Stav. 40,__ Izhaja vsak dan. Izvzeta« neMk ta ob 5 UrednttNo: UHa Sv. f* •■S* naj k pofiilJ>Jo spi.JonAjo In Izdajatelj hi odgovorni tirednik Štefan lista .Edinoatl". - Ti* tiskarne s onejenLn poroštvom v Trstu, nllca Sv. Pranftfka AnUfa t.» Telefon uredntftva in uprave flev. 11-57. Naročnina tnaSa: Za celo leto.......K H— za pot leta................. I J— za tri meječe. ......................v— Za nedeljsko Izdajo za cdo leto...... * . 5*39 ta pol jeta .......... 1914. Letnik I. VEČERNA Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev. Aevflke po 10 vtoajev. Oglasi se rahmafo na milimetre v fcafcosM ene koloM Cene: Oftal tmwev In obrtnikov........ po lOvlfl Osmrtnice, zalivale, poslanke, oglasi deaamlfc zavodov ...............mm po 20 vtaL Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5r— vsaka nadaljna vrsta............. Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema Inseratni oddelek »Edinosti". Niroinliu In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se lzkI(nCno le upravi .Edinosti'. — plača in toži se v Trstu. Uprava In Inseratni oddelek se nahajata v nllct Sv. PracCUka Asi&ega it aa — PoStnohranilnični račun it 841.651 Odločilno bitko no francoskem bojišču se le pričela. Obstreljevanje Antoerpena. - Nemci zavzeli Meciieln. - Oerdun obkoljen. - Položni na austrijskih bojiščih usoden. FRANKOBROD OB MENI. 29. (Cenzurirano). »Frankfurter Zeituug« priobču-je pariško poročilo agencije Havas, ki pravi, da so Nemci predvčerajšnjim zopet začeli obstreljevati Reims. Gtavna akcija se terej vrši na obeh krilih. Na zapadnem krilu zavzemate obe armadi fronto od juga proti severu, torej navpično na ostalo fronto. Pričakuje se, da se tu z največjo Ijutostjo izvojuie odločitev. Francozi uporabljajo podobno taktiko, kakor so jo u-porabijaJi Japonci proti Kaulbarsovem krilu pri Mukdenu, in hočejo obkoliti Nemce ter zavzeti siino važno glavno zvezno črto St. Ouentin - Charleroi - Namur, da bi tako prisilili desno krilo in središče, da bi se hitro umeknilo na belgijsko mejo in Mozo. Zaradi velikanskega pomena tega odseka bitke sta oba dela privedla na bojišče velika ojačenja. Odločitve je pričakovati v kratkem. Z druge strani pa si sk-išajo Nemci priboriti novo prehodno črto pri vzhodnem krilu pri Verdunu, ker po zavzetju višin ob Mozi pri Hatton-Cha-tclu obvladujejo cesto Vigneulles - Saint Mihiel. Londonska poročila priznavajo, da so strahoviti 42 centimeterskl topovi že nameščeni pred Verdunom in da se je oblegovalni obroč že vidno sklenil okoli trdnjave. BERLIN, 30. (K.) Veliki glavni stan javlja dne 29. IX. zvečer: Na desnem krilu vojske na Francoskem so se vršili danes še ne odločeni boji. Na fronti med rekama Vise in Mozo je vladal danes na splošno mir. Armada, ki napada forte ob Mozlv je vnovič odbila francoske izpade Iz Verduna. Včeraj fe oblegovalna artiljerija začela obstreljevati del fortov Antwerpena. Napad belgijskih sil proti obkoljevalnl črti so bili odbiti. Na Vzhodu so se ponesrečili ruski Izpadi preko Njemena proti gubernijt Suval ki Tudi pri trdnjavi Osovlec je stopila včeraj težka artiljerija v boj. Obstreljevanje latvema. AMSTERDAM 29. (K.) »Telegraf« javlja iz Antwerpena