informator glasilo delavcev sozd emona ljubljana leto 8 marec 1978 št. 79 OB SLOVESU OD FRANCA NEBCA SOŽALNE BRZOJAVKE Med več sto sožalnimi Brzojavkami in teleksi, ki smo jih dobili ob prezgodnji smrti Franca Nebca, našega generalnega direktorja in tvorca sistema SOZD Emona, so med številnimi družbenopolitičnimi delavci, slovenskimi in jugoslovanskimi gospodarstveniki in delovnimi kolektivi, tujimi firmami in uglednimi osebnostmi izrazili svoje iskreno sožalje med drugimi: dr. Aleksander Lanard, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Generalturist Zagreb, Milenko Vojnovič, Jugoslavija Commerce, Kolektiv aerodroma Dubrovnik-Čilipi, Kmetijski kombinat Ptuj, Kolektiv tovarne sladkorja Sremska Mitroviča, Frane Valentič Jugolinija, Rade Končar, Ipok Zrenjanin, Jugotours Beograd, dr. Emil Ludviger, Kolektiv Vo-čar Beograd, Privredna banka Zagreb, Rudi Simac SOZD Fructal Ajdovščina, Vladimir Kostič Centro-prom Beograd, PKB Beograd, Vitaminka Banja Luka, Zadrugar čačak, Kolektiv hotelskega podjetja Jelša, Ratko Panorov Gevgelija, Vlado Gruden v imenu šolskega centra, Stane Rebernik, Agraria Brežice, Hmezad Žalec, Roman Teržan SOZD Alpetour Škofja Loka, Oskar Vezer Budimpešta, Kolektiv Plave lagune Poreč, IPK Osijek, Kolektiv železarne Siska, Ambasada LR Kitajske Beograd, Kolektiv Emona čačak, Agrokosovo Priština, Republiški sindikat delavcev trgovine Slovenije, PIK Be-lje. Tovarna sladkorja Belje, Anton Ladava, predsednik tolminske občinske skupščine, Primorka Bar, Lošinjska plovidba TOZD Brodarstvo, delavci priročnega skladišča Ploče, Kaštelanslca riviera, Branko Petrovič, predstavnik Emone v Moskvi, Hotelsko Podgora, Balenciaga Pariz, Oldo Sartor Forestal SAS, Komite občinske konference ZKS Moste-Polje, Slavko Humar Nanos Postojna, delovni ljudje Tik-veš Kavadarci, Bogo Bratina Žito Ljubljana, France Popit in France Šetinc, CK ZKS, Milovan Zidar in kolektiv republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prebrano, Jadran Rovinj, HP Kolinska Ljubljana, Jože Počivavšek, Mitros Sremska Mitroviča, delovna organizacija Agropol, Lesna Šoštanj, Podravka, predstavništvo Ljubljana, Monte-negroturist Budva, VEB Rationalisierung und Pro-jektierung Berlin, Soko Stark Beograd, Zdravko Petan Labod Novo mesto, Jugoplastika Split, Janez Lanšček Mura Murska Sobota. Camex Vrbas, Zvonko Vukovič, Kraš Zagreb, Servo Mihalj Zrenjanin, Zadružna zveza SR Slovenije, Joško štrukelj, Metalka Ljubljana, Xeim->s Bamako Mali, kolektiv zvezne direkcije za rezerve živil Beograd, dr. Johannes Sigmund Koln, Miran Meja, član IS SRS, Andrej Verbič, predsednik GZS, Roman Albreht, podpredsednik IS SRS, Fr. Strube Sollingen, G. Beltrame Udine, Avgust Jereb Nama Ljubljana, HP Tališ Maribor, Robotron Exoort-import Nemška demokratična republika Berlin, SOZD GHT Ljubljana Tone Kolar, Metod Rotar Ljubljanska banka, kolektiv Tabor Grosuplje, Radomir Mandič opšte udruženje trgovine, Jugoslavije, Dominipue Gueremaichi v imenu študentov Centralnoatriškega cesarstva v Jugoslaviji, Stane Kolman, PIK Progresexport Prizren, Kras, Sežana, Gradis Maribor, Osman Sirag za zvezo afriških študentov v SRS, dipl. inž. Hugo Ker-žan, predsednik občinske skupščine Ljubljana-Cen-ter in številni drugi posamezniki, delovni kolektivi, poslovni sodelavci, prijatelji iz Slovenije, Jugoslavije in tuiine. LJUBO F1LIPAN, V. D. GENERALNI DIREKTOR SOZD EMONE ZAKLJUČNI RAČUN 77 SPREJET Delavski svet potrdil zbirni zaključni račun SOZD Emona za poslovno leto 1977 in sprejel gospodarski načrt za leto 1978 LJUBLJANA, 15. marca — Delavski svet SOZD Emona je na petem rednem zasedanju, ki je bilo >v hotelu Union, razpravljal in sprejel zaključni račun SOZD Emona za leto 1977, sprejel plan poslovanja za leto 78 in Ljuba Filipana imenoval za vršilca dolžnosti generalnega direktorja SOZD Emona. Hkrati je DS sprejel tudi sklep o razpisu za imenovanje individualnega poslovodnega organa SOZD in imenoval razpisno komisijo ter komisijo za ocenjevanje dela delovne skupnosti SOZD. Kakor je v Emoni že običajno, prikazujemo v naših elaboratih vedno podatke o rezultatih iz zaključnega računa za tekoče leto v primer, javi z rezultati, doseženimi v predhodnem letu. Dosežke v tekočem letu prav tako primerjamo s planskimi pokazatelji, ki smo jih določili ob sprejemanju zaključnega računa za preteklo leto. Iz vseh treh navedenih pokazateljev določamo naše planske postavke za naslednje leto. Tak pristop ima sicer eno pomanjkljivost, ta je, da sprejemamo naše plane rela. tivno kasno, to je šele takrat, ko imamo podatke iz zaključnih računov za preteklo leto, torej šele v prvi polovici meseca marca, ima pa ta način zelo pomembno predost, ji je v tem, da lahko temeljijo planska predvidevanja na realnih izhodiščih, ki so utemeljena z rezultati preteklih dveh let. Razumljivo pa seveda je, da naših planov v vseh postavkah oz. v vseh TOZD m mogoče določati povsem na kakšnih matematičnih osnovah izračunavanja trendov ipd., temveč moramo pri tem upoštevati vsakokratne spre. menjene okoliščine, v katerih poslujejo . posamezne TOZD oz. dejavnosti. Te okoliščine oz. pogoji delovanja in poslovanja so lah. ko internega ali extemega značaja. Dejavnike internega značaja, kot so organizacija dela, spremenjena tehnologija, nove naložbe ipd., je možno relativno dobro predvideti in vrednotiti, dejavnike extemega značaja, kot so širši vpliv tržišča, novi predpi. si, zlasti v zunanjetrgovinskem poslovanju, pa je mnogo teže predvideti in vredno- Ljubo Filipan titi, zato so odstopanja od planskih predvidevanj v tej zvezi tudi mnogo večja. Za ugotavljanje doseženih rezultatov ter primerjanje le teh z dosežki v preteklih obdobjih in za planiranje učin. kov tudi ni brez pomena stalno spremljanje sistema zajemanja podatkov. Za področja ugotavljanja celotnega prihodka je glede plačane in neplačane realizacije značilno, da so se glede tega učinki med letom 1976 in 1977 že normalizirali, zato tudi več ne prikazujemo podatkov o tako imenovani fakturirani realizaciji. Večje razlike pa nastopajo pri razporejanju dohodka. Na te proporce vplivajo celo organizacijske spremembe v organizaciji združe. nega dela. če se je npr. dosedanja enovita delovna organizacija reorganizirala v delovno organizacijo z več TOZD, pri čemer je seveda morala ustanoviti tudi delovno skupnost, to v celotni de. lovni organizaciji npr. vpliva, tudi če izključimo vse stvar, ne ekonomske učinke, na drugačno strukturo dohodka. V enoviti delovni organizaciji so npr. materialni stroški, ki so nastali v zvezi z delom strokovnih služb, bremenili materialne stroške celotne DO, v novi organizaciji pa prispevek za delovno skupnost vsebuje tudi kritje ma. tonalnih stroškov te skupnosti in je dohodek vseh TOZD, torej za toliko večji. Razumljivo je, da tak način obračuna ni povsem logičen. Glede podatkov, ki so prikazani v tem elaboratu, pripominjamo še to, da smo podatke o rezultatih za leto 1976 in 1977 povzeli iz zaključnih računov temeljnih organizacij, ki so jih dostavili Interni banki, podatke za plan 1978 pa iz planov TOZD oz. DO. Le v nekaterih primerih, ko so bili podatki iz planov TOZD zelo pomanjkljivi in nerealni, smo le-te morali nekoliko popraviti. V enem pri. meru pa, ko od neke velike DO sploh nismo dobili predloga plana smo, da bi lahko sploh pripravili zbirni plan SOZD, planske podatke določili sami, ta DO oz. njeni organi pa naj jih naknadno pre. učijo oz. verificirajo ali pa spremenijo. Čeprav gre zave. liko DO, menimo, da delavski svet SOZD lahko plan SOZD kot celoto vseeno sprejme. Nasprotno pa dobijo naše strokovne službe od nekaterih TOZD izredno kvalitetne podatke, tako glede obrazložitve rezultatov po zaključnem računu, kakor tudi glede predloga plana za tekoče leto. Zlasti kvalitetne podatke nam je o tem dostavila TOZD Su. permarket Osijek. Zal nam tu prostor ne dopušča, da bi iz teh podatkov navedli vsaj najpomembnejše. Poudarjamo lahko samo to, da je plan izdelan po posameznih orga* nizacijskih enotah z vsemi elementi, da so ob planu obrazloženi pogoji in problemi Nadaljevanje na 2. strani Domžale, 15. marca — Spomladansko setev so Emonini kmetijci dočakali pripravljeni kot vedno. Tudi vreme jim gre kar na roko. Prav te dni bodo posejali 230 hektarjev njiv z ječmenom, na 570 hektarjih pa dognojujejo pšenico in rž. Pred dvcmi dnevi so pričeli tudi z melioracijskimi deli v Moravčah, kjer bodo s tem pridobili 80 hektarjev novih njiv. Potok Drtiščico poglabljajo, zatem pa bodo poglobili vse kanale odvodnega omrežja. DELEGATI IN DELEGACIJE VELIKA UDELEŽBA NA VOLITVAH Ljubljana, 9. marca — Ne vseh voliščih v naših delovnih organizacijah in TOZD, ki so bila lepo okrašena s spomladanskim cvetjem, je bilo že v prvih jutranjih urah zelo živahno. Večina delavcev je volila še predno so pričeli z rednim delom, dobro se zavedajoč, kaj pomeni odločati preko delegatov, ki jih volijo. Med kandidati posameznih delegacij v samoupravne interesne skupnosti in zbor združenega dela je tudi vse več žensk. Uspešno in pravočasno so bile končane tudi vse faze priprav za volitve, kar je vsekakor pripomoglo poteku samih volitev. Kako so volili v naših delovnih organizacijah? Do zaključka redakcije smo prejeli naslednje podatke: DO Emona Commerce, Lju. bljana V skupščino družbenopolitičnih skupnosti — zbor združenega dela so izvolili 12 delegatov, od tega je kar 50 odstotkov žensk. Volilo je 194 volilcev od 227 volilnih upravičencev ali 85 odstotkov. Za člane združene delegacije v skupščine SIS za zdravstvo, socialno skrbstvo, otroško varstvo ter invalidsko in pokojninsko zavarovanje so izvolili 7 delegatov. Za člane združene delegacije v skupščine SIS za kulturo, raziskovalno dejavnost ter telesno kulturo so izvolili 7 delegatov. Za člane združene delegacije v skupščine SIS za izobraževanje, stanovanjsko gospodarstvo in zaposlovanje prav tako 7 delegatov. Skupaj so v DO Emona Commerce izvolili 33 delegatov, med katerimi je kar 19 žensk. V DO Centromcrkur Ljubljana V TOZD Trgovina na debelo so imeli dve volišči, eno volišče v Jaršah in eno v Trubarjevi unči. V Jaršah so volili 10 delegatov v splošno delegacijo SIS in 5-člansko delegacijo za zbor združenega dela, do-čim so na volišču v Trubar- jevi ulici volili delegate za dve združeni delegaciji, za vsako po sedem delegatov in eno splošno delegacijo s petimi delegati. V TOZD Maloprodaja so izvolili 27 delegatov v pet delegacij in sicer 1 za zbor združenega dela 3 posebne delegacije za skupščine SIS ter eno združeno delegacijo za skupščine SIS. V DSSS so izvolili 14 delegatov za tri delegacije — za zbor združenega dela in dve delegaciji za v skupščine SIS. V TOZD Zunanja trgovina, ki ima manj kot 30 zaposlenih, vseh 15 delavcev tvori delegacijo. V DO Emona Cemtromer-kur je torej izvoljenih kar 99 delegatov v 14 delegacijah. Udeležba je bila v TOZD Maloprodaja — 95,69-odstot-na, 97,26-odstotna udeležba je bila v DSSS in s 87,16 odstotki so volitve zaključili v TOZD Trgovina na debelo. Emona Blagovni center Ljubljana Od skupnega števila 627 volilnih upravičencev je volilo 576 volilcev ali 91,6 odstotka. V štiri delegacije so izvolili 41 delegatov. Interna banka Emona Udeležbo so zaključili 83-odstotno. V dve delegaciji — za zbor združenega dela in v splošno delegacijo SIS so izvolili 15 članov. TOZD Poljedelstvo govedo-reja Domžale V štiri delegacije — dve splošni in dve za zbor združenega dela so izvolili od predlaganih kandidatov 38 članov oziroma delegatov. Udeležba je bila 87,26-očU stotna. Delovna skupnost SOZD Emona Udeležba na volitvah je bila 100-odstotna. V dve delegaciji je bilo izvoljenih 19 delegatov. Več o volitvah delegatov in delegacij bomo poročali v naslednji številki našega glasila. E INFORMATOR 4|s8p** 2 • EMONA INFORMATOR ZAKLJUČNI RAČUN 77 SPREJET Nadaljevanje s 1. strani poslovanja, kot so prostori, potrebne razširitve, problemi konkurence, kupna mod prebivalstva in njegova usmerjenost na nakupe itd. Prepričani smo, da je tak plan lab. ko res instrument TOZD, ki služi za usmerjanje njene dejavnosti. V zvezi z navedenim moramo pripomniti še to, da smo te podatke in rezultate lahko oblikovali v predloženi elaborat le na ta način, da smo od ustreznih strokovnih služb iz temeljnih in delovnih orga. nizacij dobili potrebne podat, ke in pojasnila. Pri tem sporočamo, da smo od večine TOZD in DO te podatke res dobili pravočasno in v kvalitetni obliki. Od nekaterih temeljnih in delovnih organizacij pa dobivamo podatki, z velikimi težavami in z mnogimi intervencijami in še ti so večkrat zelo površni in pomanjkljivi. Nekatere OZD v sestavu SOZD pa nam tudi na intervencije podatkov no. čejo dati, čeprav so za to po sporazumu o združitvi v SOZD zavezane. Ko predlagamo delavskemu svetu TOZD ter organom temeljnih in delovnih organizacij, združenih v SOZD to zaključno poročilo za leto 1977 in podatke plana za leto 1978, te organe resno prosimo, da v svojih OZD proučijo organizacijo de. la iz tega področja in po po. trebi kličejo na odgovornost delavce, ki ne izpolnjujejo svojih obveznosti iz področja izvajanja in formacijskega si, stema in planiranja, kar vse je predpisano z zakoni in z našim samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD. Vsi se moramo namreč zavedati, da nobenih podatkov na ravni SOZD ne zbiramo in obdelujemo samo v interesu organov SOZD, zlasti pa ne v interesu delovne skupnosti, temveč v interesu delavcev in organov v vseh temeljnih in delovnih organizacijah v sestavu SOZD. NEKATERI NAJPOMEMBNEJŠI EKONOMSKI POKAZATELJI V tem komentarju bomo opozorili le na nekatere naj. pomembnejše ekonomske po. kazatelje in to zlasti iz stališča gibanja ravni SOZD kot celote, za posamezne TOZD oz. DO pa bomo opozorili le na tiste pokazatelje oz. elemente, za katere menimo, da pomenijo večje odklone od normalnega stanja oz. dosežkov v pozitivnem ali negativ, nem smislu. Ker nam čas ni dopuščal (na razpolago smo imeli le dobrih 14 dni, pone. kod še manj), seveda vseh naših mnenj ne bomo mogli loprodaje. V tej zvezi se je seveda povečalo tudi število zaposlenih za 3 odstotke (glej tabelo XVI), kar pomeni, da se je dejanska produktivnost povečala za 4 odstotke. Za leto 1978 planiramo le za 15 odstotkov povečanje ce. lotnega prihodka. V naših izhodiščih za pripravo plana (z dne 14. 