ilev 158.
V mm. v SODOIB fln? 15. Inllla 1922.
Naročnina za državo SHS: M oelo leto naprej Dlo. 120-— sa pol lata „ .. „ 60'— ia četrt leta n .. „ 30-— sa en mesec „ .. „ 10>—
za inozemstvo:
eeloletno ..... Din. 2>8'—■ mopečno . . . . . » 18'—
ss Sobotna izdaja:
t Jugoslaviji.
v inozemstvu
Din. 15 -.. 35-
Posodido Slev. 75 par.
Leio i.
s Cene inseratom:;
Enostolpna petltna vratu mallj oglasi po K 4'— In K li -J veliki oglati nad 45 mm višine po K 8 —, poslana ltd.1 po K 12 —.
Prt ved|em naročilu popust^ Izhaja vsak dan Izvzemšfc ponedeljka ln dneva po »rax«l nlku ob 5. url zjutraj.
Mesečna priloga: Vestnik SK5&
Poštnina ftlmiliMfe
Uredništvo le t Kopitarjevi illol štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet. štv. 50, npravn. štv. 328.
Političen list za slovenski naroi.
Uprava je v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. tluJ z- naročnino ln št. 343 za oglase, *agrob 39.011, ssralev.7583, praške ln duaaj. 24.797
sovati predvsem enotni organizaciji katoliške stranke, ki je izmed 100 poslancev dobila 30. Zato pa so liberalci in socialisti pred letošnjimi volitvami napeli vse sile, da razbijejo katoliško stranko. Divjo gonjo so začeli zlasti proti ministru za socialno politiko, katoličanu Aalberseju ter skušali z raznimi gesli odtrgati zlasti konservativne kroge in jih zbrati v »novi« katoliški stranki. Toda izkušenemu voditelju nizozemskih katoličanov, prelatu Nolensu, se je zadnji hip posrečilo poravnati razkol in 8. julij je bil dan zmagoslavja katoliške misli, katoličani so pri-
dobili še dva mandata in z 32 mandati izšli kot najmočnejša stranka iz volitev in bodo kakor do zdaj v zvezi z vernimi protestanti (16) in krščanskimi socialci (12) tvorili vlado.
Nizozemski ministrski predsednik Ruys van Beerenbroeck, belgijski Theunis, nemški kancler dr. Wirth, avstrijski kancler dr. Seipel — ta četvorica kaže smer novega razvoja. Razočarani in nezadovoljni s svobodomiselstvom in materialističnim marksizmom se vračajo narodi nazaj h krščanstvu kot edinemu trdnemu temelju nove Evrope.
DEMOKRATJE NA KOLENIH.
KRIZA SE KONCA PO SPREJETEM PRORAČUNU IN POSOJILU.
Rešilne stranke.
Monakovo, 13. julija 1922.
Vse politično življenje v Nemčiji se vrti zadnji čas okoli dveh velikih dogodkov: umora zunanjega ministra dr. Ra-thenaua in katastrofalnega padca nemške marke.
Politični položaj je bil ves mesec junij zelo napet. Napad na bivšega kanclerja, socialista Scheidemanna, sprejem državnega predsednika Eberta v Monako-vem, Ludendorffovi članki v angleškem časopisju, kjer je napadal demokracijo in zahteval uvedbo diktature v Nemčiji, vse to je jasno kazalo, da se monarhisti pripravljajo na nov prevrat. Razvoj je dospel do viška, ko je bivši Viljemov pod-kancler dr. Helfferich v hujskajočem govoru napadel vlado, zlasti pa dr, Wirtha, finančnega ministra dr. Hermesa in zunanjega ministra Rathenaua. Trdil je, da je nemški narod izdan in prodan ter da vlada spada na zatožno klop.
Naslednji dan je padel dr. Rathenau. Težko si je predstavljati ogorčenje, ki sc je polastilo vsega naroda ob tem zločinu in nevolja vseh se je obrnila proti nemški nacionalni stranki, ki je veljala kot moralno sokriva pri tem umoru. Vse stranke so enoglasno obsodile ta strašni čin in priznale potrebo, da je rovarjenju treba napraviti konec.
Na podlagi ustave je izdal državni predsednik začasne odredbe v varstvo republike in vlada je pripravila načrt zakona o varstvu republike. Ta določa smrtno kazen za atentate na člane republikanske vlade in zaporne kazni za rovar-jenje proti republiki. Ker pa naj o tem razsoja državni sodni dvor, ki naj bo sestavljen iz dveh sodnikov po poklicu in petih sodnikov, ki jih imenuje državni predsednik po prostem preudarku, znači zakon v tej obliki spremembo ustave in je zato potrebna dvetretjinska večina. Zato je vlada, ki jo do zdaj tvorijo cen-truin (69 poslancev), večinski socialisti (113) in demokratska stranka (45), začela pogajanja z neodvisnimi socialisti (81) in nemško ljudsko stranko (62). Medtem ko so se večinski socialisti zopet enkrat spomnili svojih radikalnih gesel in upali ž njimi spraviti neodvisne socialiste v vlado in tako pripraviti pot zopetni združitvi obeh strank, so se najodločneje uprli ravno zadnje dni proti vstopu Stin-nesove nemške ljudske stranke v vlado. Obenem pa socialistični listi ponavljajo vsak dan možnost razpusta parlamenta, če se ne sestavi močna vlada levice.
V boju proti novemu zakonu je stopila v ospredje Bavarska, ki je zastopana v parlamentu predvsem po 19 članih bavarske ljudske stranke. Le-ta vidi v določitvi državnega sodišča za zločine proti | republiki poseganje v svojo sodno vrhov-[ nost, ker po ustavi pripada izvrševanje pravosodstva deželam. Razprava zakona o varstvu republike in znani Leo-prehtingov proces, v katerem je bil kompromitiran zlasti monakovski francoski poslanik, sta vnovič pokazala, kako pereče je bavarsko vprašanje za Nemčijo in I da ga s par unitarističnimi gestami ni mogoče rešiti.
Pri vsem tem razvoju pa je zanimivo, kako velik ugled uživa centrum in dr. Wirth. Dasi ga večinski socialisti in neodvisni številčno daleč nadkriljujejo, vendar se ni pri pogajanjih za sestavo nove koalicijske vlade nikjer pojavila mise!, da bi morda ena izmed teh dveh največjih strank prevzela državno krmilo v svoje roke. Vzrok temu je predvsem dejstvo, da centrum uživa vsled delavnosti in parlamentarne spretnosti svojih članov največji ugled.
Seveda je tudi tu svobodomiselstvu tooč centra jako neprijetna in zato stori vse, da poglobi razdor z bavarsko ljudsko stranko; žal mu je do zdaj to v marsičem uspelo. Sploh se opazuje lahko svetovno stremljenje lože, da razbije enotne, »repke katoliške stranke. Zelo jasno se je videlo to pri zadnjih volitvah na Nizozemskem.
Tu so katoličani, ki Štejejo le 30 odstotkov prebivalstva, po vojni prvič sestavili vlado pbd predsedstvom Ruys van Beerenbroecka. Ta uspeh so imeli pripi-
Belgratl, 14. julija. (Izv.) Današnji demokratski tisk popolnoma zamolčuje brzojavko, ki jo je min. predsednik Nikola Pašič poslal včeraj zvečer kralju na Bled o težavnem politčnem položaju in krizi vlade. Edino »Vreme", ki je izvrstno informirano, potrjuje v polnem obsegu vest o politični krizi vlade. Isto je prinesla tudi »Politika« s popravkom, da je Pašič včeraj zvečer napisal pismo, ki ga je imel danes odnesti Marko Trifkovič na Bled. Iz vsega je razvidno, da je demokratom zelo neprijetno, ker so s svojo nespretnostjo izzvali krizo kabineta. Demokrati niso pričakovali, da bo Pašič odgovoril na vprašanje o kandidaturi za notranjega ministra s tako kretnjo. Včeraj zvečer je predsednik narodne skupščine dr. Ribar dalje časa konferiral z min. predsednikom Pašičem in predsednikom demokratskega kluba Ljubo Davi-dovičem ter skušal doseči kompromis. Današnji dopoldan je pretekel v popolni negotovosti. Radikalci so trdovratno potrjevali včerajšnjo vest ter naglašali, da se kabinet nahaja v popolni demisiji. Demokratom ni preostalo drugo kakor umik. Današnja seja parlamenta se je radi teh dogod-
kov pričela šele ob 6. popoldne. Demokratski klub se je posvetoval še ob početku seje, tako da niso njegovi člani niti poslušali svojega poročevalca finančnega odbora poslanca dr. šečerova. Radikalci so medtem čakali na odgovor demokratskega kluba, Boj je bil v demokratskem klubu zelo oster, dokler ni končno zmagalo pomirljivo stališče, da se umakneta kandidaturi Pečica za notranjega ministra in Jo vnovič a za državnega svetnika. Sklenili so, na se to vprašanje odgodi od sprejetja državnega proračuna in zakona o najetju državnega posojila. Predsednik demokratskega kluba Ljuba Davidovič je to sporočil min. pred-sednilcu Pašiču v ministrski sobi parlamenta, nakar je Pašič sklical med govorom poročevalca dr. Šečerova radikalni klub h kratki seji. Radikalni klub je vzel na znanje sklepe demokratskega kluba tako, da je trenutno kriza odgodena. Eden nmeil uglednih radikalcev je izjavil vašemu (lo-pisnikn, da gre samo za provizorij, dokler se nc izglasujeta v parlamentu državni proračun in zakon o najetju državnega posojila.