včerajšnjega dne: Nemci so začeli popoldne obstreljevanje fortov Sv. Katarina, Wauer in WUhelni. Glasom oficijelnega belgijskega sporočila so Nemci ponoči prišli v Mecheln. CfcsireilevoBle mesta Hecbeta. BRUSELJ 29. (Wottova pisarna.) V boju za Mecheln je dobila nemška težka artilerija izrecen ukaz, na) ne strelja v mesto, da se ohrani katedralka. Ali Belgijci sami so iz forta W£lhelm, severno od Mechelna, metali težke granate v mesto, zasedeno po Nemcih. Trosporazum bi potreboval deset italijanskih vojnih zborov. RIM 29. (Cenzurirano). Angleška se obupno prizadeva, da bi pridobila pomoč Italije trosporazumu. Pri tem pa je londonskemu časopisju ušlo priznanje, da potrebuje trosporazum za zmago deset italijanskih armadnih zborov. nevtralnost Nizozemske. BERLIN, 29. (K.) Wolffova pisarna javlja iz Amsterdama: Na podlagi člena 100 nizozemskega kazenskega zakonika, ki govori o ogroževanju nevtralnosti, je proti tukajšnjemu listu „Telegraf"4 uvedeno kazensko postopanje, V.ct je ta list dne 23. t. m. prinesel naris, ki je p.rušenje katedralke v Reimsu predstavljal v nemško-sovražnem smislu. Položni na austrijskih bolečih. DUNAJ, 30. (Kot.) Uradno se razglaša: C. in kr. najvišje armadno poveljništvo je izdalo sledeče armadno povelje: Položaj t nas in z nami zvezano nemšk j annaJo ugoden. Ruska ofenziva v Galiciji se .nisli umekniti. Skupaj z nemškimi četanJ zopet premagamo in uničimo sov; vznika, ki je bil premagan pri Kr«saiku in Zanr*>sču, Insterb« in Tan- Proti hracui^ki prodira nemška glavna ■eebergn. moć ne vzdrži ji v o globoko v sovražno o-zemlje. Nova velika zmaga ^ obeta tamkaj. Na balkanskem bojišču se bojujemo tudi v sovražnikovi deželi Odpor Srbov začenja ponetiavati Notranja nezadovoljnost, vstaja, beda in lakota groze našim sovražnikom v zaledju, ko nasprotno monarhija in nemška država stojite edini in trdno se zanašajoči, da dovojujete do zmagovitega konca to zločinski nam narinje- To le resnica o položaju. Na) se razglas) vsem častnikom« moštvu pa razloži v njegovem materinem jeziku. Nadvojvoda Friderik, general pehote. Kemika križafta v Bengalskem zalim LONDON, 29. (preko Bt-rlinr.) „Morning-po-f javlja iz KMkute: Nemška križarka „Emden" je pristala v četrtek zjutraj v bližini Pondicheri in je pozneje izginila. Volna v kolonijah. LONDON, 29, (Kor.) Glasom vesti Reu-ter eve pisarne iz zaliva Liideri z se je vršil včeraj pri zalivu jako živahen boj med Angleži in Nemci. Nemci so imeli pet mrtvih in dva ranjena, Angleži tri mrtve in 4 ranjene. Boj med Anglijo In Hemtijo. LONDON 29. (preko Berlina). „Zentral Nevvs* javljajo iz New-Yorka od 24. t. m.: Hermanu Ridder piše v „New-Yorker Staats-Zeitung": Uničenje onih t» eh angleških križarjev kaže, da Nemčija začenja Spoznavati svojega nespravljivega sovražnika. Operacije nemških podvodnih čolnov odprejo angleškemu narodu oči, da vojna ni samo ko mercijelen posel, da se Nemčija ugonobi, da bi se polnile angleške mošnje. Odlej je le en sam sovražnik: nespravljiva, odločna in trgovski računajoča Anglija. Proti temu sovražniku je naperjen napad Nemčije. Na enem mestu je že predrt. Poguba angleških križarjev je začetek konca. Ko se je Anglija lotila, da