11. 1977) smo predvidevali za leto 1978 povečanje cen na leto 1977 v višini največ 12 odstotkov. Ce so torej TOZD oz. DO tudi tako planirale, lahko torej sklepamo, da predvidevamo povečanje fizičnega obsega celotnega prihodka le za 3 odstotke, kar je relativno malo, če pa pri tem upoštevamo še Gornji podatki torej kažejo naslednje pozitivne in nega. tivne odklone: S TOZD Poljedelstvo.Gove-doreja beleži v letu 1977 zelo velik porast celotnega prihodka (indeks 162), kar je pripisati ponovni uvedbi pitanja oz. povečanju števila pitancev, poleg tega pa tudi intenziviranju poljedelske pro. izvodnje. Tak porast je imel gotovo največjo pozitivno posledico na zelo dober poslovni rezultat te TOZD. Nerazumljivo pri tej TOZD pa je, da predvideva za leto 1978 zmanjšanje celotnega prihodka za 2 odstotka; • TOZD Prašičereja plani s to TOZD še proučiti. Mnenja smo namreč, da gre nekoliko za previdno planiranje, saj je ta TOZD že lanski plan presegla za 12 odstotkov. • TOZD Tovarna močnih krmil je v letu 1977 dosegla veliko — 27-odstotno povečanje celotnega prihodka. Za leto 1978 pa planira le 1 odstotek porasta. Taki proporci so nerealni, TOZD pa jih razlaga s tem, da je celotni prihodek v letu 1977 nekoliko bolj porastel zaradi nekaterih trgovskih poslov, vendar ta podatek ni povsem preprič. ljiv, kajti dejstvo je, da je zelo solidno porastel tudi dohodek, kar ne bi bilo mogoče, če bi šlo samo za neke DELITEV CELOTNEGA PRIHODKA 7A SOZD SKUPAJ i' Zop 51. Opis Uosež. 1976 Plan 1977 Dosež, 1 1977 Pl on Indeksi 1978 5:3 5:4 6:5 1 2 3 4 5 6 7 d 9 1. CELOTNI PRIHODEK 9043.105 0369.266 10904.910] 12556.261 121 105 115 2. Porabijena sredstva (brez amort.) 7918.551 9024.239 9482.68o| 10947.992 120 105 115 3. Amortizac.po zakonsk.stopnjah 86.002 100.939 ms ?n?j 194 AAC 19? iat 113 4. DČ>h'<3EcK 1038.552 1244.OSE 1317.028 1483.733 127 106 JULI 5. Del dohodka, ki se razporeja kot skupni dohodek Del za obresti 85.473 115.42^ 102.986 1.233 122.209 120 89 USL 6. Del,ki prip.dr. 188 1.210 65,5 1 98 7. Del dohodka za krit.izg Bernardin 17.716 93.449 i3? 8. Prispevki SIS-om 71.911 87.634 93.884 109.978 131 107 117 6 9. Prispevki skupnim službam 31.031 33.887 35.979 ' 54.T06'116 106 150 10. Amortizacija nad predp.stopnjo 46.941 51.169 ■ 51.769 56.749 h 10 101 110 11. Druge obveznosti iz dohodka 57.154 66.611 96.866 108.355'l69 145 112 12. ČISTI DOHODEK =4-(5 do 11) 745.854 889.363 916.595! 1007.677 'l23 103 110 13. Del čistega dohodka za OD 574.514 681.793 697.600 789.161 '121 102 |13 14. Del čistega doh.za stan.izgradnjo 25.730 23.015 31.4261 31.083 !122 137 ?? 15. Del čist.doh.za druge nam.v skup.p 24.542 33.890 52.429! 58.602 214 155 112- 16. Del čist.doh.za inov.in prisp.dr. 3.054 7.458 1.941 2.307 64 26 119 17. Ostanek doh.za jp er g^klade. ■ 123.031 152.660 156.842 165.961 127 103 106 18. Izguba TOZD H. E nardin -5.017 -9.453 -23.643 -39.437 471 250 167 19. Pokritje Izgube Iz dohodka drugih TOZD(*/) 17.580 23.449 133 20. r ' Iz rezerv.sred.dr.TOZD 1 2.935 21. Iz združ.sred.rezerv ■5.017 9.453 3.129 15.988 62 33 511 22. V rezervni sklad V skupne rezerve 6.402 8.326 9.918 10.992 155 119 111 23. TOZD oz. DO 17.108 21.000 22.754 '25.864 1,33 ion 1U 24. Ros1 ovni sklad 99.521 123.334 124.170 129.105 125 101 104 Angažiranost ooslovnega sklada: 25. Posojila za nerazvite 29.841 31.049 35.568 39.935 119 115 112 26. Posojilo za želez.gospodarstvo 5.415 6.940 11.210 12.434 207 It62 111 27. Posojilo za elektro gospodarstvo 6.191 11.322 15.859 16.356 256 ! 140 103 28. Posojilo za ceste SRS 5.877 7.188 9.209 10.086! 157 128 110 29. Posojilo za luški promet 813 . 1.052 1.238 1.466 jl52 118 118 30. Posojilo za regionalne ceste 1.817 2.456 2.005 2.700 ji 10 82 135 103 94 31. Sred.združ.v drug.samouprav.skup. 1.906 300 1.426 1.470 75 475 32. Del poslov.sklada za potrebe OZD 47.661 63.027 . 47.655 44. 658 100 76 podrobno utemeljiti, nekatera od njih pa bodo seveda tudi drugačna od stališč posameznih odgovornih delavcev v TOZD oz. DO. Mnenja smo, da bomo morali eventualne podrobnejše razlike v teku izvajanja plana za leto 1978 medsebojno še razčistiti in stališča dokumentirati. CELOTNI PRIHODEK Za SOZD kot celoto smo v letu 1977 povečali celotni prihodek v primerjavi z letom planirano povečanje zaposlenih za 5 odstotkov (tabela XVI), bi morali sklepati celo na planirani padec produktiv. nesti, kar pa je v nasprotju z resolucijo o družbenoeko. nomskem razvoju in z našo politiko sploh. Indeksi doseženega celotnega prihodka v letu 1977 na leto 1976 ter indeksi planiranega celotnega prihodka za leto 1978 na leto 1977 so naslednji: ra za leto 1978 le za 2 odstotka povečani celotni prihodek. V primerjavi z letom 1977 je to zelo malo. TOZD otorazlaga tako majhen porast z dinamiko pripustov v letu 1977, zaradi česar bodo v začetku leta 1978 hlevske kapacitete nepopolno izkoriščene. Nam v strokovnih ekonom, sirih službah tak odklon v dinamiki celotnega prihodka kljub temu ni razumljiv, pa ga bomo morali zaradi tega prehodne trgovske posle. Vsekakor je rezultat za leto 1977 zelo zadovoljiv, plan za leto 1973 pa zelo pesimističen, kar velja zlasti tudi za planiranje ostanka dohodka za poslovne sklade, kjer predvidevajo celo za 25 odstotkov manjši rezultat; ® DO Ribarstvo-export beleži v letu 1977 prav tako zelo pozitiven porast (23 odstotkov celotnega prihodka) medtem ko planira za naslednje 1976 za 21 odstotkov. Ce računamo, da so cene industrij, skih izdelkov v trgovini na debelo (po podatkih statisti, ke SRS — mesečni statistični pregled štev, 2/78) porasle v letu 1977 glede na leto 1976 za 12,3 odstotka, v trgovini na drobno za 13,3 odstotka in v gostinstvu za 15 odstotkov, ba za dejavnost Emone v povprečju lahko torej računali 14 odstotkov, lahko ugotovimo, da smo realni celotni prihodek v tem obdobju povečali za ca 7 odstotkov. Pri tem moramo seveda poudari, ti, da je to povečanje rezul. tat tudi vključitve novih poslovnih kapacitet, zlasti hotelskega kompleksa Bernardin in nekaterih objektov ma. TOZD Celotni prihodek 77/76 Plan 78/77 TOZD Celotni prihodek 77/76 Plan 78/77 Poljedel. Gov.* 162 98 Ribarstvo-export * 120 105 Prašičereja* 117 102 E—Commerce 130 117 TMK* 127 101 B—Blagovni center* 123 120 Kmet. kooperacija 120 113 Maloprodaja* 107 116 MIZ 126 113 Maidmarket 121 118 Supermarket Lj.* 101 115 Jestvina Koper 116 116 Trgovina Obala K.* 104 112 Merkur Ptuj 108 118 Supermarket Osi j,* 122 119 Hotel Slon 109 117 Supermarket Mar. 109 111 Hotel Slavija 131 116 Pekama Center 127 117 Hotel Evropa* 110 89 Ilirija, 11. Bistrica 125 119 Hotel Riviera 112 114 Posavje — trg. na vel. 130 128 Hotel Bernardin 278 118 Posavje — trg. na mal. 120 113 Zdrav. Cat. Topi. 146 107 Posavju — gost. 122 110 Hotel Union 113 107 Dolenjka — eng. d. 116 118 Igralnica Casino 141 110 Dolenjka — det. Cr. 119 113 Globtour 105 106 Centromerkur* 113 109 Inženiring 187 160 RAZDELITEV CELA DOHODKA ZA POSLOVNE SKLADE •skupne rezerve občine In republike posojilo zo nerazvite posojilo zo ieieznic*< prosti poslovni skled leto le 5 odstotkov porasta. Tudi tu smo mnenja, da je plan nerealen. Temu ustrezno ba OD planira tudi zelo majhno povečanje osebnih dohodkov (6 odstotkov), kar prav tako smatramo za nerealno, zato dvomimo, da bo lahko dosegla 22 odstotkov večji ostanek dohodka za poslovne sklade, kot ga planira; 9 TOZD Maloprodaja Lju. Njana je v letu 1977 dosegla relativno nizek odstotek celotnega prihodka (7 odstotkov). To je pripisati v glavnem temu, da je bilo iz te TOZD izločenih 15 maloprodajnih enot, M so se zdru. žile v DO Mesna industrija. Upoštevajoč te trgovine bi znašalo povečanje celotnega prihodka ca. 18 odstotkov. Za leto 1978 predvideva ta TOZD povečanje celotnega prihodka za 18 odstotkov, kar je upo. števajoč novo vključene kapacitete Emona centra Koseze relativno malo; • TOZD Supermarket Ljubljana je dosegel v letu 1977 le za 1 odstotek večji celotni prihodek. Ce pri tem upoštevamo povečanje cen pa to pomeni zmanjšani obseg fizič. nega prometa. Deloma je tak rezultat gotovo posledica rekonstrukcije v etažah A in B, ki so trajale realtivno dolgo. Sama TOZD ni izračunala iz-pada teh učinkov ali pa nam jih ni javila. Dejstvo pa je, da tudi plan za leto 1977 ni dosežen za celih 11 odstotkov, kar pomeni, da ta rekonstrukcija tudi v planu za leto 1977 ni bila realno vrednotena. Ker ta TOZD za leto 1978 planira povečanje celotnega prihodka za 15 odstotkov, istočasno pa ponovno rekonstrukcijo 2 etaž, se bojimo, da plan tudi za leto 1978 ni realen, temveč je nekoliko previsok; • TOZD Trgovina Obala Koper tona v letu 1977 dose- žen celotni prihodek le z in. deksom 104 odstotke na leto 1976. Tako nizek indeks je posledica izredno uspelih poslov v letu 1976 v intervencijskem uvozu nekaterih živil, kar pa se v letu 1977 ni ponovilo. Zaradi ddsproporca med izplačanimi osebnimi do. hodki nasproti doseženemu dohodku in izločitvi sredstev za skupno porabo je tudi končni finančni rezultat v letu 1977 v tej TOZD v primerjavi z letom 1976 zelo slab (indeks 66). Planiranje za leto 1978, kar zadeva 12-odstotnO povečanje celotnega prihodka, je nekoliko skromno, čeprav se zavedamo, da na promet te TOZD bistveno vpliva gibanje cen mesa pri nas na eni strani ter tečaji lire na drugi strani; ® TOZD Supermarket Maribor izkazuje povečan ce. lotiti prihodek le za 9 odstotkov v odnosu na leto 1976. To je relativno majhno povečanje, zlasti če upoštevamo, da je tudi porast na zaposle. nega v tej TOZD najnižji v celotni maloprodajni mreži, ki je združena v SOZD Emona. Iz teh razlogov smo tudi mnenja, da je planirano povečanje celotnega prihodka za 11 odstotkov mnogo premajhno, saj ne bo pokrito niti povečanje cen, kot ga predvidevamo. Vsekakor pa je treba tej TOZD za leto 1977 dati priznanje glede do. seženega pozitivnega finančnega rezultata, ki ga je dosegla prvič od njenega obstoja t. j. v 7 letih; Q DO Centromerkur smo v prednjem pregledu indek. sov prikazali kot celoto, čeprav so v posameznih tabelah podatki za plan izdelani po TOZD, na katere se je ta DO od 1. 1. 1978 organiziral. Citiranem prikazu indeksov pa Nadaljevanje na 4. strani STRUKTURA RAZDELITVE DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA legendo Obresti «*—— Prispevki skup.služb. — Amort.nod p red p. s top, ■ Druge obvei.I* dok. Osebni dohodki g*— zo kritje Izgube TOZD Ber. POROČILO IZ ILIRSKE BISTRICE EMONA CENTER V POSTOJNI Emona postavila piko na i — Konec zapletov in problemov, kdo bo gradil trgovino v novi postojnski soseski Kremenci — Naložba za 25 milijonov dinarjev letos pod streho Ilirska Bistrica, 13. marca — Glede na obširno polemiko v časopisih in radiu o tem, kdo bo gradil preskrbovalni center v Postojni — soseski Kremenci, smo obiskali DO Ilirija v Ilirski Bistrici, kjer smo se pogovarjali z Jankom Sabcem, direktorjem DO Ilirije, ki nam je takorekoč iz pove roke povedal vse o vzgibih in motivih gradnje E-centra v Postojni. »Zapletov in problemov okoli gradnje preskrbovalnega centra v postojnski Kremenci ni več, čeprav smo še pred kratkim lahko v dnevnem tisku brali dokaj obširne članke in mnenja, kdo bo oziroma kdo ne bo gradil trgovine v novi soseski v Postojni. Emonine trgovine gradimo po vsej Sloveniji, zato je naš interes, da gradimo tudi v Postojni. Postojnčani so že lani izrazili željo, da se Emona udeleži javnega natačaja za gradnjo blagovnice na Kre-nienci. Natečaja za gradnjo marketa smo se udeležili, a so nam kaj hitro v postojnskem veletrgovskem podjetju Nanos očitali, da je nepotrebno graditi manjša market na Kmmencu, ko pa je v Postojni načrtovana gradnja velikega trgovskega centra s 5.000 kvadratnimi metri.