je zgodovinsko opravičena. — Navadno se jemlje podoba mize. Obstoji pa altarna miza iz verhne kamnite plošče (mensa, tabula), pa iz podpor ali rtajala (stij-es). Verhna piošča mora biti iz enega, celega kosa, n« sme biti sostavljena iz manjših kosov, sicer se ne sme posvetiti. Zastran dolžine altarne mize pravijo določila, da naj znaša vsaj 7 čevljev, in široka da naj bo vsaj 3' 9". Ako se pa ne more dobiti tako velika kamnita verhna plošča za posvečeni altar, naj se vzam* vsaj kolikor mog-če velika iz en?ga kosa, ki se položi v sredo; na desno in levo se potem smejo pridjati drugi manjši kosi, ki se pa ne posvete. S 3V. oljem maziliti ter posvetiti se smč le una srednja plošča, ki je iz celega. Na vsak vogal in na sredo te plošče, ki ima kot altarna miza biti posvečena, se mora vdolbsti znamnje križa, in njeno poveršje se mora čedno obdelati in ogladiti. Verhna altarna plošča se postavi ali na prosto stoječe podpore in stebre, da je tako čisto ohranjena oblika mize, kakor je takih altarjev zlasti na Laškem viditi sem ter tje; ali pa ie mesto prosto stoječih stebričev za podporo zid, ki je od robov verhne ploske kar naravnost speljan navzdol, ali pa postaja od verha doli ožji in ožji in kaz.- tako podobo tumbe ali groba. Ali če tudi na zidu i/ celega narejenem sloni verhna plošča, mora ta spodi.ji ti«t vendar biti zložen iz natomega kamna; sama on- ka bi ne zadostila za podporni zid. Ce pa ni moč, tU bi se podstavni zid speljal in zložil iz zgolj pravega natomega kamna, naj se vsaj na štirih vogaiih verhn • cele piuste speijejo iz pravga kamuja podpore ali stebri, in vra»\s naj se napolni prostor z opekami, da se vsaj tako ohrani podoba kamnite altarne mize. Za visokost menze je srednja mera 3' «»". V nepremakljivi altar imaj « vselej vzidati svetinje, to je, ss. ostanki od svetnikov, in prostor za to v kamen vdolbijen se imenuj-* grooek. „9**pulchmmu. Ta votlina za relikvije s-* za more napravil i>a tri nači. e. Ali se kar v verhno ploščo vdo:b» 3" na globok«- štirivoglata votlina, kt« re dolg<>*t in š:m ko t naj znaša kakih b", in se naredi kamniti pokr-,vc \ ki natanko pokrije to votlino in iuia verhom* vdolbl,eno znamnje križa. — Ali pa se v spodnji potioorni zid precei na globoko ta štirivoglata votlina naredi z dobrim kamnitim pokrovom; pa vseh j mora biti od verhne plošče do te votline pravi, natorni kamen, ker v cegel ali opeko ne sme biti narejen ta sv. grobek. — Tudi se zamore „sepulchrum" narediti zgorej, sredi podpornega zidu, tako, da mu je za pokoro sama poverhna pioš«a. Posodo za ss. ostanke, ki se imajo vdelati, mora biti, če že ne iz dragocene rude, \saj iz cinka in da nikoli ne rjovi ta posodica, sme se djati v drugo stekl— »gla ževo), ki se dobro zadela. Gotovo je najbolj pripravno, da se napravi in vdolbe sepulehrum kar v verhno l-.šro; ako ima pa aitar obliko tumbe, je j»a naj pr.iti.jiliše, da se napravi sredi podpornega zidu ravno p-» i v. thno ploščo. Ako ima biti cerkev posvečena in ne sani', b .»gu slovi jena, tedaj m- ra biti vsaj *. eliki altar tak do s« daj popisan, nepremakljiv. Sice- p.k s» sme rabiti tu .i pre maklj iv ali preuesljiv "sltar (altare portale), ki m ri pa tudi biti vselej iz natomega kamna in toliko velik, da prav lahko na njem pr -štor imata med sv. ma-o k-iih in hostija, in vdelati se mor«» zgoraj v altari i zid -ako, d i je k večemu ti" imi spr> dnj*-ga al"a n-ga roba in spuščen mora biti v zid »•• toliko, da se krog in krog razloči in je za nekoliko više kot dMigi zbl Cerkveno določilo pravi: ,,Kmineat amjuantoiutn , m* »jm limites a sacerdot«* lacile dignosci p .