razruši nemško trgovino ki nemško kulturo v Evropi in v vsem svetu, si je zadala sama smrtni sunek. Bolgarski ta sedanja volna. SOFIJA 29. (Kor.) „Agence Tel. Bulgare" javlja: List „Ruskoje Slovo" je trdil, da je novoimenovani bolgarski vojni minister Fičev obiskal ruskega poslanika Savinsk* ga ter da mu je izjavil, da ne bi nikdar dopustil kake sovnčne akcije proti Rusiji ali Srbiji. — V resnici pa bo general Fičev, ki je še-le 14 dni minister, še-le danes vprvič videl zastopnika Rusije. Cesarski rodbini ta nlM. DUNAJ, 29. (Kor.) »Korrespondenz Wilhelm« piše pod naslovom »Cesarska rodbina in vojna«: Ena najplemenitejših tradicij monarhije, skalnato trdna edinost med ljudstvom in dinastijo, neomajna skupnost njune u-sode se povzdigujoče kaže tudi v vojni. Moški in ženski člani Najvišje cesarske hiše tekmujejo v požrtvovalnem sodelovanju v svojih delokrogih, bodisi pri armad-nem vodstvu in na bojnem polju, ali pa tam, kjer gre za to, da se ublažijo rane, ki jih je zadala vojna. Lepo število prinčev Najvišje cesarske hiše se aktivno udeležuje vojnih operacij. Nadvojvoda Friderik ima, kakor znano, najvišje armadno poveljstvo, kateremu pripada tudi nadvojvoda Karel Franc Jožef. Nadvojvoda Josip Ferdinand se bojuje s svojo divizjio tudi v Auffenbergovi armadi. Nadvojvoda Leopold Salvator o-pravlja službo generalnega artiljerijskega nadzornika in se je, kakor je javnosti znano. tudi že udeležil bojev. Nadvojvoda Karel Albreht je dodeljen štabu neke ka-valerijske divizije, ki se je udeležila že enajstih bitek. Nadvojvoda Josip, poveljnik infanterijske divizije, je bil že večkrat v sovražnem ognju. Kot generalni nadzornik prostovoljne sanitetne službe razvija nadvojvoda Franc Salvator obsežno delovanje. Na istem polju deluje nadvojvoda Evgen, čigar zdravstveno stanje ne dovoljuje delovanja na bojnem polju. 19 letni nadvojvoda Maksimilijan, ki ga je cesar pred kratkim imenoval za praporščaka, je bil pravkar praktično izvežban v vojaških stvareh. Visoke gospe so se z vzorno vnemo posvetile velikemu ljubezni polnemu delovanju za žrtve vojne. Več princesinj je, kakor znano, v službi poklicnih strežnic. Nadvojvodinja Marija Tereza deluje kot takav rezervni bolnfci rdečega križa vHe-glovi ulici, nadvojvodinja Marija Jožefa je uvedla v augartenski palači svoj lastni vzorni lazaret. Nadvojvodinja Izabela Marija, hči najvišjega armadnega poveljnika, je rudolfinska sestra v fronti in v Budimpešti razvija nadvojvodinja Avgusta, soproga nadvojvode Josipa obsežno delovanje v službi ranjencev. Poleg teh visokih gospa, ki neposredno sodelujejo pri postrežbi bolnikov in ranjencev, se druge princesinje Najvišje cesarske hiše vneto prizadevajo, da z dobrodelnostjo, poseti bolnic in skrbjo za bolnike in ranjence prinašajo tolažbo k bolniškim posteljam, tako posebno soproga najvišjega armadnega poveljnika nadvojvodinja Izabela, potem nadvojvodinja Blanka s svojo hčorjo in nadvojvodinja Marija Valerija. Bolnišnica za ranjence v nsdvojvodski ptfafL DUNAJ, 30. (Kor.) G'asom poročil v lis ih so včeraj v navzočnosti nadvojvode Leopolda Salvatorja in njegove visoke soproge otvorili v palači nadvojvode bolnišnico za ranjence, prirejeno po petrolejskih