« O tem ne dvomimo, saj je tudi časopis Delo 21. februarja v članku, ali bo delovna organizacija Ilirija kljub ne predvidenim zapletom le gradila preskrbovalni center na Kremeniti, med drugim — povzemamo dobesedno — objavilo: »To slednje med drugim dovolj zgovorno potrjuje tudi pismo generalnega direktorja VIP Nanos Postojna Slavka Humarja, ki je lani poslal izvršnemu svetu postojnske občinske skupščine in ki ga delno tudi cdtaramo: »V načelu obsojamo vsak poskus iskanja tujih investitorjev za objekte na območju mesta Postojna, v kolikor to ne bo sinhronizirano s perspektivnimi plani naših tozd in našimi realnimi možnostmi.« Dva dni kasneje je bilo zapletov okoli gradnje preskrbovalnega centra konec. O skoraj dve leti trajajoči polemiki je razpravljal tudi komite občinske konference ZKS Postojna. Podobno kot že na nedavni seji predsedstva občinske konference SZDL je tudi komite obsodil ravnanje generalnega direktorja VTP Nanos, ki je s svojimi dosedanjimi »posegi« zaviral vse priprave pri gradnji tega preskrbovalnega centra ter ne nazadnje, tako so menili člani komiteja, tudi rušil koncept srednjeročnega razvojnega programa postojnske občine. »Pa dovolj o tem. že preveč je bilo prelitega tiskarskega črnila. Ob obisku na šib predstavnikov 24. februarja na občinski skupščini Postojna 26. februarja, smo po-izvršnemu svetu občine Postojna 26. februarja, smo po stavili piko na i, da SOZD Emona in v njeni sestavi DO Emona Ilirija iz Ilirske Bistrice dokončno programira gradnjo samopostrežne trgovine na Kremenci,« pravi Janko Sabec. Ilirija je to nalogo prevzela in predvidevamo, da bo objekt že letos pod streho. Gre za market tipa Emona-center s 600 kv. metri prodajnih površin, prav toliko kvadrature pa predvidevamo za skladiščne prostore in bile. Za motorizirane kupce bo na voljo 30 do 35 parkirišč, torej gre za podoben E-center, kot je v Kosezah, vendar manjši in prilagojen tukajšnim razmeram. Celotna naložba bo stala predvidoma 25 milijonov dinarjev.« E-INFORMATOR načrti delovne organizacije il irija POLDREIG KILOMETER OPEK Poleg gradnje E-centra v Postojni imamo namen, se-vcda v kolikor bomo dobili kredite, obnoviti in posodobiti naše skladišče, predvsem sladkor, za potrebe našega in tudi širšega območja. Pravi Janko Sabec. Zvedeli smo, da gradnja Bmona-cemtra v ničemer ne bo vplivala na predvideni raz. vojni program DO Ilirije v Eirski Bistriti, saj bo denar Potreben za to naložbo prispevala Emona z združevanjem sredstev vseh zainteresiranih »V Ilirski Bistrici trenut. ho ni potrebe po novih prodajnih mestih oziroma novih trgovinah,« je nadaljeval Janko Sabec Imamo 29 trgovin, °d tega 8 špecerijskih, blagovnico in ostale specializirane prodajalne tako z železnino. elektromaterialom, °butvijo, avtotrgovino in podobno. Nujno pa potrebujemo sa l°n pohištva. Zahteva po taki specializirani prodajalni je Prisotna v Ilirski Bistrici že dalj časa. Salon namerava-Pio urediti v trgovskih prostorih na Trgu maršala Tita, kjer smo dosedaj imeli prodajalno oblačil, ki smo jo pre-Uesli v novo blagovnico. Za navedene prostore se Potreguje tudi. občinska knjižica, ki posluje sedaj v res neustreznih prostorih. Vsekakor razumemo njihove potrebe in si prizadevamo, da bi Jun pomagali, vendar bi s tem izgubili trgovino za po-mstvo, ki prav tako domuje v Prostorih, ki za to blago blso primerni in bi maloprodajno mrežo močno okrnili. Ilirija je bila tudi tista, ki dala pobudo, da bi zdru-?evali denar za gradnjo samopostrežne restavracije v ilirski Bistriti. Z njo bi omogočili dobro in ceneno preh-rano številnim delavcem, po-sebno družinam, v katerih zaposlena oba zakonca. Predvideli smo že tudi eno °d možnih lokacij na prosto i}1- kjer se sedaj nahaja restavracija Park. Seveda bi bile še potrebne analize o tem, kakšne vrste, s kakšno zmogljivostjo itd. — m končno, potrebno bi bilo zbrati denar. Odprto je tudi vprašanje Svinščakov. Mi smo že dali pobudo, da bi ustanovili nekakšen konzorcij za ureditev zimsko-letnega rekreacijskega centra na Svimščakih. Poglejte, daleč naokoli že dolgo ni več snega, tu pa ga je še dovolj, in Svinščaki so oddaljeni le 16 km od Ilirske Bistrice. Kraj številno obiskujejo tako Italijani kot Rečani, da ne govorim o domačinih, ljubiteljih narave, ki žele preživeti konec tedna na čistem zraku in v prijetnem okolju. O rešitvi Svinščakov se zelo resno pogovarjamo na IS naše občine. Elektrika je, vprašanje pa je ureditev vodovoda in zgraditev dovozne ceste. Tudi na področju gostinstva imamo izdelan program. Realno pričakujemo adaptacijo in preureditev starega stanovanjskega dela hotela Turist, s čimer bi podvojili dosedanje zmogljivosti hotela, ki znašajo 46 ležišč. Zavedamo se dejstva, da Ilirska Bistrica ne predstavlja nikakršen bum v turizmu, da predstavlja le točko v tranzitu turistov, zato gledamo realno. Prav sedaj gradi JLA modemi večji dom, ki bo prav gotovo pokrival del njihovih in tudi splošnih nočitvenih zmogljivosti. V ospredju je tudi gradnja motela v Ilirski Bistrici. Mi smo malce skeptični. Se bo turist ustavil, če bo prečital na prometni tabli, da ima do morja le še 36 km? Gostinstvo žal ne more prenesti kreditov na 6 let in z 11 odstotno obrestno mero. Z denarjem skušamo gospodarno ravnati. Lani smo kupili dva viličarja, letos nameravamo kupiti še enega. Tudi naš stari hotel Lovec, ki ima 42 ležišč, je doživel oziroma doživlja svojo pozno renesanso. Dobil bo novo centralno ogrevanje, obnovili bomo vodovodno instalacijo, prepleskali ga bomo in zamenjali okna. Obnovili bomo tudi eno naših najstarejših trgovin »Pri Joškotu« v Gubčevi ulici. Trgovina je bila dosedaj klasičnega tipa, sedaj pa jo bomo za potrebe nove soseske preuredili v samopostrežno. Lani smo proti koncu leta v vasi Srnrie v Brkinih od. prli novo trgovino, letos pa predvidevamo, da oomo odprli trgovino tudi v Bregih pri Opatiji. V teh krajih predvidevamo še nekaj novih k kacij za prodajna mesta, saj se te lepo dopolnjujejo z našo oskrbo oziroma prevozi in nam ne predstavljajo večjih stroškov. Razširitev prodajne mreže delamo načrtno. Po končani naložbi v Postojni računamo na Reko, posebno v novih soseskah, kjer ni trgovin. Ko že govorimo o Iliriji, moramo omeniti tudi naš proizvodni obrat za izdelavo stropnih nosilcev v Ilirski Bistrici. čeprav razmeroma majhen ima letos plan kar eno staro milijardo dinarjev. V sodelovanju z opekamo Ljubečna izdeluje stropne nosilce — travete jim pravimo. Se vroče, bi lahko rekli, gre do v prodajo širom po Primorski, Istri in deloma Kvar-nerju. Po vzoru Italijanov jih s pridom uporabljajo tudi za izdelavo streh, ali kot. pravimo po domače, za »grušt«. Dnevno jih narede okoli 1.500 dolžinskih metrov, še z eno izmeno bi jih pa 3.000 metrov.« Sodelovanje z opekamo Ljubečna je torej dvakrat dobro. Ilirija lahko ponudi kupcu, ki gradi praktično vse od A do ž. »Na koncu naj omenim, da napredujemo tudi v našem upravmo-administrati vnem delu. Uvedli smo mehanografi-jo, uspešno pa se poslužujemo tudi uslug našega elektronsko računskega centra«, je na koncu razgovora omenil Janko Sabec. ZVONE GJURIN Izdelava stropnih gredic v obratu Ilirija KAJ PRIČAKUJEMO OD SOZD EMONE? HITREJŠE POVEZOVANJE Emona-Dolenjka se zavzema za usklajevanje in razvoj na najvišji ravni, boljše poslovno povezovanje in skupne komercialne službe na ravni SOZD najširšem družbenem intere- NOVO MESTO, 1. marca — »Emono smo si poprej, preden smo postali člani SOZD, predstavljali bolj homogeno organizacijo, kot jo spoznavamo zdaj,« je za dober mod podčrtal direktor Dolenjke, Lojze Urbanč, ko smo skušali ugotoviti, kako raste poslovno sodelovanje m kako se razvijajo odnosi med delovnimi organizacijami in torad v okviru SOZD Emone, »Medsebojno sporazumevanje je počasno in težko, doslej še nismo uspeli rešiti nekaterih osnovnih vprašanj, poslovna usklajenost je na ničli,« je, kot' bi se sprožil plaz, med drugim potožil direktor, češ »ne morem razumeti, da se Emonini hoteli oskrbujejo od nekoga tretjega? Če so odnosi z Blagov- POBRATENJE MREŽNICE i DOLENJKE Mladi OO ZSM Emona — Dolenjka v Črnomlju so počastili praznik občine v nedeljo 19. februarja s pobratenjem z mladimi trgovskega podjetja Mrežnica iz Duge Rese, ki so bili njihovi gostje. 36 mladincev in mladink so lepo sprejeli že dopoldne v blagovnici, kjer jih je Lojze Umač, direktor delovne organizacije Emona Dolenjka Novo mesto seznanil z razvojem in uspehi DO. Kljub sneženju smo vsi odšli k spomeniku padlim bor-cem NOV, kjer so mladi gostje iz Duge Rese položili venec in prisluhnili besedam predsednika ZB občine Črnomelj. Po kosilu v vojaškem ambientu so si mladi ogledali garnizijo »Bela krajina«. Dogovorili smo se za sodelo-vanje in skupne akcije ter podpisali listino o pobratenju. Podpisala sta jo Višnja Vinkovič, predsednik OO ZSMH iz Mrežnice in Jože Stegne, predsednik OO ZSMS Emona Dolenjka. Vojaki garnizije in folklorna skupina OS Črnomelj so mladim pripravili lep kulturni program. V popoldanskih urah so se mladi obeh osnovnih organi, zacij pomerili na prijateljskem športnem srečanju v šahu, namiznem tenisu In kegljanju. Veseli in zadovoljni so se zvečer vsi skupaj zavrteli ob zvokih ansambla ter se nato razšli z obljubo, da se kmalu srečajo na skupnih delovnih akcijah. JOŽE STEGNE nim centrom dobri, ne razumemo, zakaj MIZ ni bolj prisotna«. Pri vsem tem je nedvomno po sredi predrago poslovanje. Če bi medsebojno uskladili svoje interese ter hotenja, če bi se poslovno zares povezali, bi bili cenejši in bi lažje zadihali. Ker do te stopnje še nismo prišli, se neverjetno počasi in težko dogovarjamo, kako in kam naprej. Dogovorili smo se, med drugim poudarja direktor DO Emona Dolenjka, da bomo za realizacijo naših razvojnih programov združevali sredstva v interni banki. Sprejeli in podpisali smo samoupravni sporazum o združevanju denarja za razvojne programe. zdaj pa naj bi se kar na lepem še z interesenti za razvoj neposredno dogovarjali, kako in kam. To ni pot za realizacijo razvojnih programov, za katere smo se že dogovorili. To je vsekakor pomembno dejstvo, ki ne povzroča zadovoljstva nad SOZD, temveč nam ustvarja nove probleme in težave. Konec koncev smo se vendarle že dogovorili za usklajevanje nadaljnjega razvoja na najvišji ravni, ne pa po dodatni poti neposrednega dogovarjanja med interesenti. Niso redki primeri, da vsaj, kot pravijo pri Dolenjki, zunanji sodelavci kritizirajo poslovno neelastičmost in nepovezanost članic SOZD Emone, zato naj bi po njihovem mnenju čimprej ustvarili solidno osnovo za skupno poslovno nastopanje. Imamo skupne službe, ki jih nedvomno nujno potrebujemo za skupno življenje, nimamo pa skupne komercialne službe, ki jo nujno potrebujemo. Vsi sicer dobro vemo, da v dobrega pol leta ni bilo moč vsega storiti, kljub temu pa bi morali določene stvari vsaj premakniti, začeti premikati naprej. Potreben je drug, skratka nov odnos med proizvodnjo in trgovino, če želimo nastopati enotno, če se hočemo približati težnji, da bomo z Emonino lažje in hitreje napredovali. če navzven delujemo naravnost odlično, meni direktor Dolenjke, navznoter naravnost slabo. To je za mene nerazumljivo. Potem ko smo uresničili medsebojno solidarnost, ostajamo praktično brez pravih poslovnih odnosov, kar je težko razumljivo in celo opravičljivo. Spoznanje, da je pametna oziroma medsebojna razumna delitev dela zapleten proces, ki je tako v našem kot su, nas moti, da teh stvari nismo urejali pred vstopom v SOZD, kar bi bilo morebiti celo lažje in hitrejše.