-js?n» •. (Dalje sl«':fi:/c m '[}- rrdnr nik<>>: /<'< •juti sr. fj., >/>i.) \ začetku II. stoletja je živ.^1 v savo ji !-l-mr-nitaš z imenom Bernard iz Mon'one f umeri Sr» |čt star J, ki je, vsemu posvetnemu se ooi>oved<»vaje s^ojt; življenje daroval za službo Božjo in ljubezen do biižn|ega. Ko je slišal, da so ljudje na visoki gori po okolici neko razvpito podobo Jupiterja molili, se poda z velikim trudom na tisto visočino ter malika prekucne in razdere. Na ravno tem kraju, ki je bil dosihmal malikovanju posve-en, je dal zidati samostan in prenočišče, kteremu je svoje ime dal; to je bil začetek po vsem svetu slo-večega samostana na gori av. Bernarda. Stoječ na ver-huncu planin velja za najvišji verhunec starega sveta, kjer se je človek derznil bivališče si p- staviti. Kraj je nerodoviten, kjer 6 mescev k rpi zima. Toliko pade anega, da morajo, oasiravno so .samostanske vrata silno visoke, zarad vhoda in izhoda lestvico j». staviti. Tla so kamnite, ali velikoveč gola pečina; ve krat je še me aeca vel. serpana aueg in led. Huda huria tako sneg fertači, da je vse ozračje otemnje. o; pri samostanu in tudi mžej pod njim ne raste nikakor-no germovje, in se kar nič ne p-'deluje: vse jedil;* m tudi derva se morajo iz bližnji vasi 5 ur daleč na konjih prinašati, in še to po steruiih stezah, ktere se rajo samo 6 tednov rabiti. Na tem silo pustem, od nature j><.z0 je vsako leto popotnikov, ki gredo čez goro sv. Bernarda. Kako srečnega se čuti potnik, ko med trudom iu nevarnostmi do verha dospe in v tako stermi in pu^ti višavi najde človt-ko stanovanje! In v samostan stopivši zagleda osebe, ki v redovniški obhki njega naj ljubeznjivše sprejmejo, poživijo, ogrejpjo in mu skerbno strežejo. Vsi ptujci, brez izjeme, brez ozira na domovino, stan, vero, »e « ndi sprejemajo. Gostoljubnost teh blagih redovnikov se ne razteza samo na sprejetje v poslopje samostansko; hodijo tudi popotnikom naproti, ter jim vsaktero le mogočo pomoč skazujejo. Debel sneg, ki v eni sami noči vse steze žamete, megla, plazovi, steklen mraz so poglavitni vzroki grozovitih težav, nevarnost in večkrat tu a i pogina potnikov. Da se jim pri prehoji p».m« č skaže, ;>ošljejo čver-stega služabnika, ki ga imenujejo iskača; ta gre vsak dan rano zjutraj od novembra do maja velik del hriba navzdol s kruhom in vinom no'ni kom v poterjenje naproti , jih v neki daljavi in do neke določne ure pričakuje, jim potrebno pomoč skaže, pot jio .snegu gazi, ter jih v samostan pripelje. Le-ta vsakdanji posel jih izpostavi)* velikim nevarnostim, in pričanje po.scbne brambe Božje previdnosti je, da kc noben iskač ni konec 3toril v snegu, i dkur samostan obstoji. Ta služabnik je vselej spremljan od enega ali dveh veiicih psov, ki ao tako umetno izuČeni, da vedo gaz sredi visocega sn<*ga narejati, prepade, meglo in viharje slediti in zašle popotnike najti. Ako se iskač o določeni uri ne \erm-, ga gredo drugi služabniki iskat; in če ne morejo potnikov naprej »praviti, teče eden zmed njih nazaj, naznani v sam siar.u, in precej ae redovniki v sneg napotijo, ter jim na dolge kole opiraje se na pomoč hite. Knako tudi vselej store, kadar jim vern^vši iskač, al: kaki skrčen potnik, kteremu se je posrečilo do samostana dospeti, nesrečo druzih naznani. 