:>L'Ecbo de Bulgarie«, ki izraža mne-š nje bolgarskega premiera Slambolijskega, piše 8. julija t. m. o makedonskem vprašanju sledeče:
»Srbski tisk nam ne more odpustiti,; da smo vprašanje čet spravili pred Društvo narodov. Toda s tem svojim postopkom bolgarska vlada ni storila nič drugega nego da se je poslužila člena 11. statuta Društva narodov, kateri ji izrecno podeljuje pravi-, co »na podlagi prijateljstva obrniti pozornost Društva, oziroma njegovega Sveta na vsako okoliščino, ki je take narave, da bi mogla vplivati na mednarodne odnošaje in spraviti v nevarnost mir, oziroma dobr? sporazum med narodi, od katerih mir zavisi.«
Naši zapadni kolegi ne bodo mogli tajiti, da so v izvestnih trenutkih, tako oni' kakor njihova vlada, rabili nasproti nam jezik, ki izključuje vsak dvom nad nameni, ki jih nasproti nam zasledujejo. Ker je ta kampanja postajala čezdaljebolj živahna in so se grožnje vsak dan bolj naglašale, je sofijska vlada imela pravico, da likvidira vprašanje, ki je moglo postati zelo nevarno. S tem smo izpolnili dolžnost, da čuvamo nad svojo varnostjo in mi menimo, da nam nihče ne more te pravice oporekati. Kljub temu so se naši belgrajski bratje zelo razdražili. Da uganemo vzroke njihove-' ga slabega razpoloženja, nam hvalabogu ni treba posegati daleč. Članki, ki so jih nekateri izmed belgrajskih listov posvetili četaškemu vprašanju, so zelo interesantni in ker nas to vprašanje usodnim potom privede do vprašanja narodnih manjšin v, Makedoniji, je popolnoma razumljivo, zakaj je srbski tisk obupan, ko vidi, da »notranje vprašanje« zadobiva čezdaljebolj mednarodni značaj.
Napadajoč v prvi vrsti režim gospoda Pašica — morebiti z namenom, da spravijo to vprašanje na drugi tir — so srbski listi objavili o položaju v Makedoniji taka kričeča priznanja, da jim moramo biti samo hvaležni, da so sami načeli vprašanje, ki je tako delikatno in ima take daleko-sežne posledice za bodočnost balkanskih narodov. Zapuščajoč po malem svojo igro, ki je obstojala v tem, da so dozdaj brez prestanka trdili, da je vsega, kar se v Ma-cedoniji dogaja, kriva Bolgarija — začenjajo naši srbski kolegi jasneje gledati in zdaj sami v veliki meri doprinašajo k temu, da se vprašanje spravi na pravilni tir. In če beremo zdaj v srbskih dnevnikih, ki jih nobeden ne bo osumil prevelikih simpatiji do nas, da se kaos, ki vlada v Makedoniji, ne more pripisati Bolgariji, ampak da se morajo vzroki makedonske anarhije iskati v sedanjem režimu v Jugoslaviji — nas navdaja goreča želja, naj bi tudi belgrajska vlada priznala očividno resnico in opustila nesrečno politiko obdolževanja in groženj.
Pred nekaj dnevi smo priobčili članke, ki jih srbski listi posvečujejo makedonskemu vprašanju. Držimo se njihovih ugotovitev, kajti one osvetljujejo vprašanje s pravega stališča. Tisti dan, ko se v Mace-(loniji usanovi režim poštenosti, svobode in socialne pravičnosti, bo četaško vprašanje na polovico rešeno. Da se to doseže, bi se mogli belgrajski oblastniki morebiti poslu-žiti bolj uspešnih sredstev nego so večne obdolžitve Bolgarije. Kajti globlje vzroke agitacije, ki v Makedoniji kipi, je treba iskati čisto drugod nego v dozdevnem revolucionarnem rovarjenju bolgarske vlade. Priznanja srbskega tiska v tem oziru so zadosti zgovorna.
V nekaj dneh se svet Društva narodov, zbere v Londonu, da razsoja o sporu med nami in sosedno državo. Upamo, da se svet ne bo pomišljal iti vprašanju do dna. Kajti dokler se vprašanje narodnih manjšin ne reši v duhu široke pravičnosti, nesporaz-umljenja z našim sosedom ne bodo prenehala.«
Kolikor je v teh besedah bolgarskega vladnetra organa resnice, toliko je v njih obenem krvave ironije nad koruptnim, brezvestnim in nemoralnim režimom Niko-le Pašica, ki je šel dolžit Bolgarijo, pa pride zdaj sam pred sodni stol Društva narodov. Iz članka organa angleškega zunanjega urada, »Observera«, ki je izšel skoro istočasno, posnemamo, da gleda Lloyd Ge-
Klavrna seja otocS. skupščine.
Belgrad, 14. jul. (Izv.) Današnja seja parlamenta se je pričela ob 10. uri dopoldne. Na dnevnem redu je bila podrobna razprava o državnem proračunu. Prvi je govoril predsednik finančnega odbora Vo-ja Veljkovič, ki je v daljšem govoru obrazložil finančni položaj naše države, ter navajal, kako naj bi se odpravile vse tež-koče. — Na popoldanski seji skupščine je govoril posl. dr. Šečerov, ki ga ni nihče poslušal, niti pristaši vladnih strank. Iz vrst radikalnega kluba so padali med njegovim govorom medklici, naj konča. Demokrati sami so prihajali k niemu ter mu svetovali, naj konča svoj govor, vendar pa dr. Šečerov ni hotel odnehati. Sam predsednik parlamenta je podelil ukor dr. Šečerovu, ker je svoj govor raztegnil nad eno uro. Došlo je radi tega do spora med njim in predsednikom. Med drugim je dr. Šečerov izjavil da je pravoslavna duhovščina v nekaterih krajih slabše dotira-na kakor katoliška, tako n. pr. v Liki in Krbavi. Iz vrst Jugoslovanskega kluba se mu je klicalo, da je lo laž in da je to treba dokazati, nakar je dr. šečerov popolnoma utihnil. — Za njim bi imel govoriti finančni minister dr. Kumanudi, ker je pa čas potekel, je samo izjavil, da se odpoveduje besedi in da bo v podrobni razpravi o proračunu podal dvoje potrebnih pojasnil. — Nato se je prešlo na glasovanje. Glasovalo je načeloma za proračun izmed 208 poslancev 164 za in 44 poslancev proti. — Predsednik je nato zaključil sejo ter napovedal prihodnjo /a jutri ob 9. uri dopoldne z dnevnim redom: 1. Volitev odbora za zakonski predlog o odgoditvi oblastnih volitev na mesec oktober. 2. Podrobna razprava o proračunu posameznih ministrstev.
ITALIJANSKI NACIONALISTI PROTI POSLANIKU MANZOMJU.
Rim, 14. julija. (Izv.) Listi poročajo, da je bil italijanski poslanik v Belgradu grof Manzoni pozvan v Rim, ker je sprejel v Belgradu bivšega predsednika reške vlade Zanello in se z njim razgovarjal. sldea Nazionale« zahteva, naj se poslanik strogo kaznuje, in pripominja, da se ne sme več vrniti v Belgrad.
Belgrad, 14. julija. (Izv.) Na današnji seji je govoril načelnik finančnega odbora dr. Voja Veljkovič, ki je zagovarjal sklepe finančnega odbora in jih opravičeval z vojnimi dolgovi države. Predvsem gre, je dejal, za poravnavo vojnega dolga, ki smo si ga najeli na Angleškem, Francoskem in v Ameriki. Sprožilo se je vprašanje, da bi se črtali ti dolgovi, vendar to vprašanje še ni doslej rešeno. Angleška, ki dolguje zaveznikom in je tudi upnica, je pristala na črtanje vojnih dolgov, ravnotako tudi Francoska, ki ima več dati, nego dobiti. Ker naša država samo dolguje in nima nikakih terjatev iz tega naslova, ima velik interes na tem, da se ti dolgovi črtajo. Toda tu je Amerika, kateri to ne konvenira in ki zaradi tega ni j privolila v črtanje dolgov, ker so Zedi-\ njene države severoameriške le posodile in nič ne dolgujejo. Naša država dolguje Franciji nekaj nad 1.300,000.000 frankov, Angliji približno 25 milijonov funtov, kar odgovarja po današnjem tečaju 1300 milijonov frankov, in Ameriki 56 milijonov dolarjev, to je približno 3.200,000.000 fr., ali 20 milijard dinarjev. Ako bi morali plačevati obresti samo po 5%, bi morali samo na obrestih plačevati letno nad eno milijardo dinarjev. Razen tega moramo po mirovnih pogodbah poravnati del predvojnega posojila bivše Avstro-Ogrske. Po teh ! pogodbah moramo tudi plačali v repara-cijski fond vrednost državne imovine, kakor železnice, šume, zgradbe itd., in sicer v oni izmeri, kakor je ta imovina prešla v našo last. Cenitev še ni izvršena, vendar moremo reči, da bomo morali iz tega naslova plačati kakih 300 milijonov frankov. Nadalje dolguje naša država Narodni banki okrog 4.400,000.000 dinarjev. Za ta dolg se imora država brigati, ker je od njegove povrnitve odvisno izboljšanje dinarja. Pride še posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev.