« Ob zaključku vsekakor koristnega pogovora, ki naj bi doprinesel svoj delež k medsebojni konstruktivni izmenjavi mnenj in stališč, pri povezovanju članic SOZD Emone smo se v Dolenjki tudi povsem konkretno dogovorili za redno mesečno informiranje, pisanje člankov za naše glasilo, ki pa doslej, ko to poročamo, žal še ni rodilo pisanega rezultata. Kljub temu nismo vrgli pisal-nega stroja v koruzo, posebej kar zadeva pismeno poročanje iz Novega mesta. E-INFORMATOR RAZGOVORI V MIZ RADIO V ZALOGU »Studio ob 17,00« ljubljanskega radia obiskal Mesno industrijo v Zalogu — Pogovori o samoupravnem in političnem delovanju ter o družbenoekonomskih vprašanjih v SOZD ZALOG, 8. februarja — V enourni oddaji, Id sta jo vodila novinarja ljubljanskega radia Nina Prešern in Srečko čoš, so delavci Mesne industrije skupaj z rodilnimi delavci SOZD Emona odgovarjali na številna vprašanja o namenu združevanj v SOZD, vprašanjih interne banke, razmerjih delitve pri skupnem prihodku, priznavanju stroškov partnerjem glede na produktivnost, o skupnih vlaganjih in o samoupravni organiziranosti ter družbenopolitičnem delu ZK. Oddaja je bila na sporedu ljubljanskega radia naslednjega dne. IGOR DOLANC ZAKLJUČNI RAČUN 77 SPREJET Nadaljevanje z 2. strani ta DO navaja kot celoto, ker sicer ne bi mogli izkazati primerjave za leto 1977, ko je bil Centromerkur enovita DO. Ta DO je v letu 1977 dosegla povečanje celotnega prihodka z indeksom 113, kar pomeni, da je bil fizični obseg prak. tično enak kot v letu 1976. V planu za leto 1978 predvideva DO povečanje celotnega prihodka le za 9 odstotkov, kar je zelo malo, saj s tem ne bo pokrito niti povečanje cen. V svoji obrazložitvi DO navaja, kar je brez dvoma tudi res, da bo v letu 1978 zelo velik izpad v zunanjetrgovinski TOZD te DO, to zaradi velikih restrikcij pri uvozu blaga široke potrošnje, za katero je ta TOZD zaenkrat specializirana. Predvidevajo, da bo v letu 1973 porast te TOZD za 33 odstotkov manjši kot je bil v letu 1977. Pri tej TOZD predvidevajo tudi zmanjšanje marže. Za TOZD Trgovina na veliko predvidevajo povečanje reali, zacije za 18 odstotkov, za TOZD Maloprodaja pa za 21 odstotkov. V obeh je tudi enaka stopnja marže. Iz vseh navedenih podatkov prikazuje plan DO Centromerkur tudi mnogo slabši finančni rezultat, kot je bil dosežen v preteklem letu. Podatek kaže, da bi zmanj. kalo celo 20.000 din za pokrivanje izdatkov za skupno porabo. Mi smo prepričani, da je navedeni plan tako glede celotnega prihodka, kakor tu. (ti glede doseganja razlik v ceni in s tem tudi finančnega rezultata za leto 1978 vendar preveč pesimističen; £ TOZD Hotel Evropa Celje predvideva za leto 1978 za 11 odstotkov manjši celotni prihodek. Kot razlagajo, je to posledica zmanjšanja kapacitet restavracije za ca 3 mesece zaradi rekonstrukcije hotela. Naše mnenje, da je plan postavljen preveč pesi. mistično; 0 Za TOZD Hoteli Bernardin primerjava celotnega prihodka v letu 1977 za leto 1976 ni mogoča, ker so se kapacitete postopoma vključevale tako v letu 1976, kot v letu 1977. Za to TOZD je značilen planiran porast negativnega finančnega rezultata kljub po našem mnenju relativno real. ni oceni povečanja celotnega prihodka. Kakor je iz tabele »delitev celotnega prihodka« (tabela l/N-5) razvidno, je slabši finančni rezultat posledica povečanja obresti in amortizacije za 22.000.000 din. Ker pa se planiran negativni rezultat povečuje le za ca 16 milijonov din, da računa TOZD, da bo z boljšim gospodarjenjem kot v letu 1977 pridobila ca 5 milijonov din. Zdi se nam, da je to premalo. • TOZD Hotel Union predvideva .povečanje celotnega prihodka le za 7 %. V preteklem letu pa je dosegel povečanje za 13 %. Tako majhen porast je gotovo pripisati že dosedaj dobro izkoriščenim kapacitetam, deloma pa morda tudi temu, da je na hotel vezano njegovo novo gradbišče, kar bi lahko v določenem obsegu imelo za posledico zmanjšanje koriščenja kapacitet dosedanjega novega dela hotela; 0 Za ostale TOZD in DO smatramo, da so proporci glede doseženega in planiranega celotnega prihodka v reamih mejah, za nekatere celo lahko trdimo, da so doseženimi rezultati v preteklih letih zelo dobri, zato jih tu ne bi posebej komentirali. AMORTIZACIJA, PROSTI POSLOVNI SKLAD IN ODPLAČILO DOLGOROČNIH KREDITOV Iz podatkov (tabela I) je razvidno, da so vse OZD v SOZD v letu 1977 obračunale za 22 % več amortizacije po zakonski stopnji in 10 % amortizacije nad predpisano stopnjo kot v letu 1976. To povečanje je v glavnem rezultat vključitve novih kapacitet zlasti hotelov Bernardin. Za leto 1978 planirajo TOZD 18 % povečanje amortizacije po zakonski stopnji in 10 % povečanje amortizacije nad zakonsko stopnjo. Izračun celotne vkalkulira-ne oz. planirane amortizacije je torej naslednji: Gornji podatki torej kažejo, da vse OZD v sestavu SOZD ustvarjajo relativno velika sredstva iz naslova amortizacije, poleg tega pa podatek kaže, da se stopnja amortizacije nad zakonsko vedno zmanjšuje, saj je znašala leta 1976 še 55 %, za leto 1978 pa TOZD planirajo le še 46 %. Nekatere TOZD zaradi relativno slabih ekonomskih rezultatov, ki jih dosegajo, sploh ne obračunavajo amortizacije nad zakonskimi stopnjami, to pa je, če upoštevamo nizko vrednotenje naših obstoječih osnovnih sredstev in nenehen porast cen za nabavo novih, ekonomsko zelo nevarno, saj to pomeni, da dejansko trošimo obstoječo substanco za tekoče namene. Kakor je razvidno iz tabele I. »Delitev celotnega prihodka«, se gibljejo prosta sredstva poslovnega sklada takole: (v 000 din) * M S § ■3 S 6 ti 1976 47.661 100 1977 47.655 100 Plan 1978 44.658 94 Ta podatek ni zadovoljiv, saj kaže stagnacijo oz. celo upadanje prostih sredstev. Pri tem je treba kljub temu povedati, da je upadanje po- sledica pokrivanja izgube 'IX)ZD Hoteli Bernardin iz dohodka TOZD. Če bi ta ele- ment izfključild, bi tat: naslednji: bili rezul- (v 000 din) .M | Leto £ s 1 ti 1976 47.661 100 1977 65.235 137 Plan 1978 68.107 104 Tudi ta podatek, kot kažejo številke za plan 1978, ni zadovoljiv, saj bi se ostanek dohodka za prosti poslovni sklad povečal le za 4 %. V zvezi z amortizacijo in ostankom dohodka za prosti poslovni sklad želimo prikazat' izračun teh sredstev v primerjavi z obveznostmi za odplačilo dolgoročnih kreditov (glavnice). Po podatkih naše Interne banke znašajo te obveznosti za leto 1978 134.140.000 din. Pri tem je izračun naslednji: 1. Prosta sredstva poslovnega sklada po ZR za leto 1977 47,655.000 2. Amortizacija v letu 1978 181,189.000 3. Skupaj razpoložljiva sredstva (1 + 2) 228,844.000 4. Obveznosti za odplačilo dolgoročnih kreditov 134,140.000 5. Prosto za nove naložbe (3 — 4) 94,704.000 Za nove naložbe so glede na naše razvojne programe, katerih realizacijo bomo obravnavali v posebnem poročilu, so sredstva skromna, posebej če upoštevamo še potrebe po povečanju obratnih sredstev zaradi povečanja zalog. Iz tabele VI. je namreč razvidno, da se bodo zaloge v letu 1978 povečale za cca 57,000.000 din.. Del tega zneska bomo nujno morali pokrivati tudi z lastnimi sredstvi 2.3. Dohodek in osebni dohodki Kakor je znano, je že do sedaj veljalo načelo, ki je bilo uzakonjeno v resolucijah družbeno-poliLčnih skupnosti pa tudi v naših samoupravnih aktih in sklepih, da so osebni dohodki odvisni od doseženega dohodka, in to celo tako, da se sredstva za osebne dohodke povečujejo z 10% poenov počasneje kot dohodek. Za Emono kot celoto smo v letu 1977 povečali dohodek za 22 % v primerjavi z letom 1976, osebne dohodke pa 21 %. Za leto 1978 planiramo povečanje dohodka za 13 %, prav tako pa tudi osebnih dohodkov za 13 %. Niti za Emono kot celoto torej nismo v proporcih. kot jih določa reso. lucija, vendar je to glede na vključitve novih kapacitet, zlasti TOZD Hoteli Bernardin, opravičljivo in razumljivo. Podatki za posamezne TOZD v sestavu SOZD Emone v teh sorazmerjih pa so naslednji: (indeksi) 1977 Plan 1978 Dohodek 77/76 OD 77/76 Dohodek na 77 OD na 77 1 2 3 4 5 Poljedel. Govedor. 170 144 100 95 Prašičereja 129 115 96 107* TMK 134 121 97 115* Kmet. kooperac. 111 110 108 110* Mesna industrija 132 143* 111 110 Ribarstvo-export 129 118 109 106 E. Commerce 131 130 102 112* Blagovni center 126 119 113 T12 Maloprodaja 111 109 120 114 Trgov, hiša Matom. 133 127 119 122* Supermarket Lj. 105 110* 115 112 Supermarket Marib. 133 104 108 110* Supermarket Osijek 123 108 126 118 Trgov. Obala Koper 104 115* 113 110 Pekarna Center 137 117 117 114 Ilirija, Ilir. Bistrica 132 128 128 113 Posavje — Trg. na vel. 150 136 137 125 Posavje — Trg. na malo 140 127 113 109 Posavje — Gostinstvo 127 120 113 100 Dolenjka — Eng. detalj 117 118* 111 112* Dolenjka — Detalj Črn. 123 116 100 113* Centromerkur 130 112 108 105 Jestvina Koper 120 113 120 118 Merkur Ptuj 113 115* 118 118 Hotel Slon 116 114 117 116 Hotel Slavija 143 133 112 112 Hotel Evropa 116 107 88 100* Hotel Riviera 116 105 113 112 Hoteli Bernardin 254 191 114 111 Zdrav. Čat. Toplice 154 136 115 123* Hotel Union 115 115 107 113* Casino 175 107 105 105 Globtour 110 130* 111 108 Inženiring 177 190* 175 181* Pri TOZD, ki so v prednjem pregledu označene z zvezdicami (*), gre za negativna odstopanja od družbeno določenih proporcev, im sicer pri nekaterih za leto 1977, pri večini pa pri pla. niranju za leto 1978. Pri nekaterih TOZD so določeni odkloni sicer upravičeni. To je npr. tam, kjer gre za izrazito prestrukturiranje dejavnosti, t. j. vključitev takih, ki za. POGODBA: EMONA -SLOVENIJALES Ljubljana, 8. marca — Emona in Slovenijales sta s sosesko v Črnučah podpisali pogodbo, s katero odstopa Emona Slovenijalesu 13 hektarov zemljišča v industrijski coni na Čr. nučah, na katerem bo Slo. venijales gradil moderno komp.jutersko regalno skladišče za oskrbo celotne prodajne mreže v Sloveniji. Ob podpisu pogodbe so se dogovorili, da prevzame Slovenijales oskrbo vseh Emoninih prodajnih mest pod enakimi pogoji kot za lastno prodajno mrežo. E-INFORMATOR htevajo več delovne sile in so dohodkovno kljub temu manj uspešne. Odkloni so ra. zumljivi tudi tam, kjer so v letu 1976 dosegli izrazito pozitivne rezultate pri ustvarjanju dohodka, pa jih v letu 1977 ni bito mogoče ponoviti, npr. pri TOZD Trgovina obala Koper ter TOZD Glob. tour. V nekaterih TOZD pa programirani proporci seveda niso vzdržni. Te bodo morale svoje plane oz. politiko osebnih dohodkov v letu 1978 seveda uskladiti. OBISKI ERANCOZA ZANIMA SAMOUPRAVA LJUBLJANA, 14. marca — Alain Mercier, urednik ugledne francoske ekonomske revije Expansion v Parizu je obiskal SOZD Emono, kjer se je pogovar-jal s Francem Žunkom, direktorjem TOZD Supermarket Ljubljana o samoupravnih odnosih in obli-kovanju ter delitvi dohodka v naši delovni organizaciji. IGOR DOLANC Na osnovi 77. in 78. člena samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev v SOZD Emona in v skladu s 505. členom zakona o združenem delu, 22. in 23. člena zakona o delovnih razmerjih in 52. člena zakona o volitvah in imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela sprejme delavski svet SOZD RAZPIS 1. Objavi se razpis za imenovanje individualnega poslovodnega organa — generalnega direktorja SOZD Emona 2. Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati tele pogoje: 0 visoko strokovno izobrazbo, 0 najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali drugih odgovornih opravilih 0 aktivno obvladanje najmanj enega svetovnega jezika, 0 ustrezna moralno politična kvaliteta 3. V razpisno komisijo se imenujejo izmed članov DS: OREHEK Mavricij, TOZD Poljedelstvo-Govedoreja RUDOLF Ludvik, TOZD Trgovska hiša Emona ARHAR Gizela, TOZD Hotel Slon Ljubljana 3 člane imenuje v razpisno komisijo predsedstvo konference sindikata SOZD Emone iz vrst družbeno političnih delavcev, 3 člane imenuje skupščina občine Ljubijana-Cen-ter. Ker je dosedanjemu poslovnemu odboru Bernardina, ki je bil imenovan na osnovi pogodbe med Emono in Mednarodno banko za obnovo in razvoj potekel mandat, je potrebno imenovati novega. Predlagam, da v novi poslovni odbor DS imenuje: HAVLIČEK Janko, SOZD Emona SVETELJ Mitja, direktor Interne banke ZAGRAJŠEK Ernest, Emona Hoteli KOČAR Marjan, Emona Blagovni center KNEZ Franc, Emona Mesna industrija Zalog ŠTIRN Jurij, Emona Globtour 3 člane imenuje v poslovni odbor TOZD Hoteli Bernardin. Z ozirom na zahteve čl. 42 samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med TOZD v sestavu sestavljene organizacije EMONA in delovno skupnostjo SOZD, ki določa: 0 da mora imeti komisija za spremljanje izvajanja tega sporazuma 12 članov, od katerih jih 9 članov imenuje delavski svet SOZD; 0 da so člani komisije izbrani tako, da so zastopane vse dejavnosti SOZD predlagamo sledeče delavce: Zap. Dejavnost štev. Priimek in ime Podr. dela 1. Kmetijska 2. Živilsko-pred. 3. Maloprodajna 4. Maloprodajna 5. Trgovina na vel. 6. Zunanjetrgov. 7. Hotelsko gost. 8. Inženiring 9. Turistična PENTEK Jože SKVARČ Peter TOPLIŠEK Ivan RUTAR Franc POTOKAR Marko JAKLIČ Uroš RIŽNAR Riko LINZNER Rado ZABUKOVEC Rozi vodstveno komerc. pravno splošno komerc. finančno vodstveno vodstveno fin.-račun. REGRES ZA HRANO IN POČITNICE V skladu z določili 80., 82. in 83. člena samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo predlagamo, da delavski svet SOZD sprejme tele sklepe: 0 Regres za topli obrok med delom Najvišji znesek za topli obrok za L 1978 določa DS SOZD, v skladu s samoupravnimi sporazumi dejavnosti, v znesku 365.— din (8 odst. povprečnega OD — zaposlenega v gospodarstvu SRS I.