1 Dalje naši.) Ogleil po Slovenskem in g nebeški." Perzijanski kralj Cir si je bil namreč tudi Babilon podvergel in precej je Judom dovolil verniti se iz babilonske sužnjosti in zidati tempelj Bogu v Jeruzalemu, in dal je bil povelje nazaj dati vse posode, ktere je bil roparsko pograbil kralj Nabubodonozor. In o tej priliki, kakor se bere v 1. Ezdrovih bukvah, da se )e dopolnila beseda Gospodova iz Jeremijevih ust, je v pervem letu Cirovega kralje-vanja v Babilonu duha tega Čira Gospod obudil, in razglasil je Cir po vsem kraljestvu ravno omenjeno pisanje; v kterem spoznava pravega Boga, kteri mu je dal vse kraljestva. Kraljeval je namreč skore) čez ves tadanj omikani svet. Da je le pri Izraelcih bil pravi Bog znan, je spoznal tudi kralj Nabuhodonosor sam. Kralj namreč in njegovi oblastniki, sodniki in mogočniki so gledali in premišljevali tri izraelske mladenče v ognjeni peči, ker ogenj ni imel moči do njih teles in se jim kar las na glavi ni prismodil, obleke se ne spremenile in ognjeni duh jih ni prešinil. Kakor je bil poprej kralj ves neveren in napihnjen, ne manj kot današnji brezverci, je prj tej nepričakovani dogodbi na ves glas zaklical: „Cešen njih Bog, kteri je poslal svojega angelja, in je rešil svoje služabnike, ki so vanj verovali... Zato je od mene to povelje dano, da vsako ljudstvo, rod iu jezik, kteri koli bo zoper Boga Sidrahovega, Misabovega in Abdcnagovega kletev izrekel, mora umreti in njegova hiša se razdjati; sej ni namreč druzega boga, kteri bi tako mogel rešiti." Povelje to pa se glasi: „Nabuhodo-nosor kralj vsim ljudstvom, narodom in jezikom, kteri prebivajo po vsi zemlji. Mir vam naj se množi! Znamnja in čudeže je naj viši Bog pri meni storil; zato mi je dopadlo oznaniti njegove znamnja, ker so velike; in njegove čudeže, ker so mogočni; njegovo kraljestvo je večno kraljestvo, in njegova oblast od roda do roda" Vsled tega je bil kralj tudi povikšal te mladenče. (Dan. v 3. poglav.) Kakor gospod Bog dela neprenehoma znamnja in čuda v svoji Cerkvi v novi zavezi, tako je delal tudi nekdaj v stan zavezi po prerokih in dajal se je po mnogoterih potih spoznavati tudi nevernikom, kteri so ga velikrat obš rno tudi spoznavali, kakor kažeta med drugim tudi ravno omenjena zgleda. Sej tudi k jaslicam v Betlehem ni bil Bog pripeljal samo izraelskih pastir jev, ampak tudi modre izmed nejevernikov, kteri so odkritoserčno in s hrepenenjem iskali resnice. Taki, se ve, za to niso zmožni, kteri imajo mračen um in tako sprideno serce, da se poganjajo za enakopravnost med pravim Bo^om in maliki, — med vero takih, ki molijo večnega Boga in med temi, ki so jim bogovi krokodili, kače ali pa nečisti in napuhujeni ljudje. Amerikansko. (Delo Slovencev za spreobernjenje Amerike. Venini/er, Tomazin.) (Dalje in konec.) V vsih mojih misijonih v severni Minesoti je 6000 Cipve-Iudijanov, med temi čez 2000 katoličanov. Dosti je še toraj tukaj dela za misijonarja. Tukaj v Belozemeljskem misijonu ste zdaj med 1500 Indijani dve tretjini katoličanov. Vlada pa namerava še drugih 1500 Indijanov iz severa Minesoške deržave le-sem preseliti; med temi jih je že akor polovica keršenih po očetu Pircu, nekaj tudi že po ranjem škofu Baragu. Razun svojega glavnega misijona na Beli zemlji imam še dva druga velika misijona oskerbovati; eden je 100 milj proti severu od tukaj, pri Rudečem jezeru (Red Lake), kjer je 1500 Indijanov s 300 katoličani vmes. Tukaj je 1. 