NESREČA V ŠKOTSKEM RUDNIKU.
Sterling (Škotsko), 14. julija. (Izv.) V tukajšnjem premogokopu so se vneli dušeči plini, pri čemer je bilo 12 delavcev mrlvih in 5 poškodovanih.

orge na to vprašanje z istimi očmi kakor oficielno bolgarsko glasilo. To je sigurni predznak za to, kako bo izpadla razprava 17. t. m. v Londonu.
Za ugled naše države v inozemstvu je to gotovo žalostno, toda zo očiščenje nemoralnih razmer, s katerimi je zastrupila našo upravo demokratsko-radikalna koalicija, utegne biti koristno in zdravilno._
Kontrola za uporno posojila.
Belgrad, 14. julija. (Izv.) V imenu Jugoslovanskega kluba je predlagal posl. dr. D u b i 1 i č danes dopolnilo k § 6. zakona o najetju državnega posojila, po katerem naj se finančni odbor proglasi za permanenten do volitev nove skupščine. Ta svoj predlog je utemeljeval s tem, da ima finančni odbor kontrolirati vporabo državnega posojila in da bi bila ta kontrola v slučaju razpusta skupščine za več mesecev nemogoča.
Vest! o provizijah.
Belgrad, 14. julija. (Izv.) Za vprašanje državnega posojila se demokrati zelo zanimajo. V radikalnem klubu obstoji močna opozicija proti posojilu, vendar pa se zdi, da je uspelo Pašiču, pridobiti klub, da bo glasoval za posojilo. V Belgradu se raznašajo najbolj fantastične vesti o provizijah, ki da so jih dobile privatne in politične osebnosti od Blerove skupine. V kolikor so te vesti resnične, se ne more kontrolirati, vendar pa groze opozicional-ni listi, da bodo objavili porazna odkritja, ki bodo kompromitirala važne politične osebnosti.
Zasluga dr. Hohnjeca za
Belgrad, 14. julija. (Izv.) Ena izmed najnujnejših zahtev Prekmurja se je izpolnila. Danes je železniška uprava obvestila posl. dr. H o h n j e c a , da se otvori železniški promet na progi Murska Sobota—Hodoš. Vlak bo vozil za sedaj dvakrat na teden. Poslanec dr. Hohnjec je v imenu Jugoslovanskega kluba vložil svoj-čas radi te zadeve interpelacijo in večkrat posredoval pri ministru za promet tako, da je končno železniška uprava odnehala napram odločnim zahtevam posl. dr. Hohnjeca.
VPRAŠANJE ČRNE GORE.
Pariz, 14. jul. (Izv.) Veleposlaniška konferenca je včeraj pri določevanju končnoveljavnih mej med Jugoslavijo in Albanijo ugotovila, da tvori Črna gora izza leta 1919 bistven del Jugoslavije. Takrat je mirovna konferenca odklonila ljudsko glasovanje v tej deželi. Z včerajšnjim sklepom veleposlaniške konference je Črna gora tudi oficielno izginila z zemljevida Evrope.
NOV MORATORIJ ZA NEMČIJO.
Pariz, 14. julija. (Izv.) »Petit Journal« poroča o včerajšnjih razpravah delegatov reparacijske komisije o finančnem položaju Nemčije: Sir John Eradbury, ki je od angleške vlade prejel formalna navodila, je predlagal nov moratorij za Nemčijo, ki ne vsebuje le popolno ukinjenje vseh plačil v zlatu za dobo dveh ali celo treh let, ampak predvideva tudi za isto dobo precejšnje znižanje dobav.
»Aere Nouvelle« potrjuje, da se je pri oficioznih razpravah v reparacijski komisiji stvorila večina ali celo enoglasnost proti Franciji.
ZNIŽANJE VOJAŠKEGA KONTINGENTA NA ČEŠKEM.
Praga, 14. jul. Izv.) V poslanski zbornici je vlada umaknila predlogo glede olajšanja v vojaški službi, ker se stranke niso mogle zediniti o dopustnem odstotnem številu onih vojakov, ki se imajo odpustiti. Vladna koalicija v senatu se je sporazumela, naj se skuša predlogo, ki jo je vlada umaknila, uveljaviti v senatu kot iniciativni predlog. To so tudi na današnji seji senata sprejele vse stranke z nekaterimi izpremembami. Po novi obliki zakonskega načrta se more razen onih aktivnih vojakov, Id so bili asentirani v enem letniku, odpustiti po šestmesečni službi največ 4000 mož.
VPRAŠANJE ANGLEŠKEGA DOLGA AMERIKI.
London, 14. julija. (Izv.) Parlamentarni sotrudnik lista »Daily Telegraph« poroča: Včeraj so v ministrskih krogih govorili o povračilu angleških dolgov, katere je prejela Anglija od Amerike. Pred sejo ministrskega sveta so imeli Balfour, Horne, Blacket in angleški veleposlanik v Wa-shingtonu Geddes daljši razgovor, pri čemer so razpravljali tudi o vprašanju dolgov, ki jih je najela Anglija v Ameriki.
Pričakuje »e, da se v kratkem prično posvetovanja med angleškimi in ameriškimi izvedenci. Medtem se bodo vršila pripravljalna dela, da se Ameriki plačajo obresti, ki zapadejo jeseni.
LOV ZA MORILCI RATHENAU-A.
Dessau, 14. julija. (Izv.) Anhaltski državni svet sporoča, da se nahajata pobegla morilca pokojnega nemškega ministra zunanjih poslov dr. Rathenaua v An-haltu. Policija je ukrenila vse potrebno, da jima zapre meje in onemogoči pobeg.
ATENTAT NA PARIŠKEGA POLICIJSKEGA PREFEKTA.
Pariz, 14. julija. (Izv.) Ko so dospeli avlomobili, s katerimi so se vozile oficial-ne osebnosti od pregledovanja parade čet, ob 11.15 na vogal Averiue de Morigny in Avenue des Champs Elysee, je izmed mnogoštevilne množice neki človek oddal dva revolverska strela na avtomobil policijskega prefekta, ki se je vozil pred avtomobilom predsednika Milleranda. Streli niso nikogar ranili. Atentatorja je prijela policija, kateri je izjavil pri zasliševanju, da se zove Gustav Bouvet, imenovan »Juve-nis«, da je star 20 let in je po poklicu risar v neki avtomobilni tovarni. On je znan anarhist in generalni tajnik komunistične omladine. Bil je že dvakrat predkaznovan. Kakor je izjavil, je streljal na policijskega prefekta zato, da bi obrnil pozrnost na položaj proletariata.

(Iz govora narodnega poslanca Karla Škulja v narodni sknpščini 4. julija.)
(Dalje.)
Mesto krščanske sokolska vzgoja.
Priznati mi morate zlasti tisti, ki poznate katoliško cerkveno življenje, da so takozvane marijanske kongregacije popolnoma interna cerkvena in pastoralna zadeva. (Ugovori poslancev Majcna, Tokana in drugih: »Lepo bi bilo, če bi bilo res. Pa so politična organizacija.«) Pokrajinska vlada za Bosno in Hercegovino je smatrala za umestno in potrebno, da je s posebnim odlokom prepovedala marijanske kongregacije na šolah, in sicer tako ostro, da je zagrozila z izključitvijo iz šole tistim, ki bi bili člani Marijine kongregacije. Gospodje! Prav tista šolska uprava pa je dopustila, da se osnivajo na njenih šolah razne organizacije s svobodomiselno tendenco. (Ugovori in medklici. Prepir med poslancema dr. Šimrakom in Drofenikom. Posl. Majcen: »Povejte, kje?«) Saj slišite, da v Sarajevu, v Bosni!
To pa še ni vse! Leta 1920., torej takoj v prvih početkih naše države, je smatralo prosvetno ministrstvo za umestno, da izda nalogo, da se goji po vseh šolah takozvani sokolski duh. (Medklic Ivana Majcna: »To je dobra ideja.« — Jakob Kušar: »Pred 50 leti so bili duhovniki člani Sokola.« Medklic: »Kaj imate proti Sokolu?«) Gospodje sprašujejo, zakaj smo mi proti sokolski organizaciji. Res je sicer, da je bilo svoj čas drugače. Toda dovolite, da Vam pojasnim, zakaj je danes zopet drugače. Češki sokolski vestnik v svoji številki z dne 6. maja 1920, stran 201 piše med drugim: »Ako smo mi misleči ljudje 20. stoletja, smo in
moramo biti proti veri.« In g. Vidmar, načelnik slovenskega Sokola, je izjavil na glavni skupščini sokolskega saveza leta 1920: »Mi gremo po čeških potih in bomo šli tudi v bodoče.« (Dolgotrajen nemir. Klici: »To pišejo samo Čehi.«) Navedel sem samo dva slučaja, čeprav bi jih lahko naštel še mnogo. (Nemir se nadaljuje.)