—IX. 1977). Konkretni znesek regresa za topli obrok in podrobnejša določila s tem v zvezi predpiše delavski svet TOZD oz. enovite DO. 0 Regres za letni dopust Najvišji znesek regresa za letni dopust za 1. 1978 znaša netto 1.823.— din (40 odst. povprečnega OD — zaposlenega v gospodarstvu SRS I,—IX. 1977). Navedeni znesek se uporabi za formiranje skupne vsote regresov v TOZD, enoviti DO oz. delovni skupnosti. Skladno z določili samoupravnih sporazumov dejavnosti delavski svet SOZD priporoča, da se konkretna delitev teh sredstev opravi tako, da se upošteva ekonomsko-socialne, delovne in zdravstvene razmere delavcev. 0 Nagrade ob delovnih jubilejih in nagrade ob odhodu delavca v pokoj Skladno z določilom samoupravnih sporazumov dejavnosti določa DS SOZD najvišji znesek nagrad ob delovnih jubilejih 0 za 10 let delovne dobe: 2.816.— din 0 za 20 let delovne dobe: 4.224.— din 0 za 30 let delovne dobe: 5.632.— din Pogoje za pridobitev, konkretno višino in obliko nagrade določijo TOZD, DO oz. delovne skupnosti v samoupravnem splošnem aktu ali splošnem sklepu s tem, da se za delovno dobo računa delovna doba v isti TOZD ali pri njenih pravnih prednikih in delovna doba v katerikoli OZD, ki je sedaj v sestavu SOZD Emona. Nagrade za delovne jubileje se praviloma podelijo skupno s priznanji in plaketami na dan Emone 10. aprila. ddavcev.jpos gospodar^ za razvoj organizaciji z svoje najboljd s svojim izredr prizadevanjen gel prodor sto gospodarstva emcsne v državi ju. pred.-se-r: iftvaril ^ trajr kevmodemia sodobn gKssss- ZADNJE SLOVO 00 FRANCA NEBCA REKLI SO: Stalno je poudarjal in nas spodbujal, da moramo napeti vse sile za uresničitev tistih razvojnih programov, ki smo si jih skupno začrtali in ki nam prinašajo večje blagostanje. Naš generalni direktor Franc Nebec je pripadal tisti generaciji ljudi, od katerili sta revolucija in povojna graditev zahtevali največ, zato se je med prvimi vključil v narodnoosvobodilni boj In v povojno obnovo. Uvajal je nove dejavnosti, kot so: turizem, gostinstvo, hotelirstvo, zunanjo trgovino. Velika zasluga našega generalnega direktorja je, da sta se leta 1970 združili v kolektiv Prehrane in Agrokombinata. S to združitvijo je nastalo sedanje podjetja Emona. Iz dveh kolektivov, ki sta se ločeno razvijala, je nastal nov kolektiv, ki ga je vodil naš generalni. Samo pod njegovim vodstvom se je doseglo to, da je kmalu po združitvi dveh kolektivov nastal nov monolitni kolektiv. Vrline, ki so še posebej odlikovale našega generalnega so nesebičnost, tovarištvo, predvsem pa topla človečnost do sodelavca in sočloveka. Kot gospodarstvenik je dobro vedel, da je za dobrobit človeštva vsak delovni človek bogastvo, zato je enako cenil vse svoje delavce ne glede na poklicni ali družbeni položaj. Kot tak je bil tudi sam cenjen, zato nam je ob tem slovesu za njim toliko huje, ker smo ga cenili in imeli radi kot človeka. Tak je bil naš generalni. Tiho je odšel od nas, toda zapustil nam je svoj lepi človeški lik in veliko stvaritev. Čuvajmo in spoštujmo njegove stvaritve, nadaljujmo njegovo začrtano pot, složno delajmo za napredek Emone. Tako bo naš generalni ostal za vedno med nami. JOŽE PENTEK, predsednik delarskega sveta SOZD Emona Tvoj življenje, France, je bilo vseskozi neločljivo povezano prav z Ljubljano, njeno herojsko borbo v času NOB in njeno rastjo v povojni socialistični izgradnji. Ljubil si svoje mesto in mu posvečal vse svoje zamisli, svoj ustvarjalni žar in svoj izredni elan. Bil si človek, ki ni omahoval, ampak se je znal odločiti. Svojo odločitev pa sl znal braniti in tudi uresničiti. Te Tvoje sposobnosti so Te opredelile v prve vrste upornikov Ljubljane, v tistih dneh, ko je naš narod take ljudi najbolj potreboval. Taka odločnost je vseskozi oblikovala Tvoje življenje in z njo si dal pomemben pečat razvoju in današnji podobi Ljubljane. Moderna trgovina je potrebovala in potrebuje ljudi Tvojega kova, ki znajo svoje zamisli uresničevati, to pa pomeni rušiti stare temelje in graditi novo, graditi moderno trgovino na socialističnih družbenih odnosih, povezano s proizvodnjo, sodelujočo v celotnem jugoslovanskem prostoru in še posebej odpirati pota v svet. Opravljal si v tej usmeritvi pionirsko delo in v marsičem je prav tvoja zasluga, da je v svetu neuvrščenih in dežel v razvoju prisotna Jugoslavija in še posebej Ljubljana z imenom Emone. Neizmerno te bo pogrešala družina, ki izgublja dobrega moža in nadvse skrbnega očeta. Izrekamo globoko sožalje. V teh težkih trenutkih naj vam bo v uteho in ponos, da ste imeli moža in očeta, ki se je široko razdajal za velike cilje socialistične revolucije, ki je nesebično stal vseskozi od osvoboditve do danes v prvih vrstah boja za napredek naše svobodne domovine. inž. Tone KOVIC Predsednik skupščine mesta Ljubljane Poslavljamo se od tebe v športnem domu Ilirije, katerega si gradil z nami, nemo stojimo ob tebi, jaz naj ti se s skromnimi besedami zahvalim za vse listo, kar si naredi v prekratkem življenju za raz- voj šiške, športnega društva Ilirije in naše širše družbenopolitične skupnosti. V najtežjih povojnih letih, ko smo prostovoljno in udarniško pomagali graditi našo opustošeno domovino, si z lahkoto obvladal vse preizkušnje takratnega časa in se v celoti predal graditvi nove družbe, ter kot preizkušen aktivist postal eden tistih ustvarjalcev novega sveta, kateri je vse svoje sile in znanje vložil v temelje novega političnega sistema in samoupravnega socializma. Zaupane so ti bile najtežje naloge, katere si vedno vestno izvrševal v korist naše družbe. Bil si organizator in udarnik gradbišča osvobodilne fronte v šiški, kjer smo v zapuščeni Gramozni jami s prostovoljnim udarniškim delom zgradili prvi športni dom v Sloveniji po osvoboditvi, v dolgoletnem delu zgradili športni park, rekreacijski center Mostec, plastične skakalnice in veliko drugih objektov v korist občanov in mladine. Miro ROJINA Slovo od tebe, priljubljenega prijatelja in soborca mi je ena najtežjih nalog doslej, toliko težja, ker sva bila od rane mladosti vseskozi dobra prijatelja. še pred desetimi dnevi sva se živo pogovarjala. Vendar te je neozdravljiva bolezen žal zlomila in položila v prerani grob Bil si poln pričakovanj in načrtov za prihodnost. Ko zgubljamo tebe nam je še toliko težje, ker zgubljamo prijatelja, polnega dragocenih človeških vrlin. Imel si neverjetno izostren čut do delovnega človeka, vsakomur si rad pomagal In tak tvoj odnos do ljudi je ostal nespremenjen vse do tvoje prezgodnje smrti. Naj med drugim omenim tvoje veliko prizadevanje za tleh) v predvojnem društvu »Svoboda« za telesno vzgojo, še pred vojno v Sokolu, po vojni pa športnega društva »Ilirija«, katerega pobudnik in predsednik si bil. Pripomogel si, da smo dobili v Kosezah novo sodobno trgovino, vedno si našel čas in razumevanje za reševanje problemov v Mostecu, marsikatere partizanske mame sl se zlasti v težkih povojnih letih spomnil s paketom kave, poskrbel, da so Imele kurjavo in podobno. Predolgo bi bilo naštevanje, dovoli le, da ti rečem: »Za vse, kar si dobrega napravil, se ti občani šiške Iskreno zahvaljujemo.« STANE KOLMAN ZAHVALA Zahvaljujemo se celotnemu kolektivu SOZD Emona za izražena pismena in ustna sožalja ob smrti našega dragega in nepozabnega moža in očeta Prav posebno zahvalo izrekamo vsem članom odbora za organizacijo pogreba, zlasti tov. Ljubu Fili-panu in tov. Miranu Blahi ter za vso pomoč, ki nam je bila nudena v težkih dneh njegove bolezni in smrti. Iskrena hvala vsem govornikom, zlasti predsedniku delavskega sveta inž. Jožetu Pentku za poslovilne besede, pevcem Emone za žalostinke. vsem predstavnikom samoupravnih in družbenopolitičnih organiazcij Emone, dalje ambasadi CAC v Beogradu za zastopstvo pri pogrebu, vsem poslovnim partnerjem in prijateljem, predvsem pa članom kolektiva Emone, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovo zadnjo pot in se slovesno poslovili ter s tem dokazali, kako zelo ste ga spoštovali in imeli radi. Srčna hvala vsem darovalcem za cvetje in vsem, ki ste počastili njegov spomin s prispevki v človekoljubne namene. Vsem in vsakomur posebej srčna hvala ZENA DANICA, OTROKA KATJA IN ANDREJ V SPOMIN Tistega mrzlega februarskega dne, ko nas je vse pretresla vest, da vas ni več med nami, se nam je v spomin prikradla pesem, ki smo jo zložili na poti v Bernardin, kamor smo odšli pod vašim pokroviteljstvom lanskoletni maturantje Emone. S pesmijo smo vas hoteli razveseliti in, ko smo jo ob vašem prihodu zapeli, smo videli, da sle bili veseli, srečni in ponosni na svoje najmlajše Emonce, kot ste nas imenovali. Vse prehitro je minil čas, ki je bil namenjen našemu srečanju. Dogovorili smo se, da se ponovno srečamo jeseni ob končani učni dobi. Toda morali ste v bolnišnico in vest, da smo vas izgubili, nam je v srcih pustila bolečino. Vemo, da smo z vašo smrtjo izgubili dobrega in razumevajočega prijatelja, ki je bil vedno pripravljen pomagati in svetovati. Pozabili vas ne bomo, spomin na vas bomo ohranili mi vsi, ki smo vas poznali in spoštovali, vaš lik človeka in prijatelja pa bomo prenašali na mlajše, ki prihajajo za nami. EMONSKI UČENCI V GOSPODARSTVU iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiminimiiiiiiiiiiiii GOSPODARIMO BOLJE | LJUBLJANA, 30. januarja — Zbor interne banke e priporoča delavskim svetom članic interne banke, E da z namenom E ® krepitve samoupravnega položaja in odgovorno- = sti delavcev pri izvajanju finančne funkcije zdru- E ženega dela in e • boljšega gospodarjenja s finančnimi sredstvi in e z dohodkom ter E 0 učinkovitejše udeležbe delegatov OZD v zborih E interne banke in temeljnih bank e ustanovijo posebne stalne komisije za finančno go- E spodarjenje. E Komisija za finančno gospodarjenje naj ima 5 do = 9 članov, ki jih delavski svet imenuje izmed delav- E cev OZD. Predsednik naj bo član delavskega sveta. E Mandatna doba naj bi bila eno leto. Komisija naj E bo za svoje delo odgovorna delavskemu svetu. Pri E delu komisije obvezno sodelujejo direktor OZD, ra- e čunovodja OZD ter delavec, ki je neposredno odgo- e voren za finančno poslovanje OZD. Do vsakokratne ugotovitve PODV zaračunava in- g terna banka članicam iz prejšnjega odstavka obre- = sti za likvidnostne kredite po stopnji 10 odstotkov. E Na podlagi PODV interna banka ugotovi, kolik- p šen del likvidnostnih kreditov, ki jih je odobrila E članicam iz 1. odstavka tega sklepa v preteklem tro- E mesečju, lahko obrestuje po 7,5 odstotkov in temu = ustrezno izda upravičenim članicam dobropis na E obračun obresti po stopnji 10 odstotkov. Tarifo po tarifni številki 5.3. obračuna interna e banka samo od zneska obresti, ki jih po poračunu E iz prejšnjega odstavka članica plača po stopnji g 10 odstotkov. E Sredstva za odobravanje likvidnostnih kreditov E po obrestni meri 7,5 odstotka, ki jih ugotovi po tem p sklepu, interna banka lahko zniža za znesek, ki ga = sama potrebuje za premostitveno financiranje svo- E jega poslovanja. E INFORMACIJE ŠT. 3 E lilllllllllllllllllllllMlIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIlilllllllllimUillHHIIllllllllllllMIIIII iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmiii = PREKLIC HKS 1 Preklicujemo veljavnost naslednjih hranilnih knji- = žic in čekov Službe za Kreditno-hranilno poslovanje = Emone Ljubljana: 0 Perjet Jaka, osebna številka 059949, zaposlen v s DO Emona Commerce, Kersnikova ul. 2, Ljubija- e na, je prijavil izgubo hranilne knjižice št. 134288. E S Novak Mladen, osebna številka 203166, zaposlen E v DO Emona Hoteli, Lj., TOZD Hotel Slon, je § prijavil izgubo hranilne knjižice št. 148353. 0 Ccrnov Ivan, osebna številka 017327, zaposlen v g DO Emona Globtour Ljubljana, Wolfova ul. l/III, E je prijavil izgubo hranilne knjižice št 088690. 0 Cerar Miha, osebna številka 531004, zaposlen v g DO Emona Ljubljana Merkur, TOZD Trgovska e hiša Maximarket, je prijavil izgubo hranilne knji- E žice št. 116079. 0 Pšeničnik Darko, osebna številka 240986. zaposlen g v DO Emona Hoteli Lj., TOZD Zdravilišče Ča- E teške Toplice, je prijavil izgubo hranilne knji- E žice št. 155531. | 0 Tasič Zoran, osebna številka 531533, zaposlen v E DO Emona Merkur Lj., TOZD Trgovska hiša g Maximarket, je prijavil izgubo hranilne knjižice e št. 123638. | S Hostnik Jože, osebna številka 025510, zaposlen v g DO Emona Blagovni center, je prijavil izgubo e hranilne knjižice št. 094128. E 0 Suša Marija, osebna številka 001933, zaposlena g v DO Emona Merkur, TOZD trgovska hiša Ma- e ximarket, je prijavila izgubo čeka, ki je bil izdan E 0 Černe Dušan, osebna številka 320556, zaposlen g 13. 1. 1978 in se glasi na 2.673,60 din. v DO Emona Blagovni center, je prijavil izgubo E čeka, ki je bil izdan 14. 2. 