1858 3. grudna zmerznil moj rojak č. g. Lavtižar; pokopan je na katoliškem indijanskem pokopališi v Crow-Wing-u, 160 milj južno-vzhodnje od Bele zemlje, ob vzbodnjem bregu reke Misisipi. Tukaj v Red-Lake-u bo tudi treba zidati kapelo, berž ko bode kaj denara. Bližnji misijon je 120 milj od tukaj proti severovzhodu pri Pijavskem jezeru (angl. Leech Lake), kjer je skor 2000 Indijanov, med temi 20J katoličanov. Ta misijon je silno težaven, ker je tukaj poglavitno prebi-vališe indijanskih malikovavcev. Vender bom tudi tukaj poskusil napraviti kapelo ter začel misijon s sedanjimi katoličani. Težko bo stare Indijane odvaditi malikovanja, pa mladina se bo ložej pridobila, in če so otroci katoliški, bodo tudi starši sv. vero sprejeli. Poleg tih treh misijonov imam obiskovati še več indijanskih naselbin, da keršene poterjujem v veri in nove pripravljance učim za sv. kerst. Moje delo v tih misijonih mi otežuje nesramno vrivanje protestanških pridigarjev. Tukaj na Beli zemlji jih je sedem, ki s svojimi družinami zložno žive v prostornih hišah z obilno plačo in ne delajo druzega, kakor da po enkrat na teden hodijo v protestanški tempelj z indijanskimi priverženci, ktere bogato obdarujejo, da hodijo notri. Namesto pridige psujejo katoliškega duhovna. To delo opravljajo ti čudni misijonarji in misi-jonarice. Samo enkrat ja bil naredil eden tih misijonarjev gizdavo oblečen z belim robom pri s~ajci in belim telovnikom (vestijo) velikansko misijonsko pot 16 milj daleč na pripravnem vozu oznanovat katoliškim Iodija-nom, češ da, popolnoma čist (?) evangelij. Stopil je v kočo katoliškega Indijana in je bil prijazno sprejet, kakor veleva keršanska ljubezen do bližnjega. Dovolilo se mu je v koči pridigovati. Napravljal se je za pridigo, toda Indijani posedejo po svojih plahtah k južini, kramljajo in se smejajo med seboj ter se ne zmenijo za pridigarja: kaj je hotel druzega, kakor pobral je svoje kopita in se še tisti dan odpravil domu. Ločivšemu se je rekel lastnik koče prijazno: .,Prijatelj, le pojdi domu, pa nikdar ne hodi več. Kadar te bomo potrebovali , te bomo že poklicali. Za zdaj nam je zadosti to, kar nas uči naš katoliški mašnik; več ne potrebujemo in nočemo vediti. Drugi pot je srečal katolišk poveljnik enega tih pridigariev. Ko se prijazno pozdravita, vpraša poveljnik pridigarja kar naravnost: „Ti, danes je nedelja, bil sem v cerkvi, tebe pa nisem vidil notri. Kako je to? Zakaj ne hodiš ob nedeljah v cerkev?" Pridigar rud-če spreleti, ni vedil kaj odgovoriti in je osram<»ten odšel. Ti pridigarji ponujajo Indijanoro velike darila, da bi hodili ob nedeljah v njih tempeljne: pa Indijani so raji revni, kakor da bi zarad daril zatajili svojo vero. Cel6 neverski Indijani nočejo daril protestanških pridigarjev in se rajši pridružijo naši katoliški občini, dasi ravno j:m jaz nimam nič ponuditi ali dati, ker sem sam reven in mi pogosto manjka naj potrebniAih reči. Misijonske sporočila r. P. Valjavea. XXI. Življenje nas< r Ite/nij"!'. Visok sneg že dolgo pokriva Repnje in vso okolico. Veličastni orjaki proti severu in vzhodu so še vsi od nog do glave v belem zaviti in zdravo či*t»- turška vstava, ki pa uteg».e b.ti pričina a<* veči ziuešn »v-, ker niol.amedani s'are korenine s** b-do j .vi ne tako jerz < udali. — Me.; teui pa pišejo, da je š ruski veliki vojvod Nik. iaj hudo zbolel, k..r Li rt: k! re"-i n ^.i, • v k rist. Poljsko iQ Rusko. ..Skrivre tovarne poljskega ro varstva I. 1H.»' >' - ta rapis ima brošura, ki je ravno prišla i \ sviti«, v Ambergu in jo je spisal Juri Mihalov. P;sav.