Ker gospodje Slovenci ugovarjajo tekstu češkega lista, dovolite, da omenim še to, kaj je pisal neki slovenski časopis v poročilu o smrti staroste jugoslovanskega sokolskega saveza. Govoril je v tem zmislu: Sokolska bojna četa je obstala, da se pokloni njemu, ki se je vrnil k naravi, iz katere je izšel. — Ali ni to čisti naturalizem? Priznati nam morate, da mi, ki branimo pozitivno religijo, moramo braniti tudi našo mladino proti takemu duhu, kakršnega sem sedaj opisal.
Dvojna mera.
Stojim na stališču: kakor moramo mi svoje organizacije vzdrževali z lastnimi močmi, tako jih morajo tudi drugi! (Ivan Majcen: >Zakaj ste prosili za 2 milijona podpore za orlovski izlet?«) Gospod Majcen, nisem mislil o tem govoriti, a ker ste stvar sprožili, bom pa! Lansko leto je šlo več naših Orlov v Strassburg k velikim tekmam. Takrat je Orlovska zveza prosila za podporo z ozirom na to, ker je dobil Sokol 400.000 kron podpore, ko je šlo 7 članov netelovadcev v Lille k tekmam. A Orel ni dobil ničesar. Sokoli so torej dobili 400.000 kron, naša organizacija pa ni dobila niti vinarja,, čeprav je šlo veliko število telovadcev v Strassburg. (Medklic: »Pa vi ste opozicija!« Dr. Šimrak: »Je li ste čuli što je ovaj kazao? Zar opozicija ne plati poreza?« Dr. Korun: »Kadar bodete Vi na vladi, pa bodete podpirali samo Orle, ne pa Sokolov.«) Če bomo dali Orlom, bomo dali tudi Sokolom. (Dr. Ko-1 run: »Tega pa ne verjamem.« Medklic:
»Jugoslovanski Sokol je siromašen, klerikalci so pa bogati.« Veselost.) Hvala za poklon, samo škoda, da je baš obratno.
Sedaj imamo isti slučaj. Naš Orel gre v Brno. Ker se je čulo in tndi dalo publi-cirati, da je ministrski svet votiral toliko in toliko svoto — mislim, da več nego milijon kron — za sokolski izlet v Ljubljani, smo tudi mi poskusili, seveda brez upa in brez vsake nade, da bi dobili podporo za orlovski izlet v Brno. Toda za Orle »nema pare« dočim bo za sokolski izlet v Ljubljani stopilo v akcijo finančno ministrstvo, prosvetno ministrstvo, ministrstvo za agrarno reformo, kratko rečeno ves aparat, ki ga ima vlada v rokah. (Medklic: »Sokol je nacionalna organizacija.«) Ni nacionalna organizacija, ampak samo demokratska, niti radikalna ne. (Medklic: »Fašistovskal«)
Jaz bi poudarjal samo to, da je za organizacijo, za katero se je dvignil ves vladni aparat v taki meri, to zelo slabo, slabše nego če bi se razvijala na svojih lastnih tleh in iz svoje lastne moči. Kajti s tem, ko silite mladino, da vsrkava sokolski duh, da vežba vojaško-sokolske vaje, da mora mladina peti sokolsko himno; s tem ste si več škodovali nego koristili. (Klici: »Čutijo, da sami ne morejo ohraniti Sokola!«)
Proticerkveua akcija na Hrvatskem.
Interesantno je tudi to, to povem v ilustracijo poprej navedenih argumentov, ki so jih nekateri poprej smatrali kot silno nepotrebne — da čujemo in opažamo, kako vlada z nekako simpatijo podpira in spremlja na Hrvatskem tisto gibanje nekaterih ljudi, ki se upirajo proti katoliški cerkvi in hočejo ustanoviti na Hrvaškem nekako narodno cerkev. Čudno je to in s političnega stališča silno nemodro, da je vladi mnogo bolj simpatičnih 10 oseb, ki se upirajo proti autoriteti, nego vsa katoliška cerkev, o kateri morate reči, da je bila vedno lojalna proti državi. (Ivan Majcen: »Gospod Škulj, tega je vsega kriv Rim. Naj odpravi celibat, pa tega gibanja ne bo.«) Pustite celibat, jaz sem zadovoljen. (Velik nemir in medklici. Dr. Korun: Enim bi pa bilo menda le všeč!)
Vse točke, katere sem dosedaj naštel, se tičejo direktno ali indirektno šolstva. S tega mesta moram konstatirati, da je v štirih letih obstoja naše mlade države črtala oseba, ki je danes na čelu min. prosvete, s svojim delom tako globoke brazde v srce našega kat. slovenskega in hrv. naroda, da ostane ta oseba v trajnem spominu, toda v takem, da je človeka groza!
Ironija usode je v tem, da prav dotič-na osebnost, ki je izjavila tukaj s tribune, da deluje v tem zmislu, da so sklene edinstvo med tremi brati Srbi, Hrvati in Slovenci, dela baš nasprotno. (Klici: Kdo je oni? Barič: Pribičevič — jugoslovanski Bismarck.)
Proti katoliškemu kleru.
Gospodje! Samo eno točko bi si še dovolil omeniti, in to je sledeča. Vojno ministrstvo je takrat, ko je razširilo vojaški srbski zakon na ves teritorij kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ukinilo neko izjemo, ki smo jo imeli po prejšnjem vojaškem zakonu in ki se tiče vojaške dolžnosti za bogoslovce in duhovnike. Mislim, da bi bilo umestno in jako modro, da bi vojno ministrstvo počakalo in pustilo to izjemo toliko časa,, dokler se od naše strani in
f Ciril Metod ¥uga.
Iz Gorice je dospela tužna novica, da je umrl v splošni bolnici 12. julija po vsi Goriški znani in priljubljeni duhovnik Ciril Metod Vuga. Pogreb je bil včeraj, 14. julija. Pokojnik je bil rojen 1875 v Solkanu, v Gorici je dovršil gimnazijo in bogoslovje, 1. 1899 je imel novo mašo v Solkanu, potem je bil več let kaplan v Kobaridu, kratko dobo kurat v Batah, potem stolni vikar vGorici, odkoder je šel v tako težavno službo kurata v Podgori pri Gorici, odkoder ga je pregnala vojna. Med vojno je pastiroval nekaj časa v begunskem taborišču Brucku na Litvi, potem pa med begunci, raztresenimi po Češki in Moravski. L. 1918 se je vrnil v Gorico, odkoder je oskrboval 3 povsem porušene duhovnije, svojo Podgoro, sosednji Ločnik in Pevmo, Ko je dobil zasilno stanovanje in barako za kapelo se je preselil 1. 1920 v Podgoro, kjer je začel bolehati. Jeseni 1921 se je umaknil v Harije pri Ilirski Bistrici, pričakujoč, da si v kraškem svetu utrdi zrahljano zdravje. Bilo je pa prekasno, letos spomladi je resno obolel.
Bil je goreč duhovnik, ki je povso< zelo povzdignil versko življenje, znamenit govornik v cerkvi in izven nje. Ustanovil je mnogo Marijinih družb ter jim znal vdihniti krepko se razvijajoče življenje. Mnogo in zelo uspešno je deloval na prosvetnem polju, koliko zanosnih predavanj in govorov je imel pri Slov. krščansko socialni zvezi v Gorici in pri izobraževalnih društvih vsepovsod po deželi. Ob razsulu je bil zelo delaven član Narodnega svela na Goriškem in začel urejevati Goriško Stražo ter ji ostal požrtvovalen urednik, dokler
je bival v Gorici, navzlic vsem grožnjam in napadom od strani Italijanov. Občudovali smo njegovo neustrašenost in njegovo navdušenost, ki sta sevala iz vsakega njegovega članka in uvodnika.
Pokojnik je bil odkrit značaj in mehka lirična duša, ki je spesnil od svojih dijaških let veliko nežnih pesmic; le nekaj jih je priobčil v raznih naših listih. Prestavil je svetopisemsko Visoko pesem ter ji znal ohraniti vso njeno pesniško vrednost. V njegovi zapuščini je gotovo mnogo pesniškega blaga, vrednega, da se otme pozabi. Vsa goriška dežela in sosednja Kranjska, kamor je tako rad zahajal že radi svojega prijatelja in učitelja drja Janeza Evangelista Kreka, sta ga poznala in cenila kot duhovitega in veselje trosečega družabnika, ki je znal tudi otrplega če-merneža spraviti v dobro voljo.