industrijalcih. Izvažanje žita In moke iz Romunske. BUKAREŠT, 29. (Kor.) „Agence Tel. Rou-traine konstatira nasproti vestem v listih, da izvoz žita in moke ni prepovedan, pač pa pretrgan, ker se je pokazala nemožnost odvažanja v velikem številu nabranih vagonov, namenjenih v Avstro-Ogrsko in Nemčijo. Da se kopičenje vozov na obmejnih posiajah ne pomnoži, je bila železniška postaja v Bukareštu pris Ijena odreči sprejemanje za izvoz določenega blaga. Zborovanje nemsKih dižavnih poslancev Češke v Pragi. PRAGA, 29. (Kor.) Danes se je vršilo tu napovedano zborovanje nemško-čeških državnih poslancev. Ko je sklicatelj zborovanja, poslanec dr. pl. Lodgeman pozdravil navzoče in se spominjal mnogih kolegov, ki so na bojišču, je bil poslanec, bivši minister dr. Schreiner izvoljen predsednikom. Poročevalec dr. pL Lodgeman se je spominjal najprvo resnega časa in je predlagal, da se združenima armadama odpošlje naslednji pozdrav, ki so ga navzoči z odobravanjem enoglasno sprejeli: V Pragi zbrani poslanci nemško-čeških volilnih okrajev spremljajo Avstro-Ogrski in Nemčiji vsiljeno vojno za pravico in obstanek z vročo željo za blagoslov in so prepričani, da se ista, ne glede na obrekovanja od strani sovražnikov in na njih postopanju, ki bije vsaki kulturi v obraz, gotovo iz vojuje zmagovito. Saj je resnici in pravici vedno pripadala zmaga nad sovraštvom, zavistjo in nehvaležnost-jo. Pripisujejo krivdo pustošenja vojne, strašanskih izgub ljudi in narodnogospodarskih vrednosti onim, ki se niso vstra-šili, zavratnega grozodejstva srbskih državnih voditeljev prikrivati s svojim imenom in s svojo podporo, in zagotovijo obema armadama svoje neporušno zaupanje in navdušeno zahvalo za dosedaj doprine-šene žrtve. - Prebivalstvu nemške Češke kličejo: Izkažite se vrednim zgodovinskega položaja. ki vam je odmerjen in trdno zaupajte v zmago, ki mora biti za prihodnjost velikega pomena. Sklenilo se je nadalje poslati Njega Veličanstvu sledečo udanostno izjavo: Izbrani zastopniki nemške Češke v državnem zboru porabljajo svoj prvi sestanek po vzbruhu vojne in pošiljajo Vašemu Veličanstvu svojo udanostno izjavo. Zagotavljajo Vašemu Veličanstvu svojo neo-mahljivo zvestobo in kličejo iz vsega srca: Bog ohrani Vaše Veličanstvo in podeli avstro-ogrskemu orožju in zavezniški nemški armadi popolno zmago. Nato je posl. dr. pl. Lodgeman obširno poročal o sedanjih, posebno gospodarskih odnošajih in povdarjal potrebo, da se od vlade zahteva, da vse potrebno ukrene, da se ne prične draginja in brezposelnost ter da se poskrbi za potrebna sredstva. Sklenilo se je, da se prihodnje dni odpošlje deputacija k ministrskemu predsedniku, ki naj zastopa te zahteve in pouči vlado tudi o drugih v tem zborovanju podanih izjavah. Kot odposlanci so bili izvoljeni poslanci: Bachmann, vladni svetnik Harte, Lodgeman, Pacher in Schreiner. Rozsoditfa za lenzilski zavarovanje. DUNAJ, 30. (Kor.) »Wiener Zeitung pri obćuje naredbo justičnega ministra sporazumno z ministrom za notranje stvari z dne 28. septembra 1914, s katero se izpreminja naredba dne 10. oktobra 1908 o razsodiščih za penzijsko zavarovanje. Mflraile. DUNAJ, 30. (Kor.) Cesar je računskemu ravnatelju