-e «.a tega -trašr.ega punt: ki ga ,,Da- nica" po.i napisom ..Antonievič" že nekaj časa popisuje) vzrok in vir ni bi. , zaterta n<*r<.dnost ..li sti-kana vera, ampak vir tejra punta so skrivne n< k«-r.:,;riske družbe ter !rajm<*vrarstvo in pa francoski „rteržavljau kralj" Ljudi »vik Kil s» K.r ae je takrat v Varšavi godilo, je pripravlja.a i- pr«*j že dolga roka, b:io je na tujem skuhano , \Hrtja je bila ucio trajmavrarstva. I1 o pisavec skazuje z dokum-nti is pričalniini pismi i in z lastnimi besedami framasonstva. Pisatelj meni dalje, da poljski živelj med Rusom je po previdnosti Božji kakor kvas, ki bode prevzemal in prešinoval velikansko Rusijo z močjo svojega katoliškega duha in kakor nadomestek za politično smert, ki jo je Poljsko terpelo, bode pa podjarmovalcu dalo katoliško življenje. Dokazov tega ima zgodovina veliko: močnejši barbarsk narod premaga in si podverže star omikan keršansk narod; pa glej, s tekom časa se kolo oberne: zmagovalec z orožjem v roki postane zmaganec po duhu in bridko politično pobitje se spremeni v častitljivo zmago. Gotovo je, ko bi Poljci namesto nesrečnih puntov bili toliko bolj poskušali delati z duhom, z vterjevanjem katoli«.anstva, z razširjanjem katoliškega prepričanja: daleč daleč bi bili že pripravili med Rusom, in manj bi *e jim bilo treba bati za vero in za narodnost, kakor pa tako, ko zapeljivce poslušajo in z nedopustljivimi pomočki išejo svobode. Se je misel izrečena posiednjič: naj bi gospodo-valec na ruskem prestolu meča, ki ga mu je Bog v roko dal, ne sukal zoper zapeljane, ampak zoper zapeljivce, ne zoper vero, ampak zoper splošnega sovražnika vsake vere, vsakega pravnega reda in nravne svobode. Drobne novice. Kardinal Simeoni, naslednik Anto-nelli-ev, za zdaj ne bo imel naslednika v Madridu; tudi g. De Cardenas, poslanec Alfonsa XII v Vatikanu, bo Rim zapustil. Lepa ,,katoliška" vlada! — Francoski senat bode nekoliko zvišal število stroškov, ki zadevajo katoliško bogočastje: med drugim je postavil denarstveni odbor 103.6(J1 lir za vojne duhovne in primerne izdajke za njih duhovske naprave. — Iz Theodozije, Evpatorije, Jalte in z druzih krajev v Krimu in ob Cernem morji so prebivalci pobegnili v notranje kraje, ker se boje vojske. — Znani lord Russel noče več biti pri odboru za podpiranje Bulgarov v Londonu. — V Carigradu so se zdaj po božičnih praznikih pričeli polni shodi za razgovore v zadevi na mir ali vojsko. — V Kork-u na Irskem je umeri ondotni škof mons. Mih. O' Hea, izvoljen 1857. — Cesarica Evgenija je uno nedeljo obiskala tudi cerkev sv. Pavla, ki je dobro uro zunaj Rima, kamor je tudi mladi Napoleon, njen sin, za njo se pripeljal. — V Anglijo so telegratir«»li, da turški poobia-stenci pri konferenci odbijajo te le reči: razoroženje mo-hamedanov, povernitev Cerkezov v Azijo, sprejetje slo vanšine za vradni jezik, vstanovljenje slovanskega ker-deie , posedenje dela cesarstva po tujvojni, in nadzor v upravi po mednarodnem odboru. Ce je tako, pravi „Unita", ]e konferenca doveršena, in treba se bo verniti k oroži j. — Nemški pesnik Karol IIoltey je prestopil v katoliško Cerkev in je v Brat i.s avu stopil v redov-niški stan. Cret hi sati zri'*?