S pokojnikom je izgubila tako hudo prizadeta italijanska Slovenija enega izmed svojih najboljših sinov. Ožjim rojakom pokojnikovim naše iskreno sožalje, blagemu pokojniku pa obilno plačilo pri Njem, ki je videl vso njegovo gorečnost za čast božjo, dušno in telesno dobrobit svojega naroda. Nesrečna Goriška mu ohrani trajen in hvaležen spomin.
Govor Bolčevega Pepeta
na mladoliberalncm zaupnem shodu v nedeljo 9. julija 1922.
(Po stenografičnem zapisniku.)
Gespodn moja! Jest nism rojen go-yornk, kokr veste; rojen scer sm, hvala
Bugu, ampak rojen sm za furmana, ne za govornka. Kdur če pa furman bit, ta mora znat vuzit in tku naprej, kokr prau na-rudna pesm, in kokr sma ja učaseh zažin-gal, ke sma bli dobre vole.
Pa pestima špase na stran, gespoda moja, in pumenima se pametn, kokr se sika za udrašene Idi. Ja, gespoda moja, furman more znat furat, tu je gvišn ket amen u učenaš. Tuki pa na mislem na fijakarje in druge take navadne furmane, ke furaja iz kojnem al druga domača žvaljo, ke iz kojnem — pu pravic rečen — jest sam nisem nekol znou vomk furat, čeprou sm biu leta in leta mestn furman, ampak u misleh mam tle pulitične furmane; ja, gespoda moja, pulitične furmane. Sej me zastopte!
Astn, gespoda moja! Ket pulitičen furman sm pa jest špecijalist in uživam ket tak pousod neumejen zaupajne, tu b m loh-ka putrdil ta star liberalci. De tud med vam, gespoda moja, nism brez zaupajna, je pa ta nar leus dukaz tu, ke ste me sprejel u soja slauna stranka, me puvabil na današn slaun shod in me clu zvulil u slaun udbor.
Velika čast je tu zame, gespoda moja, pusebn velika čast; ampak, gespoda moja, Iculk je dons pr nas čast uredna, tu je druh uprašajne; prbit pa je, de pr nas dons urednost časti bi hitr pada, kokr naša valuta in de na plač za ta nar večja čast še e^ga jajca na dubiš. Astn, gespoda moja, za ta men izkazana čast, kokr vidte, m ni dost. Ampak neki druzga se pr nas drži usake večje časti in tu me veseli. Kene: iz častjo s prdubi čl on k tud prjatlo in tu ni napčen, še bulš in bi važn pa je, de se med tem prjatlem urajma lohko tud kašn bančn raunatelj. De bančn raunateli precej zale-
žeja ket prjatli, tu m u pa rad polrdu sam gespud dohtar Žerjou. Tu pa še ni use!
Gespoda moja! A se je našm tuvaršnl gespude Puclne, dohtar Kukuce al pa dohtar Žerjave lcerkrat sajnal, de jh u nhn pulitičn furajne, ke je u ta nar vožji zvez iz prjatlstvam bančneh ravnatelu, kerkal prfuru na ministrske stolčke? Nkol! Astn, gespoda moja, tud jest nism ud muh, tud jest znam dobr furat ket pulitičn furman.
Pa brez zamere, gespoda moja! Jest na mislem iz tem kermu kej naprej metat, zatu pestima tud vs tist bančn unterfuzlaj-ne pr mir; usak deluc je holt uredn sojga plačila in zastojn se še mačke na raufaja. Ampak jest sm tou iz tem sam poudart, de sm tud jest tle in če b glih kerkat tku prložnast nanesla, de b naša slauna stranka trpela na pumajnkajn takeh zvejzd, ke sa prpraune za ministre, al pa če b spet kašn »Beg u Egipt« naprej pršou, de sm tud jest še tle, jest, ke sm z usm tistem lastnostem, ke sa putrebne za enga ministra u naš držau, na use strani bugat ub-darjen in de sm skus in skus dobr in za-nesliu pulitičn furman.
Astn, gespoda moja! Kokr veste, sm leta n leta držu iz ta starem, zatu sa me tud zbral za inesliiga furmana in zaduvoln sm biu in mouču sm. Dondons m ta star še fur na morja več skumenderat, zato sm se pu-mladu kokr utrgan turšk nagel, če ga u frišna voda utakneš; ampak iz samem furam na morm bt več zaduvoln. Čari sa slab in dragina na ush konceh in krajeb. Zatu, gespoda moja, dc končam in de vas več douh gor na držim, zakličem: spounte se mojga pulitičnga furajna!
Janez Zgaga kukr stenagraJL
Od strani države ne napravi konkordat aH
da se predela tako zvani vojaški zakon. Joda vlada je smatrala za potrebno, da je naložila vojno dolžnost duhovnikom in bo-coslovcem z odlokom z dne 23. marca t. 1. (Klici: Što je bilo v Avstriji 1) Ob času vojske sem imel kot bivši poslanec precej prilike, da vidim bližje gotove stvari, in Vam lahko izjavim, da v najbolj kritičnem momentu, ko je bila Avstrija na tem, da razpade, ko je manjkalo materiala, ko je manjkalo vojaštva, nikdo ni prišel niti na idejo, da bi ukinil to, kar je sedaj napravila baš naša vlada. (Klici: Vi ne znate zašta!) Vam bom povedal, zakaj se je sedaj to storilo. Ali je mobilizacija, ali je vojna nevarnost, ali je pomanjkanje vojaštva? Saj vsi vidimo, koliko je vojaštva in vsi delujemo za zmanjšanje istega. Nekaj drugega je. Čuje se, da je v naši katoliški cerkvi pomanjkanje klera. Sedaj pa mora mlad duhovnik v najlepših letih, ko bi moral citati novo mašo, iti v vojašnico. Ko se je udarilo po šolski mladini od prosvetnega ministrstva, se je udarilo od vojnega ministrstva še po kat. kleru!
Še enkrat poudarim, da bi bilo umestilo počakati gotovega trenutka: konkordata ali pa rešitve vojaškega zakona. Ali to je čudno, da je taka sila, da se brez zakona, brez parlamenta ukine dosedanje stanje, dasi bi se lahko isto ohranilo že s stališča politične modrosti. (Jos. Drofenik: Vsi moški, tudi duhovniki morajo služiti v vojski. Žebot: Somostojni ste še za hujši militarizem. Doma govorite pa čisto drugače!)
Ali Vi odobravate to, da sedaj vojno ministrstvo nastavlja vojaške nabore na dneve, ki so katoličanom sveti? Pri nas v Sloveniji se je določil vojaški nabor na velik katoliški praznik, na dan sv. Rešnje-ga Telesa, v Hrvatski pa na dan sv. Petra in Pavla. Prej ni bilo naborov na take dneve, zakaj se sedaj na ta način provoci-rajo katoličani? (Tokan: To je pa res! Medklic: »To važi i za pravoslavne!«) Ob pravoslavnih dnevih se vojaški nabori ne vrše.	(Dalje sledi.)
Prvovrstna nesramnost.
V Belgradu izhaja list z naslovom >Beograd-fcki Dnevnik«, čegar glavni urednik je znani g. Krsta Cicvarič. V tem listu od 1(1. t. m. čitamo : pod naslovom >Nova nezgoda po vladu. dobesedno:
•.-Zahteva poslancev slovenske samostojne kmečke stranke, naj vlada obljubi, da bo od tega |(šs ameriškega) posojila zgradila progo Kočevje— I.Vrbovsko kot zapadno zvezo Ljubljane z Jadranskim morjem in pa progo Sevnica—Št. Janž, kot L zvezo Maribora z Jadranom preko Karlovca ali K Kočevja — in šele potem bodo glasovali za poso-Ijilo, sicer pa proti — je izzvala nenavadno mučen i .vtis ne samo pri ostalih vladnih skupinah, ampak Itadi pri opoziciji.
Skoro vse parlamentarne skup; ;e so ozlovo-lljenje zaradi te nove alake (— napada) Sloccn-|c*d, ki poskusajo naš trenotni nesporazum z brati iHrvati pri vsaki priliki kolikor mogoče izkori-Jstiti. Izgleda, da se osrcdotočvje celokupno delo-mvanje slovenskih, poslancev brez razlike strank K samo na kolikor mogoče veliko izkoriščanje raz-BUsr in nn bogatenje Slovenije na račun in m ■tfroi/cc ostalih delov države.
I Sodeč po razpoloženju, ki je sinoči vladalo ■toed radikali in demokrati, bo težko da sprejela Eahteva slovenskih samostojnežev, ki se istotako Bfeafcor njihovi istoplemenski bratje prav malo ozi-mtajo na ostale pokrajine in ki so prav malo raz-■ pioiošeni za irlve za državo.
i O tem egoizmu bratov Slovencev bom o spre-■(jororiiš kmalu obširneje.<
I Tako piše list, ki se redi iz Pribičevičevega ■teptilskega fonda, v katerem je pa skoro več slovenskega davčnega denarja kakor belgrajskega! t Podlež, ki je zagrešil v >Beogradskem Dnev-Ihikuc to prvovrstno nesramnost, naj bi vzel naj-[prej v roke računico in potem pogledal nekoliko Hv državni proračun in pa v skrivnosti finančne de-■egaeije v Ljubljani in davčne uprave za Slovenije, in šele potem naj bi pisal o ►egoizmu bra-■tov Slovencev«.