graškega namestništva, vladnemu svetniku Ludoviku Adolfu, povodom zaprošene stalne upokojitve podelil red železne krone 111. razreda, oprostivši ga takse. Uesfl lz Mbonm RIM 29. (Kor.) »Tribuna« piše: Vsled zadnjih vesti iz Albanije, da je bila albanska krona ponuđena princu Burhan Edi- nu, so nastale govorice o dozdevni akciji Italije, v Albaniji. Vse slične vesti so neutemeljene. Dardanele zaprte. CARIGRAD, 28. (Kor.) Prefektura luke oficijelno naznanja, da so se Dardanele danes zjutraj zaprle, ker se je to spoznalo za potrebno. Nobena ladja torej ne bo mogla priti v Dardanele.ali jih zapustiti. Rožne politične vesti. Število povrnjenih italijanskih izseljencev. Po oficijelnih poročilih znaša število italijanskih delavcev, ki so se povrnili iz vojtijočih se dežel, okroglo 500.000. Za njih prevažanje v domovino je vlada poskrbela s številnimi posebnimi vlaki, ki so segali do severne meje pri Soči. Tudi so jih — z družinami vred — vozili par-niki iz Marzilje, Alžira, Maroka i. t. d. Tudi iz Stockholma, Male Azije, Kavkaza in Egipta so se vračali izseljenci. Ti ljudje, ki so prišli domov brez vsakih sredstev, so sedaj v domovini — brez dela. Ustanovili so se pomožni odbori, občine so dovolile razna dela v lajšanje bede. Država je na primer določila v ta namen 300 milijonov. Tako trpi Italija hudo na posledicah vojne, kajti tudi trgovina in promet trpita v toliki meri, da je odpadlo circa 1000 vlakov dnevno. Dvoboj med srbskim In ruskim častnikom. Iz Sofije javljajo, da je došlo v Nišu te dni do krvavega dvoboja med ruskim polkovnikom Muravjevom in srbskim nadporočnikom Gavrilovičem. Polkovnika je krogla zadela v prsa in je njegova poškodba baje zelo težka. Povod dvoboju je bila neka žaljiva izjava ruskega častnika o srbski vojski. Iznajditelj podmorskega čolna. V New-Yorku je umrl iznajditelj podvodnega čolna: John P. Holland. Ni mu bilo dano, da bi bil videl praktično vporabo svoje iznajdbe v sedanji vojuL Ni bil več živ, ko je nemški podvodni čoln „U 9" dosegel svoje čudesne uspehe. John P. Holland je dosegel starost 72 let. Svoj prvi podvodni čoln je zgradil v letu 1893. Svojo iznajbo je ponudil najprej amerikanski vojni mornar ci, ki pa jo je odklonila, ker ni mogla verjeti, da bi se našel človek, ki bi pri poizkusih s podvodnim čolnom hotel tvegati svoje življenje. Toda Holland ni izgubil poguma. Naslednjega leta je zopet pozval ministra za mornarico, naj napravi poizkuse z njegovo iznajdbo in naj jo nakupi, ker sicer bi bil primoran ponuditi jo kaki drugi mornarici. Sed j je minister dal v otirati 20.000 dolarjev kongresu za poizkuse z iznajdbo Hol-landa. Pri prvem poizkusu so pogreznili pod vodo eno mačko in enega petelina, a, ko se jima ni zgodilo nič hudega, so želeli graditi prvi podvodni čoln. Sličice z vojne. S francoskega bojišča poroča vojni poročevalec londonskih »Times«: Težki nemški topovi imajo strahovite učinke. Vsa dolina ob reki je bila v kratkem pravo peklo. Z ene višine do druge so grmeli veliki topovi. Granate so letele čez reko in obsipale čete, skušajoče premostiti reko, z železno točo. Pontone (čolne za zgradbo mostov) vozijo s seboj na posebnih vozovih. Treba jih je le spraviti na