*' m^iifre. Zahvale. St. 1. V mnogih boiehnostih aem že mislila, da ne bom mogla več dolžnost svojega služnega 3tanu opravljati, ak« se mi ne zboljša; pa priporočila sem se Naši ljubi Gospej in začela sem devetdnevnico opravljati, ter obljubila po ,,Danici" razglasiti, ako se mi zboljša. In kmalo se mi je res zboljšalo; torej s tem spolnim svojo dolžnost: Hvaljeno in češeno bodi vekomaj presv. Ime Jezus in Marija! V Ljubijan:, 17. grudna 1870. N. V. St. 2. Več tednov me je po glavi hudo tergalo in sem velike bolečine terpel; poprašal sem zdravnike, ali vsak mi je drugači svetoval in mi ni nič pomagalo. Ob-rnil sem se pa do piesladkega in ljubeznjivega serca Jezua-i in Marije in sem • bij ubil uslišanje po ,, Zgodnji Danici" naznaniti ter sera opravljal 9dnevnico na čast presvetemu sereu Jezusa in Marije. Res sem bil skoz njuno moč popolnoma ozdravljen, zatorej zakličem: Bodi tavžent in tavžentkrat češeno presveto Serce Jezusovo, hvaljeno čeree Marijno! Ravno tako naznani: Moja hči Barbara je omožena Vovk; bil je pa njen 31etni sinek na nogi tako bolan, da ni nobeden mislil, da bode kedaj po nji hodil, vsa mu jc bila černa kakor lonec, in ni z njo nič mogel. In glej , zatekla se je k presv. sercu Jezusa in Marije in je Odnevnico opravljala, in pred ko je 9 dni bilo, je sinček popolnoma ozdravel. Zatorej bodi tavžentkrat česeno presveto Serce Jezusovo, in hvaljeno serce Marijno! V Radovici, 20. grudna 1876. Martin Kramar ic, posestnik. Barbara Vovk, rojena Kramaric. Prošnje. St. 1. Ze večletno bolenje v glavi me razločno od časa do časa večkrat terpinči, ter mi telesne moči vse tako obnemagajo, da si nikakor ne morem in ne vem pomagati in mi tudi že mnogotere rabljene zdravila prav nič ne koristijo. Toraj se s preserčnim in terdnim zaupanjem obračam do B< žje vsegamogočnosti in k pri-prošnji Naše ljube Gospe presv. Jezusovega Serca ter ponižno prosim vse ude te preblage bratovšine, nuj zdru ženi prav zaupljivo v ta namen po Mariji pri Bogu pro sij o, ako je Bogu v čast in moji duši v zveličauje, da se moje silno bolenje polajša, in obljubim po zadob-Ijeni milosti to v veči čast Božjo in v zahvalo Mariji očito po Danici razglasiti. Z Verhnike, 16. grudna 1876. A. A. Listek za raznoterosti. Zahvala. Kakor o sv. Miklavžu, naprošeni smi> tudi zdaj od nunske šole, naj očitno izrečemo naj toplejšo zahvalo vsim dobrotnikom, ki so pripomogli, da je 17 ondotnih šolaric prejelo vso obieko in še od drugod toliko, da se napravi dvanajstim obutalo, s čimur je še posebno vstreženo. Božičnico prelepo s pi\mern-i jaslicno predstavo, deljenjem daiov itd. >e jrr.e;a tudi letos na Sveti večer nunska notranja š'da v Ljubljani. Gospe LTršulir:ar:ee o mnogih prilikah šolsko mladino vedo tako razveseje vati, da ima ob enem korist v vsakem < žiru, pa tudi veselje. Kako se oblažujejo mlade sere- pri enacih primernih veselicah, tega se je prepričal vsak, ki jih je kdaj vidii. Namesto :anjcega Patriii-a so sv. Oče izvolili kardinala Monaco Ia Vall<'tta za velikega namestnika. Rafael Monaeo, rojen 23. sveč. 1*27, je postal k»idinal 13. sušca 186>>. Predsednik družbe italijanskih katoliških mlzdenčsv komtur Akvaderni v Boionji vabi Italijane /.a dan ss. 3 Kraljev 1S77 na b žjo pot v R:m. .Namen t»-ga romanja je: 1. obi>kati grob sv. P^tr* io tam prositi njegove premogočne pomoči za Cerkev in za Italijo: > počastiti Petra živega v osebi preužaijenega P'ja IX. namestnika Jezusovega, in poslušati njegovo >>rečasutijivo besedo resnice in zvdicanja. Dt.ežmki morajo imeti apričevanje svojega škofijstva zastran čednosti in vdanosti go apostoljsiiega Stola. Vsak izmea njih oskerbi, da 12 oseb njegovega znanja opravlja 9dnevnico za praznik razgla£enja Kristusovega ali ss. 3 Kraljev, ter molijo vsak dan po 5 ocen., češ. M. in čast bodi. Ravno ti opravijo na ss. 3 Kraljev dan sv. Obhajilo in se v duhu sklenejo z romarji, ki bodo ravno tisti dan v Rimu