I Sicer se pa iz citiranega članka samega naj-Bbolje vidi, kdo iu kje so — egoisti, in sicer zeio ■umazane vrste.
| Politične novice.
I Vladna kriza. Kakor bomba je uda-Pfla med demokrate sinočna vest, da je Pa-Kč podal demisijo celokupnega kabineta. Ipelgrajska demokratska glasila so dobila ■d demokratskega kluba navodila, da demi-Pijo zamolče, ker je vendar še upanje, da P® s popuščanjem demokratov doseže spo-Pazum in Pašič umakne demisijo. Demo-■fratjo so v težkem položaju; po eni strani P*> prisiljeni popuščati, po drugi strani pa Pnorajo v obrambo strankinega prestiža P&ati primerno obliko, da krijejo svoj Pmik. Po daljši debati v klubu so sklenili, P« umaknejo kandidaturo Pečica za mini-P*ra notranjih zadev in Radoja Jovanovlča ■J državnega svetnika — ki sta bila na-Pidezni kamen spotike in zunanji povod za Petnisijo — in da se kriza odgodi, dokler P' bo sprejel državni proračun in državno Posojilo. Vladni glasovalni stroj bo pa mo-P« zelo hiteti, da spravi pod streho oba Predloga do 1. avgusta. Do tedaj pa upajo
demokratje dobiti dovolj časa, da ali spor definitivno poravnajo ali pa poiščejo ovin-karsklh poti, ki vodijo na Bled in do vodstva državnega krmila. Tako pač samo — računajo. To so bili motivi, da so se demokratje uklonili kljub prvotni korajži, ki so jo kazali. »Jutro« je včeraj poročalo, da demokratski klub ni voljan dopustiti, da se izigrava, in da je ostal pri svojem sklepu. Pašič je vzel poročilo demokratskega kluba na znanje, ker ni imel več zunanjega povoda za takojšnjo demisijo. Kriza pa ostane latentna in tekom časa se bo morda izv®delo za pravi vzrok krize. Ni izključeno, da igra pri krizi važno vlogo debakel v zunanji politiki, katerega finale bo 17. t. m. v Londonu.
4- Slovensko demokratsko učiteljstvo se v zadnji številki »Učiteljskega Tovariša« izreka za enotno šolsko upravo v Sloveniji, ki naj obsega obedve oblasti in v kateri bi bili predstavniki obeh zastopani paritetično. Utemeljuje to s tem, da bi se v razdeljeni Sloveniji mogla zopet pojaviti separatistična stremljenja, in s tem, da mora šolstvo ostati v rokah dosedanjih faktorjev, ki so, kakor znano, zvesti in verni pristaši Pribičevičevega svobodomiselnega evangelija. Dvoličnost tega stališča je na prvi pogled razvidna. Pristaši g. Je-lenca, ki slejkoprej trdno drži z dr. Žerjavom, so za parcelacijo Slovenije, kjer upajo s tem oslabiti slovensko ljudstvo, da ne bi moglo tvoriti ene fronte napram bel-grajskemu centralizmu, ne bi pa hoteli razdeliti med oblasti šolsko upravo, da ne bi prešla iz rok njenih sedanjih oblastnikov v roke avtonomnih zastopov. Zato so slejkoprej navdušeni za razdelitev v oblasti in le za šolstvo zahtevajo izjemno stališče. Kako si neki to predstavljajo? Razdelitev na oblasti je že sama na sebi strahovito skrpucalo, kako pa bo še izgledala, ako se ena upravna panoga iz nje izvzame kakor nekako posebno telo sui juris, nekaka tretja oblast poleg dveh obstoječih? To bo šele kaos! Tako se dan na dan bolj razodeva, kakšni mojstri-ska-ze so bili na delu, ko se je oblastna razdelitev sklepala in kakšni še večji mojstri-skaze jo zdaj naknadno popravljajo in na stare krpe prišivajo nove. Najprej je prišel Žerjav in išče šele zdaj finančnih virov, iz katerih naj bi se oblasti vzdrževale in vršile svojo nalogo, ker so na to v Belgradu pozabili! Zdaj prihaja demokratsko učiteljstvo in prediaga, da se šolska uprava iz oblastne razdelitve izvzame. Jutri pride drugi demokratski veleum in predloži kaj tretjega. Iz tega se razvidi vsa resnost in stvarnost, ki je vodila demokratske ustavne in upravne strokovnjake, ko so to postavo zlepili skupaj kakor sraka gnezdo.
-f Kaj je socializem? Kdor tega ne ve, naj vzame »Naprej« v roke — pa si jih naj potem umije — in tam bo v štev. 75. izvedel, kakšna so odrešilna socialna načela »Naprejevih« socialdemokratov, s katerimi hočejo pričarati nebesa na zemlji. Da pa našim čitateljem ta trud prihranimo, jim značilni del »Naprejeve« modrosti ponatisnemo. Evo: »Klerikalci imajo za seboj še močno in bogato cerkveno organizacijo, ki jo povrhu vsega še država podpira, kljub temu, da hujskajo proti državi. Buržoazija, ki sedi na vladi, pač dobro ve, da klerikalci hujskajo, pa ne nastopa proti njim itd.« Upokojeni duhovnik, ki nima ne posestva, ne stanovanja, dobiva od države 75 par na dan, aktivni pa okroglo 26 kron in še te jim >so-cialnomislečk Naprejevci zavidajo. In cerkvena organizacija je tako bogata, da so morali ponekod zapirati semenišča, druga pa so se zadolžila. "Najbrž dišijo »Napreju« kelihi in monštranee. Ker pa »Naprejevi« socialisti vedo, da to njihovo lažnivo hujskanje nič ne bo zaleglo, so dodejali še malo »državotvorne« denunciacije. Pohvala ministra Gregorja ne bo izostala, morda se najde kje še kako drugo Jelje kot oskrbovalnica za »Naprejeve« prole-tarce.
-f Pašičeva demisija. Belgrajsko »Videlo« prinaša pod naslovom: »G. Pašič mora dole« sledeče poročilo z Bleda: »Usoda kabineta g. Pašiča je definitivno odločena. Njegov obstoj je samo vprašanje dni. G. Pašič je postal nemogoč zaradi neuspehov v vnanji politiki, ki nas je znova dovedla na zatožno klop pred Zvezo narodov, potem pa zaradi popolnega neuspeha v vseh pravcih naše notranje politike. Vrh tega je stari Pašič tudi preveč kompromitiran vsled mnogih afer svojega sina, katerih javnost še ne pozna. Novi ministrski predsednik bo dr. Momčilo Ninčič, čegar uvidevnosti bo prepuščena izbira strank za vstop v vlado. Ta vlada bo izvršila tudi nove volitve.« — Da je to poročilo datirano z Bleda, ni nič posebnega. To je mogoče navaden časnikarski trik, da se napravi stvar verjetnejša. Zanimivo pa je, da je objavilo »Videlo« to svoje poročilo že 12. t. m., torej dan prej pred demisijo.
-f Tajništva za varstvo narodnih manjšiu. Zveza narodov bo ustanovila v naši državi, v Romuniji in na Češkem posebna tajništva za varstvo narodnih manjšin. Tajništva bodo sprejemala razne pri-
tožbe in jih oddajala Zvezi narodov. Načelniki tajništev bodo nevtralci, kot izvedenci pa bodo poslovali v enakem številu zastopniki narodnih manjšin in predstavniki državnih oblasti. — Bolj kot pri nas bi bila taka tajništva potrebna na Koroškem in zlasti v Primorju.
+ Grki hočejo nad Carigrad? Skoro vsi belgrajski listi objavljajo sledečo, iz Pariza od 10. julija datirano brzojavko: »V kraljevem dvorcu v Atenah se je vršil kronski svet, kjer so sklenili mobilizacijo najmlajših letnikov vojske, da povečajo številčno stanje operacijske armade. S povečano armado bi napadli Carigrad. Čete za napad že koncentrirajo v Trakiji, kjer je zbranih nad 100.000 mož. Municijo dovažajo Grkom angleške ladje iz Smirne in iz Egipta.« — V posebnem strahu pred grškimi junaštvi Carigrajčani skoro gotovo ne žive.
+ Romunski umik. Romunska vlada je dala objaviti v pariškem »Tempsu« sledeče poročilo poslanca Pinata o stanju v Dobrudži glede vpadov bolgarskih komi-tašev: »Od 1. 1918. do 16. maja 1. 1922., ko je bilo obsedno stanje v Dobrudži ukinjeno, nikdar ni bilo v Dobrudži takega miru kot danes. Temu poročilu nasprotujoče vesti širijo samo take osebe, ki si žele ponovno razglasitev obsednega stanja, da bi mogli ložje ropati.« — Izgleda, da so sc znali Romuni pravočasno izmuzniti izpred sodišča Zveze narodov, česar pa naša vlada ni zadela.