1978 in se glasi na 5 vsoto 3.410,00 din. Prosimo vsakogar, ki si lasti ali ki zagotovo ve, g kje so navedene hranilne knjižice in čeki, da to e prijavi na upravo Službe za Hranilno-kredit.no po- = slovanje Emona, Kidričeva 13 a, telefon 24-973. g Pazite na vaše osebne predmete, da jih ne izgu- e bite! _ e Izguba vaših listin povzroča vam in nam težave = in stroške. iiiimiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii! SKLEPI SVETA ZKS IN PREDSEDSTVA KONFERENCE ZSS EMONE LJUBO FILIPAN, KANDIDAT ZA GENERALNEGA DIREKTORJA SOZD EMONA Ljubljana, 6. marca — Glede na to, da večini direktorjev TOZD in EK) v naslednjih mesecih poteče mandat, da niso še imenovani direktorji novo formiranih delovnih organizacij in da je treba nadomestiti nenadno izgubo generalnega direktorja SOZD, se pripravi in izvede postopek reelekcije in imenovanja novih individualno poslovodnih organov. Sprejme se sklep, da se v predhodnem postopku evidentira možne kandidate za predvidene individualno poslovodne organe in da se o teh predlogih izvede široka javna razprava v vseh družbeno političnih organizacijah in samoupravnih organih TOZD in DO. Kot možni kandidat za generalnega direktorja SOZD Emona se evidentira tov. Ljuba FILIPANA, sedanjega namestnika generalnega direktorja SOZD Emona. Tov. Ljubo FILIPAN je bil rojen 1. 11. 1931. v Ljubljani, je diplomiram pravnik, član ZK od 1965. V Emoni (prej Prehrani) dela od leta 1958. najprej kot sekretar podjetja, nato direktor trgovine na veliko in od 1970 vseskozi kot pomočnik oz. namestnik generalnega direktorja DO in SOZD. Tov. Filipan je eden izmed dolgoletnih, naj bližjih sodelavcev pokojnega tov. Nebca, ob njem se je učil in prevzemal odgovorne naloge, ki jih je uspešno Izvrševal. Kot tak je ustvarjalno delal im se seznanjal z vsemi de- javnostmi, ki se pojavljajo v današnji SOZD Emona. Predvsem se je angažiral m ustvarjalno prispeval k modernizaciji in racionalizaciji proizvodnje, uvajanju nove, sodobne tehnologije v trgovini, tako v maloprodaji kot pri skladiščenju in transportu; posebno velike so njegove zasluge pri razvoju turizma in hotelirstva (izgradnja Bernardina). Tov. Filipan je tudi širše družbeno angažiran. Je predsednik izvršnega odbora po. slovnega združenja za trgovino, član Republiškega komiteja za tržišče in cene pri IS Skupščine SRS, predsednik medobčinskega odbora GZ za ljubljansko regijo, član skupščine Republiškega sklada skupnih rezerv, podpredsednik KK Brest. Kot možni kandidati za In-dividualne poslovodne organe v novo formiranih delovnih organizacijah se evidentirajo: DO AGROEMONA za direktorja — .lože inž. PENTEK, pomočnik direktorja TOZD Prašičereja in predsednik DS SOZD za pomočnika direktorja — Janez GEDERER, dosedanji direktor TOZD Tovarna močnih krmil DO EMONA MERKUR Franc ŽUNKO — direktor TOZD SM Ljubljana DO EMONA HOTELI za predsednika kolegijskega poslovodnega organa — Er- nest ZAGRAJŠEK, direktor TOZD hotel Slavija Maribor DO EMONA Elektronski center Miloš PERTOVT — v. d. direktor DO ERC INTERNA BANKA EMONA Mitja SVETELJ — v. d. direktorja Interne banke Emona Kot možni kandidati za Individualne poslovodne organe v TOZD in DO, kjer je potrebna reelekcija se evidentirajo: TOZD Tovarna močnih krmil, Ljubljana Matija POCIVAVŠEK, komercialni direktor TOZD Prašičereja, Ihan Lucijan inž. KRIVEC, dosedanji direktor Mesna industrija Zalog Janez inž. ŠKRABA, dosedanji direktor TOZD Maloprodaja, Ljubljana Pavle GODEC, dosedanji direktor Trgovina obala. Koper Stanko FUNA, dosedanji direktor Trgovska hiša Emona Janez DOVJAK, dosedanji direktor TOZD Supermarket Osijek Robert LISZKA, dosedanji direktor DO EMONA COMMERCE Zvone VEBER, dosedanji pomočnik direktorja Emona Blagovni center Marjan KOČAR, dosedanji direktor TOZD Hotel Slon Viktor KOROŠEC, direktor gostinskega sektorja MM TOZD hotel Evropa, Celje Miloš PLANINŠEK, dosedanji direktor TOZD hoteti Bernardin Por-toroi Joža SENICA, dosedanji direktor TOZD Zdravilišče Cateške toplice Vlado DERZIC, dosedanji direktor GLOBTOUR Davorin FERLIGOJ, dosedanji direktor INŽENIRING Rado LINZNER, dosedanji direktor Kot možni kandidat za direktorja TOZD Hotel Slavija Maribor se evidentira Ludvik VRBANČIČ, nekdanji komercialni direktor Hotela Slavija. Do njegove vrnitve iz inozemstva se imenuje v. d. direktorja. Osnovne organizacije ZKS, izvršni odbori osnovnih organizacij in konferenc Zveze sindikatov in odbori ZSMS bodo na skupnih, razširjenih sestankih obravnavali predloge evidentiranih možnih kandidatov in zavzeli do njih svoja stališča. Spoštovani tovariš urednik, neznanemu avtorju ali avtorjema članka »Globtour kon-tra Bernardin«, objavljenem v zadnji številki časopisa, je pač težko odgovarjati. Sicer pa je uredništvo tisto, ki običajno stoji za nepodpisanimi članki, zatorej naj odgovor velja njemu. V članku pišete, da je predstavnik Globtoura skupini moščanskih direktorjev odsvetoval obisk Bernardina in jim priporočil hotel Metropol v Portorožu. Sprašuje, te se, ali je to korak k nadaljnjim procesom o SOZD timentalnosti.j Sklenili strt da v igro ne gremo več, & veljajo za vse nas tržni & nosi in prav dinar je t& postavka, na kateri gradil, ali pa tudi podiramo. DroZ' aranžma ob približno enaP pogojih vedno odklonimo * tako smo storili tudi tokrit še posebno če vemo, da i; hotel Metropol nudil skup* kompletnejšo uslugo rP1 dvodnevnim bivanjem. Spoštovano uredništvo, upamo da ste razumeli stvo našega »skoka čez piv11 Sicer pa najbrž tudi vi & pujete živila pri McrcatOu A I I sl ODMEVI GLOBTOUR KONTRA BERNARDIN i Emona in iz tega sklepate, da je Globtour proti Bernardina (naslov!). Mimogrede beseda kontra ni najbolj priporočljiva, saj imamo lepši slovenski izraz pa še na šport spominja. (Hvala za pouk!) Zdaj pa k dejstvom: ko smo za skupino direktorjev iz Most pripravljali aranžma za dva dni, smo se kajpak najprej pozanimali v Bernardina, kako je s ceno in prostorom. Pripravljeni so bili sprejeti našo skupino in tudi dvorano so nam dali za seminar, vendar so zanjo zahtevali po 1.000 dinarjev dnevne najemnine. Ker to niso storili prvič, smo sklenili, da se pozanimamo tudi v Metropolu, kjer so bili prav tako pripravljeni sprejeti skupino, dvorano pa so nam ponudili BREZPLAČNO. Dva meseca poprej smo sicer ugriznili v kislo bernardinsko jabolko in plačali za skupino 90 ljudi iz Centro-merkurja 2.000 dinarjev za dvodnevno uporabo dvorane. (V Bemardinu so vedeli, da je skupina iz Centromerkur-ja, torej novega člana SOZD Emona, pa niso poznali sen. in ne samo v Emoninih Pr° g dajalnah, še posebno če f t blago cenejše, prodajalke Pr> n jaznejše ipd. i< Sicer se bomo znova f e Vrnili k skupini iz Centri merkurja, ki je bila lani P e vembra pri njih. Skupina ! zahtevala dvodnevni progi kmetijski športniki iz za-| jjjeistva — avstrijske Koroške Tekmovanje je bilo v St. 0 Janžu v Rožu, dobra organi-ji Sdcija, odlične snežne razme-■f m m izredno vzdušje Števil- mk tekmovalcev je pripomogli ,> da je ta športna mamifes tali Clia v celoti uspela. } v veleslalomu so zmagale n ekipe smučark in smučarjev f domačinov, članov Zveze slo-) Ruskih zadrug iz Celovca, f drugi so bili Emonke in c Emonci, tretji pa smučarji i! “Pecerije z Bleda in KŽK iz 1 rfjmja. V tekih na smučeh i smučarke in smučarji : ms° nastopili, glede na dose-i "®he rezultate pa lahko trdi- : mo, če primerjamo naše us-: Pehe z živiliade, da iz Agro-ne bi odšli brez kakš. J6 medalje tudi v tej šport-i m Panogi. ■ Doseženi rezultati Agro- ■ Ski 78: • Veleslalom, ekipno moški ; 33 let: 1. Zveza slovenskih zadrug ekipa: Weiss Tomo 1,06,70 Partl Jože 1,06,79 Esel Lojzi 1,07,75 2. Emona, Ljubljana ekipa: Lavtižar Franci 1,09,53 Prešeren Mirko 1,11,25 Peterca Ivo 1,15,65 3. Špecerija, Bled ekipa: Janša Jože 1,11,16 Potočnik Rado 1,1237 Pokljukar Toni 1,17,17 V tej kategoriji je na cilj prišlo 146 tekmovalcev, pet jih je bilo diskvalificiranih, osem pa jih je odstopilo. Naš tekmovalec Mitja Ponikvar je s časom 1,19,35 dosegel še vedno odlično 56. mesto. Po izjavah naših tekmovalcev sta precej zahtevna proga in trd sneg zahtevala maksimalne napore. V veleslalomu v kategoriji moški od 34 do 45 let se naši tekmovalci niso najbolje uvrstili. Odlični je bil Vasja Cerar. Osvojil je četrto mesto s časom 32,92, za prvo-plasiranim je zaostal le 3 sekunde in 88 stotink. Rado Tihelj je bil 34. s časom 40,12. Pavle Groznik pa 66. s časom 51,52. Gregor Bajt in Janez Hren sta odstopila. Dobro so se odrezale Emonke, ki so v veleslalomu osvojile drugo mesto. 1. Zveza slovenskih zadrug ekipa: Hedenig Lizi 38,98 Weiss Ivana 42,19 Magg Inge 45,19 2. Emona, Ljubljana ekipa: Benedičič Cilka 41,62 Zorman Marica 4130 Papler Majda 43,10 3. špecerija, Bled ekipa: Fon Boža 36,59 Cvenkelj Vida 46,75 Pihln Olga 51,16 V tej kategoriji je nastopilo 63 tekmovalk. Izredno dobro se je plasirala naša tekmovalka Milena Černe; 7. mesto s časom 43,93, Mira Težak je bila 34. s časom 55,02, Iva Rotar je bila 43. (59,62), Alenka Terčelj 52. (107,96). V veleslalomu — moški nad 45 let je bil odličen 10. inž. Lucijan Krivec, le 4 sekunde in 5 stotink je zaostal za prvoplasiranim. Janez Kos je bil osemnajsti, Dare Podboršek je bil diskvalificiran, Janko Serce pa je odstopil. V tej kategoriji se je od 56 tekmovalcev uvrstilo le 42. ZVONE GJURIN Veleslalom v kranjski gori XI. ZIMSKE IGRE ZIMICEV Sodelovalo 25 delovnih organizacij s 415 tekmovalci — Prehodni pokal Emoni, ljubljanski Žito drugi, Kolinska tretja •»panjska gora, 24. februar — Pokroviteljstvom ljubljanske Jrooue so bile v Kranjski gori fc^ionalne zimske športne Igre VehSt? Slovenije, 11. po vrsti, v ...Slalomu in smučarskih te-ki se jih Je udeležilo 415 ^movalcev. skupni ekipni uvrstitvi je 1^ a8ala ljubljanska Emona, ki jv; tokrat prvič osvojila prehod-^pokai — s let ga je za,po-^ rL. v®daio vnovič osvajal Žito -Umoma je pršela le 16 ne-togk> 2&to 25, Kolinska 32* Krano 31, Mene, Cetije vin y,u,bljeinske ntidteme 59, Slo-^.Hvavsn* Union 83, BtoL, veleslalom ženske, ka-A (do 30 let): 1. Mari-len« °Jman' Emona 43,78, 2. Mi-j. Černe, Emona 43,82, 3. M> 4 PEKS Sk. toka 43,96, RapamSek, Mera 45,12, 5. 6 n K^vač, Fructal Alko 46,58, 45 Slabe, živila Kranj 7. Mirjam Bižal, Emona Majda Papler, Emona Anka Matelič, Planika 46 fte’ ’ Mirjam Bizal, Emona 47’^?’ 8. Majda Papler, Emona ,9- Anka Matelič, Planika ESSS? 148'00* 10- otaiin' j^J^Jjnske mlekarne 43,04, 11. \2 * ;Junkar, Eta Kamnik 48,36, Duša 48 Boštjančič, KŽK Kranj ha ao Malka Lavtažar, Emo-48 Ra48!?« 14. Mija Jenko, Eta * 15. Veronika Cigafle, PEKS Tairi«1? 46,84, 16. Albina Babič, 46,88, 17. Brana Pajenk, g^,49,18, 16. Vlasta Kotnik, ŠefcvŽ13 49,22, 16. Alenka Repan-ra ’ 49,43 , 20. Dunja Bobe- Kmona 49,80, 21. Alenka Ter-tiS’ ^mona 50,07, 22. Mojca Pri-čan \*to 50,21, 23. Irma Gotri-50,24, 24. Irena Rus, ReJn? 5^- Loka 51,04, 25. Ivana Matgt.Etol Celje 51,51, 26. Vesna Emona 52,71, 27. Alenka 2qmT’ Kolinska 52,83 , 28. Alenka RaiT* Slovan 53,30, 29. Marija Pofc Kolinska 53,65 , 30. Jelka JotiZf' raacs Sk. Loka 54,11, 31. S4,;ra SkratiL, Taks Maribor 55 -S. Milojka Jarše, žito tni2?> 33. Maruša Demšar, Lj. 55,38, 34. Nuša Boga-mlekarne 55,57, 35. Bavtia-s, Emona 56,06, »,V*5abeta Jemec, KŽK Kranj 5e c’, .37 ■ Slava Viraot, Žito 59 jj?1- 38. Magda Gartner, Union Meta Smoinikar, Lj. 1:01,03 , 40. Elma Leh-ta«: *4l- mlekarne k OB,53, ti. Na-<2 . Oršinie, Kolinska 1:03,96, 1 :r.-; f?®13 Babšek, Lj. mlekarne karAjJ' 43- Zlata Trojar, Lj mle-S? 1:08,90, 44. Zdenka Gril, Dana 1-29 qj’ 45' Jerman, j^^topile: Dunja Vodopivec, tvaiS ™ab obe Fructal Alko in Slavec. Sovin. (otieI5?alo'n ženske> kategorija B cW *> do 40 let): 1. Marija Ko-46.09, 2. Maruša Kump, Eninnt’a .i7,23' 3- Angelca Lupša, En,,”® 17,62, 4. Julka Vldigaj, koi: 41,63, 5. Lučka Ivančič, oa 17,90, 6. Temmeckn Moj- bi' *9.16, 7. Bojana Galul, irJ- m-lieirnmr«! Krt »O O Tl« 4 i_ 53.48, 11. Nada Aljančič, Emona 54,81, 12. Mira Težak, Emona 54,91, 13. Marija Bratim, Kolin-ska 55,36, 14. Saša Kokol, Žito 55,78, 15. Irena Gaber, Etol 58,38, 16. Meta Sušnik, Emona 58,97, 17. Mojca Pečotier, Mera 1:00,43, 18. Meta Bedjanič, Fructal AHttoo 1:02,09, 19. Nevenka Janežič, Kolinska 1:08,38, 20. Manioka Slak, Umnem Ljubljana 1:09,47, 21. Jana Petro vac, Dana 1:15^3, 22. Lea Slavinec, Lj. mlekarne 1:18,82, 23. Pavla Cečko, Btol Ceflje 1:30,02. Odstopila Neža Benkovič, Kolonska Ljubljana. Veleslalom ženske, kategorija C (nad 40 let): 1. Cilka Benedičič, Emona 45,07, 2. Točka Toplak, Živila Kranj 48,31, 3. Cveta Ro-jina, Žito 52,19, 4. Draga Ham, Fructal Alko 1:10,55, 5. Milena Gorše, Zmo 1:12,36, 6. NataSa Držaj., Kolinska 1:18,55. Veleslalom moški, kategorija A (do 30 let): 1. Ljubo Jovan, Metra 45,21, 2. Janeta Humerca, Žito 45,93, 3. Tone Karničar, Živila Kranj 47,77, 4. Jože Sunkar, Eta 48,85, 5. Boris Gortan, PEKS Sk. Loka 49,05, 6. Iko Kraševec, Emona 49,26, 7. Emil Gregor, Mera 49,46, 8. Jože Sku-bin, Planika Kobarid 49,62, 9. Igor Bavčar, Kolinska 49,76, 10. Jurij Cuifier, PlEKS Sk. Loka 50.48, 11. EmU Popič, Mera 50,66, 12. 