obhajani in pa sv. Očeta obiskali. Tako romajo Italijani v Rim, kakor so že romali Nemci, Francozi, Spanjci. Ako se tudi še po druzih deželah sklenejo kteri v duhu s temi blagimi romarji in omenjeue reči opravlja o, bode molitev le toliko poprej uslišana pred sedežem Božjim. Kakošen mora biti vojak? Fraucoski vojni minister Bertbaut (r. Berto) je v enem svojih govorov rekel: „ Vojak ne more podveržen biti samo navadnim postavam; potrebno je, da se vpreže v bolj ostt-r red. Brez tega bi ne bilo več armade. Dobiti mora rabotno (tehniško) odrejo: pa to ni dosti, oobiti mora tudi odrejo v nravnosti (čednosti,/. Učiti ga je treba spoštovanja do vredb, dolžnosti, darežijivosti za domovino; vse to je poslopje, ki ima svojo podlago v veri na prihodnje življenje. V armadi se ne morejo dopustiti djanja, ktere bi razodevale to poslopje." — Take poštene besede se pač dajo poslušati iz ust vojnega ministra, ki kaže, da umeva svojo nalogo. V AdrijanopelnU V Bulgariji imajo sicer 9 duhovnov in enega dijakooa, pa to je za ondotni misijon pie-ma!o in piše se nam: ,,Molite za nas, da dobimo delavcev."— Ob koncu listopada po gerškein koledarji (okoli 13. grudna) se je imel r.ovi katoliški bulgarski škof Nil verniti iz Carigrada v Adr janopel ter nektere bulgarske samostane vravnati („ref rmirati"). Dobil je že tudi od Porte zadevno priterjenje (Baret) in 17. grudna je imel posvetiti novo katoliško cerkev v Carigradu. ^O drugi priliki prinese .,Danicai- prav mično poročilo o delavnosti ondotnega misijona. Vr.j Podobice Svetnikov, piše neki misijonar, naj bolj pospešujejo vpeljanje in razširjanje svete vere med pa gani v Japanu, Kini in Indiji; z njimi spodrinejo mali-kovavske tigure. Vendar pa pristavljajo misijonarji opazko: da so Kinezi v tej zadevi veliko občutljivši od Evropejcev, in ne terpijo, da bi bile svete podobe slikane v nagoti. Take napol nage podobe bi budile namesto pobožnih ie mesene čuti v njih. C-lo podob z bosimi nogami ne terpe. Evropejski malarji, tudi naj ve<"'i umetuiki, so velikrat nesramni t*jr svetnike malajo tako, kakor se gotovo nikoli niso nosili, tore- greše tudi zoper umetnost samo, ker ne slikajo naravno ali po resnici. Da svete podobica bude iu nagibajo k pobožnosti. vidimo nad majhnimi otroci, ki tako ia i šolajo p » podobah , k» služijo potem učiteljem za oodlago, na |im verske resnic;: raz .mno raztvia iaj«». Luterani v s\- ji liturgiji ne poznavajo podob, Toraj se pogreša pri njihovih učencih temeijitost, pri o.irašenih & ; oa r»zoiva puhlost in mlačnost v veri. Opazka misijonarja zarad nag, tak » *poslužuj**; • u .m/., oio podob tudi nasprotni misijor.arj:. ki oou p a| o: tn Beie*-buoo v i • 11 'to e, da z njimi p^kl^r.sko kr;-. j *>-vo raz.-irjajo: veliko takih pohuj«šlj:vih p dob >•• o»i» o r-z-t.;vlja po hišah, ;>r«idajainicah iu druzih kr.»j h in »; *i ^e veliko pohujšanje. Sveta dolžno r v« ž<* starše, duho-ue in od gojitelje take spotikljive sliKarj- od-»tr;»nja*.i, i*i = p nimi ali sv-timi r.ad'.mestov Mshrice Mgnacijanske za drugi mesec. MHihovske spremembe. 