-j- Srednjeveški teror v Romuniji. V Bukarešti so bili pred več meseci obsojeni mnogi komunisti na večletne ječe in so bili pozneje s kraljevim ukazom amne-stirani. Kmalu potem, ki so bili izpuščeni iz zaporov, je večina njih tajinstveno izginila. Vladni listi so poročali, da so pobegnili v Rusijo. Kakor sedaj poroča »Politika«, so nedavno našli v Besarabiji trupla treh izpuščenih komunistov. Splošno se govori, da so bili umorjeni od vojaških oblasti. Vsled tega je bil vojaški guverner Besarabije poklican v Bukarešto, kjer je podal poročilo, s katerim pa se vlada ni zadovoljila in mu ukazala, da uvede natančno preiskavo in poda izčrpno poročilo, na kateri način so izginili amnestirani komunisti.
Dnevne novice.
—	Višji šolski svet je imel 13. t. m. sejo, na kateri se je oddalo več služb na meščanskih in ljudskih šolah, sestavilo nekaj tropredlogov za srednješolske službe, priporočilo ministrstvu nekaj učnih oseb za stalno upokojitev in sistemiziralo več služb strokovnih učiteljev na meščanskih šolah. Pri razgovoru o razstavah ženskih ročnih del se je poudarjalo, da morata učiteljici za risanje in ženska ročna dela sodelovati. Razni motivi, posneti pri pouku za risanje iz narave, naj se prenašajo na platno. Razstave risarskih del bi morale kazati razvoj in napredek učencev od začetka do konca leta. — Najvažnejša točka se je pa postavila z dnevnega reda. Iz Sv. Lenarta na Štajerskem je dobilo predsedstvo pokrajinske uprave prošnjo, naj se na šolah kaj stori za kmetijstvo. Tako je prišla na dnevni red sledeča točka: »Preosnova šolstva v kmetijskem smislu: kmetijsko-nadaljevalne in gospodinjsko-nadaljevalne šole.« Oddelek za kmetijstvo pri pokr. upravi je sestavil za take šole načrt. Ker člani viš. šol. sveta tega načrta niso dobili v roke, se je ta točka odložila, da se do prihodnje seje ta načrt razmnoži. Ker je ta zadeva velike važnosti in se je tudi že bivši deželni odbor pečal z njo, ojiozarjamo nanjo naše kmetovalce, ki naj povedo svoje mnenje in stavijo tozadevne nasvete. Obrtni naraščaj ima že svoje obrtnonadaljeval-ne šole, zato naj dobi svoje nadaljevalne šole tudi kmet. Misel je gotovo dobra.
—	Župnik Fr. Rajčevič leži v Leonišču za bolno nogo in se priporoča sobratom v memento.
—	Patriotično delo jugolnšistov. Ljudstvo v hrvatskem Primorju se zgraža nad najnovejšim junaštvom Pribičevičevih ju-gofašistov. Orjunaši so namreč priredili izlet v Cirkvenico in Kraljevico. Da bi
svoj obslk ovekovečili, so v Kraljeviči na veliko veselje tamošnjih Italijanov in Ita-lijanašev vdrli v cerkev in v zvonik ter sneli hrvatsko zastavo, jo opljuvali in jo hoteli vreči v morje. Policija je to početje mirno gledala, zato se je pričelo ljudstvo samo organizirati in bo v prihodnje z Orjunaši samo obračunalo.
—	Tajna komunistična organizacija. Zagrebška policija je te dni naredila v prostorih strokovne organizacije kovinarjev v Zagrebu hišno preiskavo in aretirala predsednika, tajnika in blagajnika ter konfiscirala društven denar in knjige. Pri blagajniku so našli slovenski koledar, ki je bil tiskan v Trstu. Za obtožilno smatra policija to, da je v pisarni visela poleg slike Aleksandra, tudi slika hrvatskega narodnega boritelja Kvaternika in pa aten-iatorja Alijagiča. Organizacija je štela več članov, kakor pa socialdemokratska.
—	Krvav izgred v Zagrebu. Včeraj ob 2. uri ponoči se je zgodil v Zagrebu na Jclačičevem trgu med večjo skupino iz-
gred, ki je zahteval smrtno žrtev. Padlo je več strelov, menda radi nekega političnega vzklika. Med spopadom je bil ubit neki Rudolf Rožič. Morilci so pobegnili brez sledu. Policija je uvedla preiskavo. Sumijo, da je spopad nastal med jugofašisti in pristaši Hrvatskega bloka.
—	Pot italijanskega aeroplana čei Balkan. Italijansko letalo, ki pluje preko Evrope, je moralo med Belgradom in Sofijo dvakrat pristati, in sicer pri Nišu radi slabega vremena in pri Caribrodu radi slabega bencina. Vožnja med imenovanima dvema krajema je radi tega trajala okoli 24 ur.
—	Posurovelost nemških »buršev«. Ko je ležal umorjeni minister dr. Rathenau na mrtvaškem odru, je zazvonil telefon, in neki neznanec je poklical k telefonu ministrovo 80 let staro mater. Nesrečna mati je morala slišati sledeče besede: »Gott sei Dank, dass Dein dreekiger Aas von Sohn verreckt ist.« — Policija je ugotovila, da je bil avtor tega »častnega« stavka neki nemški buršak. Ta dogodek je dal Hermann Wendlu opravičen povod za oster napad na napihnjeno ošab-nost nemških buršev, in sicer na shodu republikanske omladine v Frankfurtu, katerega se je udeležilo mnogoštevilno socialistično in katoliško dijaštvo.
—	Krvavi nabori. Ob priliki poslednjih na-borov v Splitu jc prišlo do hudega pretepe med kmečkimi fanti in policijo. Dva policaja sta bila r&njcna.
—	Poboji radi tožb za mejnike In posestva.
Nikola in Branko Novakovič iz Vrševca na Hr. valskem sta sc sprla radi delitve nekega travni, ka. Med prepirom je Nikola ustrelil svojega sorodnika in se sam prijavil sodišču. — V Stubicf na Hrvatskem sta se posestnika Josip Mlinaric in Ivan Mlinaric žc dolgo toiila radi neke meje. Ker j z Ivan izgubil tožbo, je poslal svojega sina nad svojega soseda, ki ga je z vilami ubil. Va-ščani so vsled tega zločina hoteli morilca linčati
—	V Vclesu sta sc dva kmeta pogajala za seno. Ker prodajalec sena le ni hotel popustiti v ceni, ga je kupec zaklal z nožem in pobegnil v gore med — hajduke.
—	Hajduške Testi. V bližini Bara je zloglasni razbojnik Sava Soč z 20 svojimi razbojniškimi tovariši obkolil hišo posestnika Ljutiča. Posestnik in njegova družina je pričela streljati na razbojnike in je ustrelila Šoča in šc dva razbojnika, več pa ranila. Posestnik dobi nagrado. — Pred Kolušinom so se hajduki spustili v boj z orožniki in kmeti. Po hudem boju so bili pobiti vsi hajduki z voditeljem skupaj. — Pri Zdenčini je 9 razbojnikov napadlo trgovca Zumboviča ln mu odneslo okrog 100.000 K denarja. Razbojniki so bili toliko usmiljeni, da so mu pustili življenje.
—	Pred Priznenom se je vršila bitka med hajduki in orožniki ter kmeti. V dve uri trajajoči bitki sta obležala mrtva dva kmeta in dva razbojnika, ostali so pobegli. — Tudi v bližini Ko-manova se je vršila bitka in je bilo 9 hajdukov ubitih, 5 ranjenih. — Kakor je videti, hajduštvo in razbojništvo kljub številnim komisijam, še številnejšemu orožništvu in vojaštvu, šc dokaj dobro uspeva v južnih krajih države.
—	Omejitev avtomobilnega prometa pre-ko meje. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani obvešča vse lastnike avtomobilov, da je finančni minister na podlagi čl. 273 carinskega zakona odredil, da se ima takoj vsak avtomobilni promet preko mej naše kraljevine po suhem preprečiti. Od te prepovedi so izvzeti samo specialni slučaji, za Katere izda odobrenje generalna direkcija carine. Pošiljatve avtomobilov v in iz inozemstva 8« smejo vršiti samo po železnicah ali ladjah, a ne po kopnih cestah. Vsled tega imaio carinarnice strikten nalorf, da ne smejo dopuščati po cestah ni uvoza ni izvoza avtomobilov.
—	Čevljarska zadruga ▼ Tržiču naznanja, da se vrši preskušnja za pomočnike dne 25., 26. in 27. julija t. 1. za okolico pri g. Ivanu Poljancu v Sebenjah, za Tržič in Kovor pa pri g. Ivanu Papov v Tržiču točno ob osmih zjutraj. Kdor se še ni prijavil, naj to nemudoma naznani, ker se na poznejše prijave n« bo oziralo.