3fefan Stojan, KŽK Kranj 51,00, IB. Brane Jeglič, Eta 51,21, 14. Maitjaž Bukovac, Emona 52,13, 16. Fi*anc Orešnik, Lj. mlekarne 52,53, 16, Ivan Mikulin, Union 53,03, Igor Golob, Žito 53,OB, 18. Janez Kajdlž, Žito 53,06, 19. Ivo Hrast, Planika Kobarid 53,14, 20. Franc Mesec, Lj. mlekarne 53, 57, 21. Peter Oblak, PEKS Sk. Loka 54,30, 22. Jure Kovač, Žito 54,60, 23. Franci Lavtižar, Emona 54,70, 24. Rudi Praprotnik, žito 54,95, 25. Borut Bokavšeik, Slavin 55,05, 26. Ivo Peterca, Emona 55,20, 27. Janca Malavašič, Droga Portorož 56,20, Boris Pirnat, Kolinska, 56,20, 29. Miro Bajec, Fructal Alko 56,33, 30. Peter Heberle, Slovim 56,99, 31. Uroš Bočko, Slo-vin 57,12, 32. Stane Mlinar, Union Ljubljana 57, 39, 33. Tine Sufle, mariborske mlekarne 58,03, 34. Valentin Hribar, Ljubljanske mlekarne 58,12, 35. Matjaž Babnik, Pivovarna Union 58,18, 36. Martin Miklavčič, PEKS Sk. Loka 58,24, 37. Franc Bale, KK Radgona 58,31, 38. Zoran Hend-ler, Mera 58,40, 39. Branko Žunman, KK Radgona 59,13, 40. Matjaž Mari, Žilto 59,31, 41. Ja-netz Jensterle, Živila Kranj 59,43, 42. Nilko Umnik, KŽK Kranj 59,55, 43. Franc Zupančič, Žito 59,58, 44. Vladimir Škrlj, Fructal Alko 60,04, 45. Nace Korenjak, KŽK Kranj 60,23, 46. Marjan Železnikar, Slovin 60,34, 49. Srečo Komac, Pivovarna Union 62,64, 50. Janez KUfcmenččč, Lj. mlekarne 63,14, 51. Andrej Rems, Eta 63,27, 52. Milan Vitlinšek, Eta 63,46, 53. Janez Pečar, Droga Por-torož 63,85, 54. Janez Befiač, Lj. mlekarne 63,90, 55. Peter Petkov, šek, Emona 64,18, 56. Lado Ža- gar, Lj- mlekarne 64,36, 57. Jože Božič, Pivovarna Union 64,60, 58. Stanislav Skok, Dobrina Celje 64,86, 59. Andrej Babšek, Lj. mlekarne 66,10, 60. Brane Go- nelii, Slovin 66,32, 61. Zoran Kos, Pivovarna Union 66,33, 62. Janeta Fister, Žito 66,81, 63. Marjan Rojc Fructal Alko 67,88, 64. Jože Možina, Eta 67,92, 65. Zvonko Majcen, Dobrina Celje 70,34, 66. Franc Kmičar, Pivovarna Union 72,45, 67. Marko Otrin, Eta 74,30, 68. Igor Štabi!, Fructal Alko 75,61, 69. Brane Fister, Žito 76,01, 70. Brane Zedič, STP Radeče 77,06, 71. Božo Kužeilj, Droga Portorož 83,73, 72. Marjan Šuštar, Fructal! Alko 83,84, 73. Rajko S kaper, Lj mlekarne 85,26, 74. Janez Potokar, Sllovim 87,32, 75. Vladimir Kogoj, Pivovarna Union 88,36, 76. Jože Kolar, Žito 88, 97, 77. Boris Vuk, Btol Celje 97,61, 78. Emil Ferfolja, Droga Portorož 98,64 , 79. Franc Obnjec, Droga Portorož 105,31. Diskvalificirani: Alojz Benedičič PEKS Sk. Loka, Borut Rakuš-ček, Kotlinska in Miro Prešern, Emona. Odstopifli: Bojan Adamič, Kolinska, Tlija Samo, Tališ Maribor, Slavko Omahen, Drago Vra-tiatrič, Milan Štravs Pivovarna Union, Jože Fišer, Moj mir Potrata in Božo Sedmak Fructal Alko, Stane Kramar in Bnliec Janez Eta, Roman Petaver STP Radeče, Mino Draksler KŽK Kranj, Drago Lešnik Center Celje, Albin Culk STP Radeče, Franc Perme Slovin, Boris Medja, Kolinska, Franc Justin Lj. mlekarne in Ciril Bodlaj živufla Kranj. Veleslalom moški, kategorija B (od 30 do 40 let): 1. Matjaž Svet, Slovin 43,02, 2. Janez Žakelj, Stavim 43,88, 3. Drago Fanedel, Agrarna Koper 45,93, 4. Stane Mele, Mera 45,97 , 5. Pavle Žerjav, Kolonska 46,41, 6. Mišo Burgar, Živila Kranj 46,88, 7. Fred Keršič, Emona 46,98, 8. Anton Mulej, KŽK Kranj 47,06, 9. Miran Pogorelec, Emona 47,07, 10. Zdenko Vozlič, Agraria Koper 47,15, 11. Milan Sevelli, Mera 47,35, 112. Roman Berčič, PEKS Sk. Loka 47,98, 18. Jože Kovič, Slovin 48,12, 14. Janez Tavčar, KŽK Kranj 48,65, 15. Bo-irrvoj Terčelj, Slavin 49,04, 16. Ivan Pesek, Stavim 49,07, 17. Drago Vidic, Žito 49,40, 18. Janez Berce, PEKS Sk. Loka 49,53, 19. Brane Ivanuš, Slovin 49,60, 20. Miha Smnečnik, Lj. mlekarne 49,60, 21. Janez Rožanc, KK Radgona 49,64, 22. Ivo Bakija, EM Celje 50,21, 23. Janez Istenič, SEovin 90,46, 24. Željko Vrbič, Kolinska 50,60, 25. Lojne Slabe, Pivovarna Union 50,94, 26. Martin Ciglar, Živila Kranj 51,00, 27. Franc Špendal, Žito 51,18, 28. Ivan Hribar, Eta 51,24, 29. Janez Kogovšek, Pivovarna Union 51,47, 30. Sergej Ravnikar, Slovenija Sadje 51,75, 31. Stefan Kovač, Btol 51,92, 32. Bogo Kočar, Pivovarna Union 51,96, 33. Boris Gajič, PEKS Sk. Loka 52,08, 36. Otmar Pungartnik, Mariborske mlekarne 52,41, 37. Franc Rače- čdč, Tališ Maribor 52,49. 38. Bogdan Škvarča, Lj- mlekarne 52,70, 39. Janez Smajdek, Slovin 52,79, 40, Boris Eržen, Pivovarna Uni- on 53,11, 41. Tol jan Grafenauer. Žito 53,25, 42. Janez Cuderman, KŽK Kranj 53,27, 43. Štefan Ščap, KK Radgona 53,52, 44. Jože Cečko, Etol Ceflje 53,81, 45. Rado Tihelj, Emona 54,44, 46. Boris Bizjan, Lj. mlekarne 54,56, 47. Andrej Šarc, Žito 54,68, 48. Brane Hnilberšek, Mera 54,75 , 49. Vinko Lakovšek, Mera 55.05 , 50. Ivan Jugovec, PEKS Sk. Loka 55,54, 51. Franc Mam, Žito 56,03, 52. Feri Pepelnik, Kolinska 56,21, 53. Tone Zgonce, Dana 56,26, 54. Stefan Jakirb, Slovin 57,55, 55. Cvetko Kutin, Planika Kobarid 1:01,21. 56. Darko Kritin, Dana 1:01,26, 57. Jože Pneskar, Žito 1:01,37, 58. Dušan Dvomšek, Slovenija sadje 1:01,85, 59. Franc Klančar, Lj- mlekarne 1:08,36, 60. Plezalki Rudi, Lj. mlekarne 1:06,48 , 61. Marjan Telban, Lj. mlekarne 1:06,89. 62. Vladimir Petrovac, Dana 1:15,08, 63. Željko Selan, Žito 1:21,74, 64. Bojan Valentinčič, Droga Portorož 1:28.21, 65. Marko Černetič, Žito 1:38,48. Diskvalificirani: Dušan Zupančič, Pivovarna Union. hi Lipovšek in Prane Kranjc Dro ga PortorocS, Gregor Bajt, Vasji Cerar in Andrej Salamon Emona Srečo štembai, Pivovarna Union Borut Čibej Žito, Ervin Kuhar Ljubljanske mlekarne, Sead Alaj begovič. Sovin, Roman Oberrav neg, Kolinska Stanko Jurčič, Ma riborske Mlekarne in Feliks Za j ec Fructal Alko. Veleslalom moški, kategorija I (od 40 do 50 let): 1. Milan Ro jina. Pivovarna Union 46,80, 2 Jbae Rotar, Slovan 47,10, 3 Prane Ažman, Žito 47,30, 4. Jo že Pirc, Žito 47,38, 5. Jože Ul čar, Emona 47,69, 6. Viktor Mi klavc, Mera 49,04, 7. Slavko Bo Žič, Tališ Maribor 50,80 , 8. Sta ne Potočnik, KŽK Kranj 50,84 9. Franc Lokža, Mera 51,68, 10 Stane Demšar, Slovin 51,80, H Rado Kočevar, Pivovarna Ulnioi 51,86, 12. Anton Zevnik, Emoni 52.49, 13. Lucijan Krivec, Emoni 52.71, 14. Franc Pegam, Zivšik Kranj 52,81, 15. Areen Kuret, Ži to 53,20, 16. Alojz Zimšek, Emoni 54,46, 17. Ladislav Omerza, KI Radgona 54,60, 18. Pavel Raain ger, KŽK Kranj 54,63. 19. Mar jan Virant, Dana 54,71, 20. Ja nez Kos, Emona 54,95, 21. Stan Bizjak, Dobrina Olje 55,60, 25 Milan Zaveršek, Etol Celje 56,61 23, Janez Kepa, Meso Kamni 56,63, 24, Bnuno Počim, snovi 57.71, 25. Emil Colja, Emon 58.50, 26. Blaž Veber, žtto 58,1 5"- 1*™«° Open, Lj. mlekarn 59,12, 28. Igor Predovič, Koto ska 59,21, 29. Janez Kalan, L pekarne 1:00,13, 30. Vink Krajnc, Kolinska 1:01,47, 31. Ks rač Gros, živila Kranj k 01,71 f2- „Pui!511 Kunc, Etoi Celj 1:02,63, 33. Joče Karba, KK Rac gona 1:03,03, 34. Cveto Ros Dre ^Portorož 1:04,44, 35. Ludvi Orač, Etos Celje 1:07,23 , 36. Tc ■J1)??«« Škufca, Slovenija sadi 1:20,23, 37. Pavle Groznik, Eme na 1:20,61, 38. Lado Sarokin. L mlekamnc 1:29.19. p^^ov^Iicdrajti: Pavle Jošt, Odstopili: Janez Kavčič, Droga Portorož, Maks Maček Mera in Zdravko Smerkolj, Btol Celje. Veleslalom moški, kategorija D (nad 50 let): 1. Bvan Juhart, Center Celje 46,84, 2. Brane Selan, Emona 47,78, 3. Anton Bezeg, Fructal Alko 49,47, 4. Jože Kovačič, Dnoga Portorož, 53,67, 5. Anton Laznik, Dobrina Celje 58,10, 6. Jernej Demšar, Kolinska 1:05,57, 7. Janko Lapajne, Lj. mlekarne 1:06,78, 8. Slavko Kosec, Pivovarna Union 1:08,01, 9. Dane Podboršek, Emona 1:21,94, 10. Ivan Grmek, Mariborske mlekarne 2:16,48. Odstopi!: Drago Itipičazr, Žito. Veleslalom moški — ekipno: 1. Mera, Celjte 11 negativnih 2. Emona, Ljubljana (13) 3. Kolinska, Ljubljana (20) 4. Žito, Ljubljana (21) 5. Živila, Kranj (23) 6. Pivovarna Union, Ljubljana (25) 7. Slovin, Ljubljana (28) 8. KŽK Kranj (28) 9. Ljubljanske mlekarne (42) 10. Droga, Portorož (65) 11. KK Radgona (75) 12. Mariborske mlekarne (79) 13. Etol, Celje (120) Skupna ekipna uvrstitev (ženske In moški): 1. Emona. Ljubljana (15 negativnih točk) 2. Žito, Ljubljana (25) 3. Kolinska, Ljubljana (28) 4. Živila, Kranj (31) 5. Mera, Celje (32) 6. Ljubljanske mlekarne (59) 7. Slovin, Ljubljana (64) 8. Pivovarna Union (83) 9. Etol, Celje (160) Tek na smučeh — ženske (3 km) kategorija A: 1. Silva Polak, Emona 15:17,5, 2. Maruša Demšar, Lj. mlekarne 16:44,0, 3. Magda Šimenc, žito 17:15,8, 4. Jelka Mali, FructiaJ Alko 17:53.0, 5. Marta Lukančič, Emona 18:58,5, 6. Vlasta Kotnik. Kolinska 19:56,4, 7. Nuša Kisovec, Lj. mlekarne 21:05,3, 8. Mirjam Bižal, Emona 21:27,0, 9. Lilijana Gldgič, Kolinska 23:21,3. Kategorija B (nad 30 let): 1. Lučka Ivančič, Kotlinska 18:44,1, 2.Anka Gradič, Pivovarna Union 20:10,5, 3. MBleva Zaivadflav, Fructal Alko 20:14,9, 4. Nevenka Janežič, Koflinska 20:51,1, 5. Mimi Petrovič, Emona 22:31,5, 6. Marija Bratom, Kolinska 24:17,5. Tek na smučeh, moški — 5 km, kategorija A (do 35 let): 1. Rudi Praprotnik, Žito 20:44,4, 2. Jani Gregorič, Emona 21:22.5, 3. Pavel Perhavec, Fructal Alko 21:40,9, 4. Janez Humerca, Žito 22:53,8, 5. Franc Miklič, Lj. mlekarne 23:14,0, 6. Iko Kraševec, Emona 23:31,3, 7. Jože Možek, Kolinska 23:50,8, 8. Stane Po ki juter, Živila Kranj 24:36.2, 9. Franc Hrasteflij. Žito 24:39,6, 10. Ciril Bele, Emona 24:43,3, 11. Matjaž Mari, Zlito 24:57,3, 12. Srečko Komec, Pivovarna Union 25:06,9, 13. Lojze Pdtovšek. Žito 25:06,4, 14. Edvard Predan, Tališ Maribor 25:07,9, 16. Jurij Nabergoj, Fructal Alfko 25:12,0, 16. Jože Mulej, Žito 25:25,4, 17. Franc Orešnik, Lj. mlekarne 25:29,6, 18. Miloš Certič, Lj- mlekarne 25:47,8, 19. Franc Pohlin, Emona 25:48,7, 20. Lovro Kote’4j, KŽK Kranj 25:57.2, 21. Marjan Koprivšek, Kolinska 26:04,9, 22. Miro Rupelj, Emona 26:50,0, 23. Marjan ZarvadBav, Fructal Alko 27:16,6, 24. Dušan Eržen, Emona 28:19,8, 25. ABbfcn Košar. LJ. mlekarne 28:51,5, 26. Stanislav Accet- to, Slovenija sadje 29:03,2, 27. Tone Potočnik, Lj. mlekarne 29:39,6, 28. Kare! Klemenčič, Lj-mlekarne 29:47,5, 29. Alojz Nosan. L), mlekarne 30:26,8, 30. Bo. ris Ružič, Emona 31:23,1, 31. Dušan Preda, Lj. mlekarne 34:58,9, 32. Stefan Vraitarič, Lj. mlekarne 36:00,8, Kategorija B, moški nad 35 Bet: 1. Lado Černivec, Kolinska 22:09,1, 2. Janez Topli šek, Emona 22:58,1, 3. Boris Kofofl, Etoil Celje 23:30,4, 4. Janko Lapajne, Lj. mlekarne 24:01,2, 5. Jože Pirc, Žito 25:09,0, 6. Milan Sevelli. M!era 25:45,4 , 7. Stefan Kovač, Etol Celje 25:45,7, 8. Milan Rojana, Pivovarna Union 26:12.5, 9. Bogdan Siebcrer, Emona 26:49,5, 10. Pavle Groznik, Emona 27:13,8, 11. Viktor Miklavc, Mera 27:41,0, 12. Slavko Božič, Tališ Maribor 29:01,5, 13. Feliks Zajec, Fructal Ailko 29bll2.7, 14. Leon Erlih, Emona 31:22,9, 16. Aloje Lihten-vaLner, Lj. mlekarne 31:42,6, 16. Emil Colja, Emona 33:03,5, 17. Jože Knapič, Lj. mlekarne 34:49,0, 18. Ignac Japelj, Pivovarna Union 35:54,7. 