22. Zdrava občina se viora pač varovati in po zgodiljem izrezovanji spridenih udov skerbeti, da ohrani ne-pokvarjenost celote, dokler se po tih Še zdravo ob enem ne spači. (S. Ignat. vitae lib. III. n. 20.) Čudna reč! Nihče noče le sam biti spriden. Ce je del na životu bolan, vleče na-se, kar je ie kje spridenih sočnost: tako, ravno kakor po dalje razširjeni zvezi, naraša hujava v spriden je celega života. Nalezljivost je kuga občin in družb. Ako bi se h<>tel kdo s tem dobrotnega kazati, da na njo ne pazi, bi se reklo razodevati naj veči grozovitost. Odrezati je treba gnjili ud, da ne okuži soseske in se tako polagoma in nezapaženo ne priplazi do serca in celega trupla v nevarnost ne pripravi. Tudi temu, ki noče, škodujejo slabi zgledi; med tem ko sc nič ne bojimo, serkamo z mirnim dihanjem kugo v se: zlega se bomo ognili le z naj daljniši ločitvijo. Tudi nebesa so se oprostile hudobnih angeijev, in družba aposteljnov je izpahnila goljufnega aposteljna; obem ni v sramoto, da so nevredne odstranili. Po zgubi slabega naraste dvojno dobro; enkrat iz pomanjšanja hudega, potem iz nadomestenja dobrega. Matija je bogato nadomestil padec Judežev. V Kerški škofiji: Č. g. Huber Alojz, fajmošter v št.-Paternjanu, je dobil dekanijsko faro Špital, č. g. in Baugartner Mihael, provizor v št.-Boštjanu pod Ojstrico, ondotno faro. C. g. Koler Janez, fajmošter v Štebnu pri Trušnjah, je poterjen za dekanijskega svetovalca. C. g. Krzystyniak Andr., provizor v Zaberdci, pride za pro-vizorja v št.-Paternijan, in faro Zaberdice oskerbuje č. g. fajmošter Jiirer Jož. v Arijah. — Umeri je 5. dec. čast. g. Grassler Jož., kaplan v Glodnici. R. I. P. Dobrotni darovi. Za pogorelce v Logatcu: Verniki v Koblaglavi na Krasu 5 gl. po č. g. vik. A. Makuc-u. Za pogorelce v CemŠeniku: Neimen. 1 gl. Za sv. Očeta: Po p. n. gosp. kan. P. Urh-u 7 gl. srebra. — Neimen. 1 gl. sr. s prošnjo sv. blagoslova za neke ljudi in za srečno zadnjo uro za-se in za une. — R Pire po g. Rozmanu 1 gl. sr. Za afrikanski misijon: R. Pire po gosp. Rozmanu 2 gld. — M. H. 1 gld. — Neka pridna mladina 15 gl. za zamorske otroke. Za sv. Detinstvo: Več oseb iz Loke po J. C. 3 gl. 70 kr.________ Pogovori z gg. dopisovalci. Čč. gg.: J. Tavč.; A. Dreni.; P. Pet.; J. Bcrgl.; A. Piut.; J. Moz.: Poslano prejeli. Trideseti teča) prične ob novem letn 1$??. ,.Zgodnja Danica" ima že lepo število prav čverstih in podučnih spisov pripravljenih za prihodnje leto. Med drugim spisu je ob kratkem eden verlih gospodov življenje naših znanih rojakov: Lovro P i n t a r j a, Val. P1 e m e 1 j n a in kan. A n ž 1 o v a r j a, ki se prične precej z novim letom. Gosp. Zupančičeve obravnave o cerkvenih reččh se že zdaj nadaljujejo. Iz druge roke pride več Členkov: Zakaj judje in nevredni katoličanje duhovšino čertijo in preganjajo? Namesto dosedanjega koledarja so nam poterjeni pisatelj obljubili spisovati malo znane, pa silo ginljive življenje in milosti ,.štirnajsterih pomočnikov v sili -, kar bo gotovo vernikom in zlasti tudi gg. duhovnom močno doželjeno. Nadaljevale se bodo silo potrebne obravnave o škodljivem žganju in žgan jopi vcih. «ilo ginljive dogodbe P. Antonieviča, pogovori o katoliški Cerkvi itd. ..Zgodnja Danica" slane : za celo leto po pošti 4 gold. 60 kr.. — v tiskarni prejemana 4 gold. .. pol leta „ 2 „ 40 — „ ,. ,, 2 „ .. četert .. 1 30 „ — .. „ 1 „ Za pošiljanje na dom v Ljubljani za celo leto se plača 40 kr. — Za spremenjenje napisa med leto m 1 o kr. Naročnina se pošilja založništvu (ne vredništvu), naj ložej po poštni nakaznici z napisom: Naj prejme založništvo ..Zgodnje Daniceu v L j ubij a ni. (Oddaj v tiskarnici Blaznikovih dedičev.) Opomba. Razpošiljanje ima „odpravništvo,t (ne vredniŠtvo), in do odpravništva se naj vsak oberne, ako je kaka pomota v pošiljanji itd. VredniŠtvo in založništvo. Odgovorni vrednik: Lnka Jerao. — Tiskarji in založniki: Jožel Hlaznifcnvi dediči v Ljubljani.