rečni breg, jih spustiti v vodo in potem zvezati. Vse delo se je moralo izvršiti v najhujšem ognju. Granate, strojne puške, in puške so sodelovale in zagrinjale inženirje, ki so gradili most v pravcate oblake. Sovražnik se je na različnih mestih globoko zakopal v zemljo in je mogel obstreljevati vso reko. Streli so bili tako sil-in, da so naši (Angleži in Francozi) morali na enem mestu opustiti gradnjo mostu. Prizor je bil veličasten in grozen, da ga ni mogoče opisatL Poleg tega pa so še čudovito vplivali name angleški in francoski zrakoplovci, ki so plavali nad menoj. Stal sem nekaj časa pod takim letalom in strmel ves razburjen tja gor v velikega ptiča, ki je plaval nad sovražnimi četami v vedni smrtni nevarnosti. Ce se aeroplan spusti potem nižje, da natančneje preišče kak nerazločen položaj sovražnika ali da si bolje ogleda ozemlja, potem napotost v človeku postaja naravnost neznosna. Med brenčanjem zračnih letal in žvižganjem granat ste prodrli združeni armadi do reke. Ker most ni bil razrušen, je del angleške armade piimc-roma hitro prišel na ono stran reke. Ko so potem inženirji srečno končali svoje delo in so kolone napredovale preko no- vih mstov, so ponoči vse čete prekoračile reko, s čimer pa Še ni bila dsoežena zmaga. Vso noč so veliki reflektorji sovražnikovi obsevali rečno obrežje, da bi spoznali položaj naših čet. Streljalo se jc vso noč in vojaki so morali biti popolnoma tiho, da ne bi svojih pozicij izdali sovražniku. V tem je oplazila nekega angleškega pešca kroglja po roki in v bolečinah je fant vzkriknil. Takoj nato pa si jc z nepoškodovano roko zamašil usta s travo, da bi ne mogel vzkrikati. Po tej nevarni noči je prišlo mrzlo in v etrno in tro. Začelo je deževati. Nemci so se na ser črti vkopali v one majhne jarke, ki V z.najo tako spretno izkopavati. Tudi n iše čete so bile vkopane in začelo se \< dolgotrajno streljanje. Nato pa so Neme zvTŠili strahovit naskok, ker so očiviciii «» >bili o.iačc-nja. Način, kako so se pov^n ; o višinah vkopali in so znali skriti svoje topove, je bil res čudovit. Nikakor nismo mogli dognati, iz katere smeri so prihajale granate. Potem so se dvignili naši letalci in so dognali smer. Nato so izrpegovoriii naši topovi. Boj je bil strašen. Srbov ni hotel pod svojo streho. Knez Nikolaj Esterhazy je ponudil svojo graščino v Koboldu za interniranje ujetih ruskih častnikov. Te dni je prispelo v Su-botište z vlakom 300 ruskih ujetnikov, med katerimi je bilo tudi mnogo častnikov. V posebnem železniškem vozu ie bilo tudi 30 srbskih častnikov, ujetih pri Mitrovici. Na kolodvoru so jim razdelili obed. Za častnike je bilo pogn ' io v restavraciji in sicer za Ruse th>< bel m za Srbe posebej. Nato se je vlak 'peljal. —-Okrog šestih zvečer pa se fe vfak vrnil v Subotište in Je na splošno začudenje pripeljal zopet s seboj srbske častnike. Knez Esterhazy je namreč rekel, da je svojo graščino odstopil za interniranje ruskih častnikov, a Srbov da ne sprejme pod svojo streho, ker ga še preveč boli rana, ki mu jo je zadala smrt prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Spoznal ga je. Nemški poveljnik v vzhodni Prusiji, general pl. Hindenburg, je bil leta 1903. poveljnik 