19. Pkanc Trček, Žito 36:25.9. Skupna uvrstitev v tekih na smučeh: 1. Emona (5 negativnih točk), 2. Kolinska (9) 3. Žito (9) 4. Ljubljanske mlekarne (11) 5. Fructal Alko (19) 6. Pivovarna Union (22). PRIŠLE, SMUČALE, ZMAGALE Ženska ekipa Emone Benedičič, Papler in Zorman osvojila prvo mesto — Franci Lavtižar odlično tretje mesto, Miro Prešeren četrti UTERIBERG — ŠVICA, 5. marca — Slovensko planinsko društvo »Triglav« iz Zii-richa v Švici je pod pokroviteljstvom tovarne športnega orodja Elan iz Begunj organiziralo sedmi slovenski veleslalom, na katerem se je pomerilo 333 tekmovalk in tekmovalcev. To je bilo hkrati srečanje slovenskih društev iz alpskih dežel. Poleg članov društva Triglav iz Zii-richa so se srečanja udeležile tudi številne ekipe smučark in smučarjev drugih jugoslovanskih klubov v Švici, ekipe iz delovnih organizacij iz Slovenije ter ekipe jugoslovanskih društev iz Avstrije in ZR Nemčije. V ekipnem tekmovanju v veleslalomu so na progi dolgi 800 metrov z 22 vratci in 200 metri višinske razlike med gosti zmagale Emonke: Marica Zorman (0,58,60), Cilka Benedičič (1,00,10) in Maj-da Papler (1,00,30). Milena Černe je bila šesta s časom 1,08,70, Mira Težak pa enajsta s časom 2,33,00. Med moškimi se je najbolje odrezal Franci Lavtižar, ki je bil tretji s časom 1,08,38, za prvoplasiranim je zaostal le 2 sekundi in 57 stotink, Miro Prešeren pa je bil s časom 1,10,42 četrti, 15. mesto je pripadlo Branetu Selanu s časom 1,55,02. Moški so tekmovali na dokaj zahtevni progi dolgi 1-500 metrov z 38 vratci in 300 metri višinske razlike. ZVONE GJURIN Janez Toplišek, odličen drugi ZADNJE POROČILO IZ KRANJSKE GORE PETE ZIMSKE ŠPORTNE IGRE EMONE Prehodni pokal osvojila TOZD Maloprodaja Ljubljana — DO Mesna industrija Zalog, ekipno skupaj druga — Najhitrejša Emonka Marica Zorman — Jože Ulčar brez konkurence Kranjska gora, 19. marca — Na smučišču Podlesu so se Emonke in Emonci na V. zimskih športnih igrah pomerili v veleslalomu, ženske so tekmovale v treh kategorijah, moški v štirih, 12 družin pa je s svojimi Emončki smučalo na družinskem veleslalomu. Hiter sneg in dobra organi, zacija sta tokrat prispevala najboljše, da pa je bilo športno srečanje res tako kakršno si ga lahko le želimo je pripomoglo lepo vreme. ŽENSKE: Kategorija C: 1. Benedičič Cilka, TOZD Maloprodaja, 40,16; 2. Rotar Iva, TOZD Prašičereja, 47,00; 3. Žust Andreja, DO ERC, 46,11; 4. Aljančič Nada, DO Emona Centromer-kur, 51,62; 5. Škerjanc Minka, TOZD Prašičereja, 54,75. Kategorija B: 1. Bižal Mirjam, DO Emona Comerce, 43,80; 2. Lupše Angelca, TOZD Maloprodaja, 44,89; 3. Terčelj Alenka, DO Mesna industrija Zalog, 45,02; 4. Mencinger Marjana, DO Emona Commerce, 53,68; 5. Sušnik Meta, DO Emona Inženiring, 58,05; 6. Težak Mira, SOZD Emona 58,06; 7. Stopar Ana, TOZD Maloprodaja, 1.00,22; 8. Ponikvar Tatjana, DO Mesna industrija Zalog, 1.09,47; 9. Ravnik Avgusta, DO Mesna industrija Zalog, 1.34,42. Kategorija A: 1. Zorman Marica, TOZD Maloprodaja, 39,37; 2. Papler Majda, TOZD Maloprodaja, 41,75; 3. Baudaž Zdravka, DO Emona Centro-merkur, 42,14; 4. Lavtižar Marija, TOZD Maloprodaja, 45,06; 5. Kregar Ivana, TOZD Maloprodaja, 51,53; Tancar So-na, DO Emona Merkur, 50,70; 7. čeme Milena, TOZD Maloprodaja, 51,53; 8. Tavčar Sonja, TOZD Maximarket, 55,78; 9. štublar Elizabeta, DO Emo- na Centromerkur, 1.00,48; 10. Mrak Helena, DO Mesna industrija Zalog, 1.10,00. ODSTOPILA: 1. Vidigaj Julka, DO Emona Blagovni center. ŽENSKE EKIPNO: 1. TOZD Maloprodaja, Ljubljana, 2 negativni točki; 2. DO Emona Centromerkur, Ljubljana, 7 negativnih točk; 3. DO Mesna industrija Zalog, 13 negativnih točk. MOŠKI: Kategorija D: 1. Selan Branko, DO Emona Globtour, 43,08; 2. Štirn Jurij, DO Emona Globtour, 43,63. Kategorija C: 1. Ulčar Jože, DO Emona Commerce, 37,53; 2. Zimšek Alojz, TOZD Maloprodaja, 40,81; 3. Bricelj Janez, TOZD Hotel Union, 41,62; 4. Arhar Milan, DO Emona Inženiring, 42,76; 5. Zevnik Anton, TOZD Maloprodaja, 43,83; 6. Potokar Marko, DO Emona Blagovni center, 44,36; 7. Colja Emil, DO Emona Inženiring, 45,78; 8. Brodarič Franc, DO Emona Blagovni center, 46,27; 9. Kos Janez, DO Mesna industrija Zalog, 47,19; 10. Cimprič Milan, DO Emona Blagovni center, 51,74; 11. Krivec Lucijan, TOZD Prašičereja, 1.04,60; 12. Testen Marko, TOZD Prašičereja, 1.11,07. DISKVALIFICIRAN: 1. Krevs Anton, TOZD Maloprodaja. ODSTOPIL: I. Juričev Ivo, TOZD Hotel Union. IZVEN KONKURENCE: 1. Pestotmk Olga, DO ERC, 46,02; 2. Rogelj Dragica, DO ERC, 44,99. Kategorija B: 1. Ponikvar Mitja, DO Emona MIZ, 48,05; 2. Cerar Vasja, DO Emona MIZ, 48,85; 3. Pogorelec Miran, DO Emona Commerce, 49,42; 4. Oblak Janez, TOZD Hotel Union, 50,75; 5. Salamon Andrej, DO Emona Blagovni center, 51,13; 6. Keršič Alfred, DO Emona Commerce, 51,77; 7. Gašperlin Miran, DO Emona Merkur, 52,26; 8. Prpič Ivo, DO Emona Centromerkur, 52,76; 9. Tihelj Rado, DO Mesna industrija Zalog, 53,07; 10. Zule Peter, DO Emona Blagovni center, 54,71; 11. Valenci Aljoša, DO ERC, 54,83; 12. Židan Tone, DO Inž. Lucijan Krivec med vožnjo Emona Commerce, 55,04; 13. Rutar Franc, TOZD Maloprodaja, 55,74; 14. Kovač Janez, TOZD Hotel Union, 57,01; 15. Tratnik Vasja, DO Emona Inženiring, 57,28; 16. Gričar Alojz, DO Mesna industrija Zalog, 61,96; 17. Jereb Tone, DO Emona Blagovni center, 62,56; 18. Kramar Tone, DO Emona Blagovni center, 63,20; 19. Skvarča Brane, DO Emona Centromerkur, 65,07; 20. Bajt Gregor, TOZD Prašičereja, 65,85; 21. Škoberne Marjan, DO Mesna industrija Zalog, 69,70; 22. Godler Jernej, DO Emona inženiring, 67,38; 23. Burič Tone, DO ERC, 71,34; 24. Mlinarič Davorin, DO Emona Centromerkur, 77,87; 25. Krušnik Ivan, DO Emona Blagovni center, 91,98; 26. Uršič Ivan, DO Emona Blagovni center, 93,06; 27. Er-šen Dušan, DO Emona Centromerkur, 98,46; 28. Mene-galija Lojze, DO Emona Blagovni center, 177,26. Kategorija A: 1. Kraševec Uro, DO Emona Centromerkur, 45,42; 2. Prešern Miro, DO Emona Commerce, 46,19; 3. Petkovšek Peter, DO Emona Commerce, 47,08; 4. Lavtižar Franci, TOZD Maloprodaja, 48,75; 5. Hočevar Bojan, TOZD Maloprodaja, 50,68; 6. Andolšek Bojan, TOZD Hotel Slon, 51,47; 7. Križnar Goran, DO Emona Globtour, 53,34; 8. Mojškreč Jože, DO Emona MIZ, 53,34; 9. Havliček Igor, TOZD Maximarket, 53,53; 10. Grajš Marjan, TOZD Maloprodaja, 54,02; 11. Čeme Dušan, DO Emona Blagovni center, 54,80; 12. Javornik Franci, TOZD Maloprodaja, 55,28; 13. Jerko Franci, DO Emona Blagovni center, 56,05; 14. Mihelčič Matija, TOZD Hotel Slon, 57,37; 15. Pižmont Janez, TOZD Supermarket, 57,80; 16. Cere Dušan, TOZD Maloprodaja, 57,94; 17. Turk Rajko, TOZD Maloprodaja, 58,03; 18. Milavec Sašo, TOZD Maloprodaja, 59,36; 19. Železnikar Emil, TOZD Hotel Slon, 62,98; 20. Rojc Brane, TOZD Hotel Union, 63,52; 21. Legan Ludvik, DO Emona Ribarstvo, 63,59; 22. Semulič Aleš, DO Emona Merkur, 64,62; 23. Krašek Tomislav, TOZD Supermarket Ljubljana, 65,49; 24. Godec Janez, TOZD Maximarket, 66,05; 25. Jerman Igor, TOZD Maximarket, 70,37; 26. Kafol Matija, TOZD Maximarket, 78,36; 27. Ambrož Izidor, DO Emona MIZ, 91,52. ODSTOPILA: l.Oven Tomasi aiv, TOZD Maloprodaja; 2. Omahen Bojan, TOZD Maloprodaja. IZVEN KONKURENCE: 1. Jenko Tomaž, DO ERC, 49,73. MOŠKI EKIPNO: 1. DO Emona Commerce, 6 negativnih točk; 2. DO Emona MIZ, 18 negativnih točk; 3. TOZD Maloprodaja, 19 negativnih točk; 4. DO Emona Blagovni center, 22 negativnih točk; 5. TOZD Hotel Union, 27 negativnih točk. CELOTNE EKIPE: 1. TOZD Maloprodaja, 21 negativnih točk; 2. DO Emona MIZ, 31 negativnih točk. DRUŽINSKI VELESLALOM: 1. Družina Žust 130,0; 2. Družina Vidigaj 133,7; 3. Družina Krivec 136,3; 4. Družina Zimšek 136,9; 5. Družina Sto. par 138,4; 6. Družina Lupše 141,6; 7. Družina Aljančič 144,4; 8. Družina Tihelj 145,1; 9. Družina Ponikvar 168,3; 10. Družina Testen 191,4. IZVEN KONKURENCE: 1. Družina Kovač 139,2; 2. Družina Cerar 206,3. SODELOVANJE: EMONA — SLOVENIJALES UREN NASTOP V SOVJETSKI ZVEZI APRILA NA TRGU: SAMO- POSTREŽNI AVTOMAT Prvi domači samopostrežni avtomat je nastal v sodelovanju Emona Commerce, D jure Djakoviča iz Slavonskega broda in danske firme Wittenborg, od katere smo v zadnjih letih uvozili v Jugoslavijo že kakih 300 različnih avtomatov, ki so se posebno v večjih delovnih organizacijah, bolnišnicah, ustanovah in športnih dvoranah nadvse lepo obnesli. V prvi vrsti gre pri tej »kuhinji brez kuharice«, ki jo lahko postavimo in priključimo na električno napeljavo kjerkoli — na hodniku, v dvorani, na stopniščih ipd., za izredno praktičen in ekonomičen samopostrežni način ponudbe okusnih instant napitkov in dišeče prave črne kavice do čaja ter drugih toplih ali hladnih napitkov ter celo sendvičev. Avtomat je prilagojen aa vse dinarske kovance. Prva in največja prednost »samopostrežne kuharice« je v dejstvu, da med delovnim časom ne izgubljamo časa po nepotrebnem, ne tekamo iz pisarn oziroma delovnega mesta v bife in nazaj ter podobno. Skratka v bitki za višjo produktivnost dela nam je priročni samopostrežni avtomat kot naročen. Naložba v takšen avtomat se hitro izplača, kar priča njegova nizka nakupna cena in razmeroma dolga življenjska doba, kakor zagotavlja izdelovalec. Takšni in podobni avtomati so pri nas, med drugim v bolnišnicah, čakalnicah in večjih delovnih organizacijah, že pokazali svojo pravo vrednost in odlične rezultate. Samopostrežnih avtomatov posebej ne bomo več uvažali, temveč jih izdelujemo doma, hkrati pa se nam odpira trg v dežele SEV. E-INFORMATOR DELEGACIJE MALOPRODAJE V TOZD Maloprodaja je na 4 voliščih v ljubljanskih občinah in na 3 voliščih v zunanjih občinah volilo 772 vo-lilcev, od skupno vpisanih v volilni imenik 857 volilcev, ali 90,1 odstotka. Ljubljana, 3. marca — Delovna organizacija Emona Co-mmerce in delovna organizacija Slovenijales — trgovina sta sklenili in podpisali sporazum o skupnem nastopu na tržišču Sovjetske zveze. S tem sporazumom je Emona imenovala Slovenijales za svojega edinega zastopnika na tržišču SZ, ki bo to nalogo opravljal preko svojega predstavništva v Moskvi. Ob ugotovitvi, da imata Emona in Slovenijales v pred- Izžrebani so bili in prej. mejo: 1. nagrado — vrednostni bon za 400 din: Sonja Majna-rič, DO Emona Blagovni center; mestu poslovanja enake postavke, sta se poslovna sodelavca dogovorila, da se sporazum nanaša samo na blago trgovinskih strok in zunanjetrgovinskega prometa, m sicer za vse prehrambeno blago — surovine, polizdelke in končne izdelke — po uvozu in izvozu, Vključno krmila, opremo za prehramoeno m dustrijske rastline za prehrambeno industrijo ter inženiring za agrokompiekse. Aranžma S o juzcoopvnj eštorga 2. nagrado — vrednostni bon za 300 din: Štefka štefa-nac, DO Emona Commer. ce, Ljubljana; 3. nagrado — vrednostni bon za 200 din: Ivan Pezdir, m Vnjeposiltorga je izključno v domeni Emone. Sklenjeni sporazum določa, da je Slovenijales kot editu zastopnik Emone dolžan, da zastopa interese Emone na trgu SZ, da proučuje m ana lizira stanje na tržišču ter o njem redno obvešča Emono m to o okoliščinah, ki so pomembne za izvoz in uvoz blaga za potrebe Emone ter da se zavzema za uspešno realizacijo sklenjenih pogodb. Slovenijales bo za uspešno upokojenec, 61000 Ljubljana, škrabčeva 14; 4. nagrado — vrednostni bon za 100 din: Draga Jezeršek, upokojenka, 61000 Ljubljana, Smrekarjeva 17 in 5. nagrado — vrednostni bon za 50 din: Nataša Ambrož, DO Emona Commerce, Ljubljana. Čestitamo! opravljanje poslov za potrebe Emone imela v predstavništvu v Moskvi usposobljenega delavca. Realizacija iz-vozno-uvoznih poslov bo potekala preko Emone oziroma DO v okviru SOZD Emona. Glede tržišč v državah SEV izven tržišča Sovjetske zveze sta se obe pogodbeni stranki dogovorili, da bosta medsebojne poslovne odnose uredili do konca leta 1978. E-INFORMATOR PRAVILNA REŠITEV Vodoravno: Trgovska hiša, murva, Otokar, KT, Agata, ako, Aurora, tram, fina, tro-la, AVNOJ, Reiss, t, ergotin, tast, mortadela, Ita, ober, Atalos, p, nonet, silos, ata, ide, bivak, doga, Siki, armada, pričetek, AN, vigvam, kurir, jj, na, as, era. LJUBLJANA, 17. marca — Konec tega oziroma v začetku prihodnjega meseca bo dala naša DO Emona Commerce na trg prvi domači samopostrežni avtomat za toplo in hladno kavo, čaj, mleko, kakao — nekoliko kasneje še kaj več. Cena avto-morda še kaj več. Cena avtomata bo znašala okoli 115,000 din. Volili smo 7 delegacij za zbor združenega dela. Vsaka delegacija šteje 7 delegatov. Volili smo 6 splošnih delegacij za SIS, vsaka delegacija pa šteje 12 delegatov. V občini Ljubljana Center imamo naslednje delegacije: O delegacijo za zbor združenega dela, ki šteje 7 delegatov, • posebno delegacijo SIS za zaposlovanje, ki šteje 7 članov, SIS za telesno kulturo, ki šteje 7 članov, SIS za stanovanjsko gospodarstvo, ki šteje 7 članov, SIS za raziskovalno dejavnost, ki šteje 7 članov, • združeno delegacijo SIS za kulturo , vzgojo in izobraževanje, ki šteje 9 članov, • združeno delegacijo SIS za socialno skrbstvo, zdravstvo, otroško varstvo in pokojninsko zavarovanje, ki šteje 2 članov. VSEM DO IN TOZD Vsem, ki ste se odločili, da namesto venca na grob pokojnega Franca Nebca prispevate v sklad za gradnjo Onkološkega inštituta, sporočamo številko žiro računa sklada: 50103-740-30-45793. ZAHVALA ob tragični izgubi mojega moža se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi v najtežjih trenutkih s toplo besedo pomagali premagovati težko bolečino. Hvala vsem za darovano cvetje in vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu. Posebna zahvala DO Mesne industrije Zalog in sodelavkam iz konzemega oddelka in kuhinje za pozornost in tolažilne besede. MARIJA VIDIC ZAHVALA Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem svojim sodelavcem v Biroju maloprodaje za darovani venec in izražena sožalja. ŽAGAR ANICA DS DO Emona-Merkur ZAHVALA Ob smrti mojega drage-mame se iskreno zahvaljujem DO MESNA INDU-lavcem za prekrasna venca, prisrčna hvala vam, ki ste prišli tako daleč in pospremili mojo mamo na zadnji poti. Hvala vsem in vsakemu za izražena sožalja in tolažilne besede. SIDA HUBEJ z družino ZAHVALA Ob izgubi mojega brata se iskreno zahvaljujem sodelavcem za darovani venec, izražena sožalja in za spremstvo na njegovi zadnji poti. MILICA ZUPANČIČ informator glasilo delavcev sozd emona Ijubljana Izhaja enkrat mesečno — Ureja uredniški odbor; glav-nj in odgovorni urednik Mi. ran Blaha. Uredništvo: 61000 Ljubljana, Kersnikova 2, tej. 310-655, int. 225 a]i 316-472 — Tisk: ČGP »Delo«, Ljubljana —- Naklada: 10.000 izvodov — Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. NAGRADE ZA E-KRIŽANKO