24. divizije v Karls ruhe, kjer ga je poznalo vse po njegovih velikih brkah. General jc navadno vsako jutro jahal na vežbališče, kjer je opazoval vežbanje vojakov. Nekega jutra je vprašal nekega vojaka, ki ni kazal v svojem obrazu posebne duhovitosti, ali ve, kdo je on. Vojak mu je odgovoril: — Njegova prevzvišenost generalni poročnik pl. Beneckendorf in Hindenburg, poveljnik 28. divizije. — Pa po čem me poznaš? — Ker ste — muštačar! General se je posmejal in pojahal dalje. Fotograf na bojnem polju. Dandanes si pač ni mogoče misliti vojnih poročil brez fotografov, ki pošiljajo svojim listom tudi slike o položaju na bojnem polju. Da so te slike čim originalnejše, se mora fotograf splaziti na najnevarnejša mesta, pri čemer seveda njegovo življenje ni ravno najvarnejše. V sedanji francosko- nemški vojni ie bil ranjen tak fotograf in je ležal na bojišču celili 16 ur, dokler ga niso našli nameščenci rdečega križa in ga prenesli v bolnišnico. Neki njegov tovariš pa jc hotel fotografirati naskok na namurske utrdbe. Splazil se je vse do prvih vrst, in ko je vse najlepše pripravil za fotografiranje, se je razletei deset korakov pred njim šrapnel in fotograf se je onesvestil. Ko se je zopet zavedel, je začutil silne bolečine v ustih in moral se je vrniti do ob-vezovališča. kjer so mu povedali, da ima izbita dva zoba. Ko je zvečer razvijal ploče, se je zelo razveselil, ker je tedaj, ko je šrapnel eksplodiral, nehote ujel tudi ta prizor. Potem mu ni bilo več žal za izbite zobe S severnega bojišča. »Kako sem bil ranjen?«. 2e omenjeni narednik celjskega pešpol-ka je pripovedoval dalje: LSilo je 8. dne meseca septembra. Do tedaj sem dostikrat že okusil dobrote svinčenega in železnega dežja, ki sta ga sipala na nas rusko topništvo in pehota. Bil sem do tedaj v petih večjih ali manjših bitkah. Sploh pa je bilo težko šteti, kajti bili smo noč in dan v ognju in druga bilka se je pričenjala, preden se jc prva končala. Tako je pač šlo dalje. Vendar pa sem se mogel prehvaliti, da sem vkljub temu, da smo se borili proti znatno močnejšemu sovražniku, ki se je poleg tega odlikoval tudi z izredno preciznim streljanjem, da sem ostal živ -1 Stran IT. »EDINOST* 40. cel, kakor tudi večina voja. Gledali smo pac. da stio se dobro krili in potem smo la iko iz varnega pošiljali Rusom svoje jekleno-sviiičene pozdrave. Previdnost je pač ob taki priliki ena najboljših vojaških čednosti. Ko k bilo treba napredovati proti sovražniku v široko raztesrnenih strelskih vrstah, smo se pognali nekako sunkoma naprej in se brzo zopet zarili v zemljo Kakor krti, pa zopet streljali in s^ieh^li. beveda, kedar je bilo treba na-skikovuti z bodalom, ki so se ga prav posebno bali naši na^rolniki, tedaj ni nihče uiisiil več na kritje, temveč je le gledal vsakdo, da je bila čimprej prekoračena ona nevarna razdalja do sovražnika, k: ie tedaj napel vse svoje sile, da bi zaustavil i aš naval, kar se mu pa ni posrečilo i ikdar Ko je ^aoril aaš >hura« in sv na»i fan*je j'lari'i kakor vihra proti ruskim vrstam, tedaj jih ni mogel zaustaviti niti narjtostejši dež »z sovražnikovih pu-ick, niti naj h uja šrapnelska toča. — Naprej, naprej! Le po njem! Francclj udari, lonče, suni! — Tako so poživljali uasi fantje drug druzega, in pred vojetn se je /ačelo svetliti. Ali smo kar naenkrat zagledali pred seboj Ruse. držeče roke kvišku, ali pa že daleč proč, na nji-lio\em prejšnjem mestu pa puške, strelivo itd. Našim tupatam res naravnost drznim naskokom se sovražnik ni mogel upirati. temveč se ie vedno umikal, iščoč za ščite pri svojem topništvu. Tako sino ležali tudi 8. dne meseca septembra zariti v zemljo in tako iz varnega zavetja obstreljevali sovražniško pehoto, ki se nam je pod zaščito svojega topništva. ki nas ie obsipalo s Šrapneli, približalo že na kakih 600 ali 700 korakov. O genj i/ topov je postajal čim dalje hujši. Dru^ekrati smo jih navadno šteli one o-krojrlr l»e!e oblačke, ki so se prikazova'i po kakih 150 ali škofino izdelan posnetek prevzvišene osebe našega cesarja i« malega nadvojvode. Pričakovati je, da se bo ta podoba občinstvu posebno priljubila in da si jo bodo nabavili vsi krogi prebivalstva koi spomin na težke dni ko daje naš presvetli vladar svojim narodom sijajen zgled. Vojni pomožni odbor spravi to podobo povodom cesarjevega godu začenši s 1. oktobrom kot sobni ikrasek v kabinetni obliki ter okusnem okv ru v promet p<> 1 K, kot razglednico pa po 20 v. Naročila je poslati na tehnično prometno centralo v« jnega pomožnega urada Dunaj. 1. Hoher Mark t 5. Kdor naroči vsaj 25 pudob ali 100 razglednic, dobi 20°/o popusta. 25!etnlca knezoškofa lavantinskega. Dne 29. t. m. je slavil ekscelenca dr. Mihael N a p o t n i k, knezoškof lavantinski, 25Iet-nico na lavantinskem knezoškofijskem sedežu. Slavljenec je bil rojen dne 20. septembra 1850, a kne/oškofom je bil imenovan še v mladostni dobi 39 let. Knezoškof dr. Mihael Napotnik je med najuglednejimi Člani avstrijskega episkopata. Smrt vpoklicanca v mestni bolnišnici. Včeraj zjutraj je umrl v tukajšnji me tni bolnišnici 261etni absolvirani jurist Cezar Deklic, ki je bil doma iz Vižinade v Istri, a je stanoval z rodbino v Trstu v ulici del Bo-schetto št. 32. Bil je pozvan pod orožje k 5. domobranskemu pešpolku in kasneje je zbolel, vslea česar je bil pripeljan v Trst in tu soravljen v mestno bolnišnico. Zemski ostanki pokojnika se prepeljejo na pokopališče v Vižmadi. Pogreb na bojnem polju ranjenega vpoklicanca. 26Ietni carinski oficijal Anton Giadrossich, ki je tu stanoval v ulici di Torre bianca št. 20, je bil pozvan pod orožje ter se je k ikor proporščak udeležil vojne v Galiciji, kjer je 1 il v neki bitki težko ranjen, nakar so ga prepeljali v bolnišnico v Gradec ; tam je pa pred par dnevi umrl, a njegove zemske ostanke so včeraj pripeljali v Trst, kjer se je ob 3 popoldne vršil pogreb. Pogrebni sprevod, katerega so se udeležili namestnik princ Hohenlohe, finančni ravnatelj bar. pl. Kober ter vsi finančni uradniki, je šel izpred kolodvora južne železnice naravnost na pokopališče pr< sv. Ani. Kdo je izgubil tisočak? V nekem javnem lokalu v Trstu so našli bankovec za 1000 kron. Oni, ki ga je izgubil se mora zglasiti do dne 31. oktobra t. 1. na c. kr. sodniji za civilne stvari. V Trstu, dne 30. septembra 1914. TVRDKA FRAHCESCO BEDNA* TRST — ustanovljena 1. 1S78 — TRST je preložila svojo trgovino Šivalnih strojev