—	Telefonska govorilnica nri Sv. Pavlu pri Preboldu. O otvoritvi telefonske centrale z javno govorilnico pri Sv. Pavlu Pri Preboldu smo že poročali na tem mestu. V področju poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani leže napram Sv. Pavlu Dri Preboldu naslednje telefonske postaje v 1- pasu: ftefef. pristojbina 5 Din): Beltici, Bled, Boh. Bistrica, Brezno, Brežice. Cankova. Celje, Cerklje, Črna pri Prevaljah. Dolenji Logatec, Domžale, Fram, Gorenja vas, Gorenja Radgo-na, Grobelno, Grosuplje. Hrastnik. Ivanikovci, Jesenice na Gorenjskem, Jezersko, Kamnik, Kočevje, Kokra, Konjice, Kranj, Križevci pri Ljutomeru. Laško, Lesce, Ljubljana. Ljutomer, Maribor, Marnberk. Medvode. Meža, Mežica, Moškanjci, Murska Sobota, Muta, Novo mesto, Ormož, Planina, Podnart. Podplat, Poljane nad škofjo Loko. Polzela. Pra-gersko, Prevalie. Pristava, Ptui. Račie. Rado-liica, Rakek, Rečica na Paki, Ribnica na Dol., Ribnica na Pohorju. Rimske Toplice. Rogaška Slatina. Rogatec, Ruše, Sevnica. Slatina, Radenci. Slovenigradec, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Strnišče. Sv. Jakob v Slov. gor., Sv. Janez ob Boh. jezeru. Sv. Jurii ob iuž. žel., Sv. Lenart v Slov. goricah. Št- Ili v Slov. gor., Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Štore, Trbovlje, Trebnie. Tržič, Velenje, Višnja gora, Vojnik, Vrhnika. Vuhrod, Vuzenlca, Zavrče, Zg. Sv. Kungota. Zidani most, Žalec. Železniki, Ziri; v II. pasu ftelef. pristojbina 8 Dinl pa: Dolnja Lendava. Kranjska gora, Prosenjakovci
—	Adventisti. Verska sekt* adventistov se je obrnila na ministrstvo za vere, da naj se iim pripozna enakopravnost. Ministrstvo za vere je to eahtevo odbilo, k*r »a člani ta sekte branijo nositi orožja in nc marajo služIti v vojski.
—	Kolo, vredno 5000 ^ron, ie bilo ukradeno Albina Doljiku prod hotelom »Cikago« v Litiji.
— Podporno društvo žel. uslužbencev v Ljubljani je po sklepu odbora s 1. avgustom 1922 članarino ua 2 Din povišalo. Od 1. avgusta 1922 nadalje se izplnfa podpora za vsak smrtni slučaj 1500 Din. Člani obeh prejšnjih drušlev Inomost in Ljubljana plačujo dvojno članarino in dobijo zato tudi dvojuo posmrtnino. Opozarjamo »a redno plačevanje članarine, ker drugače se zamudniki črtajo. Gg. upokojence, upokojenko iu vdove prosimo, da se ob priliki poslane članarine, toda najkasneje do 30. oktobra 1922 na čeku pismeno izrečejo, če so pripravljeni plačati povišano članarino 2 Din mesečno, ker bi se jim v nasprotnem slučaju izplačala samo polovica posmrtnine, t. j. 750 Din. Glede pojasnil se je obračati na najbližnjo postajo. — Odbor.
—	Kdo vse rešuje aklc. V »Hrvatski Obrani« čitamo sledečo sličico: »Kar ustrašil sem se,« pripoveduje neki profesor, »ko sem nakega dne zagledal v ministrstvu prosvete kot uradnico — svojo bivšo deklo.« — »A, to ni nič,« je rekla ona, »meni je najslabše izpadlo. Veste, tista, ki je služila prej pri d. N., je danes uradnica v ministrstvu vnanjin zadev, ona pa, ki jc svojčas služila pri babici H., ima službo v vojnem ministrstvu.« — Pa nc, da bi poslednja postala še general!
—	Suspendiran advokat. V Velikem Beč-kereku je bil suspendiran advokat dr. Ivan Mihajlovič, vodja in ugleden član radikalne stranke. Radi raznih čudnih intervencij je bil obsojen ua dva meseca zapora.
—	Granata ubila tri ljudi. V bližini Štipa je našel sinček nekega posestnika granato in jo nesel domov. Granata je eksplodirala in ubila tri člane družine.
—Likvidacija bivšega dunajskega geo-grafičnega zavoda. Te dni se je pričelo pogajanje zastopnikov nasledrtvenih držav glede likvidacije bivšega vojaškega geografič-nega zavoda. Zemljevidi, klišeji in ploče bodo razdelili med države, kojih se materijal tiče. Tehniška oprema ostane na Dunaju, da bi mogel zavod i nadalje obratovati. Vojaški geografični zavod na Dunaju je bil eden izmed najbolje urejenih geografičnih zavodov na svetu. Ob svetovni vojski se jc ta znameniti zavod še posebno razširil in izpopolnil,
—	Kontoristinja — tatica. Ljubljančanka Vera pl. Malakowsky, kontoristinja pri »Jug. clektr;čni industriji« v Zagrebu, je iz ročne blagajne ukradla 100.000 kron »i odmaglila iz Zagreba«. — Tako poroča »Hrvat«.
—	Tatvine pri Lenarčiču in pri Pollaku na Vrhniki. France Fridl iz Podlcsnika in Anton Čadcž 7. Verda sta okradla 20. junija tovarnarja Josipa Lenarčiča na Verdu. Meseca februarja letos sta pa vlomila v skladišče tvorničarja Karla Pollaka na Vrhniki in ukradla eno napol izdelano ameriško kožo. Deželno sodišče je prisodilo Fri-dlu 4 tedne in Čadežu 3 mcsece ječe.
—	»Tebe moram še s sveta spraviti, preden grem k vojakom!« je zagrozil svojemu očetu leta 1899. na Igu rojeni Mohor Štrlc in ga zagrabil ia vrat in ga vrgel na tla. Orožniki so nehvaležnega sina zaprli.
—	Vlom v Štepanji vasi. Dne 13. julija je neznani zločinec vlomil v pralno kuhinjo pcrice Ivane Irt v Štepanji vasi pri Ljubljani in je ukradel približno 15 neopranih rjuh, več ženskih hlač in srajc, 1 etaminasto modro obleko, 2 etaminasti bluzi in veliko množino robccv, brisalk, prtičev in predpasnikov.
Pred mednarodni forum!
Vsa Goriška stoji pod vtisom priprav za zadostilno slovesnost" na Krnu, kjer je, kakor je danes ugotovljeno, strela porušila italijanski spomenik. Fašisti zahtevajo, da se morajo slavnosti udeležiti vsa prizadeta županstva. Pri slovesnosti bo moral maševati slovenski duhovnik. Slovesnosti se morajo udeležiti vsi nad 10 let stari otroci iz Drežnice in Vršnega in tam — peti. Vse stroške za obnovitev italijanske-ga spomenika na Krnu nosijo prizadeta županstva. Županstvo Libušnje mora o priliki zadostilne slavnosti prevzeti spomenik v svojo oskrbo in se slovesno zavezati, da ga bo varovalo najmanjše poškodbe; panati bo moralo torej v bodoče grome, viharje in strele. Po slovesnosti na Krnu se vrši v nedeljo popoldne velika manifestacija v Kobaridu. Na podstavek od fašistov porušenega Volaričevega spomenika se dvigne — italijanska trikolora, za katero so morali drog in tkanino kupiti Kobaridci. Vse te zahteve so fašisti naznanili prizadetim županstvom. Da svoje zahteve primerno pod-pro, so napovedali za nedeljo dohod 4000 fašistov na Kobariško. Spričo vsega tega je goriški pododbor pol. društva ^Edinost« poslal na generalni komisariat v Trst poslanca dr. Wil?ana in dež. odbornika dr. Besednjaka. Ker gen. civ. komisarja Mo-sconija ni bilo v Trstu, je deputacijo sprejel njegov kabinetni načelnik komendator Facini. Poslanca sta naiprej zahtevala točnega odgovora, ali hoče vlada povrniti po fašistih povzročeno škodo v Drežnici. Facini je odgovoril, da tega vlada ne bo storila, ker so za škodo odgovorni krivci. Poslanca sta nato opozorila, da oblast do danes ni hotela prijeti niti enega izmed krivcev. Goriškim Slovencem ne preostane drugega, nego da z vladnim dovoljenjem uvedejo nabiranje darov zc. nedolžne drežni-ške žrtve ne samo na Goriškem in v celi Italiji, ampak hidi v inozemstvu. Dalje sta poslanca vprašala, ako hoče vlada braniti slovensko ljudstvo pred novimi fašistovski-roi nasilji, ki se napovedujejo, na kar Slovenci vlado pravočasno opozarjajo. Facini je odločno pritrdil. Poslanca sta zagotovilo vzela na znanje in izjavila, da ako kljub tej vladni obljubi pride do novih nasilij, bo slovensko ljudstvo seglo po samoobrambi in se bodo po vseh občinah ustanovile narodne straže. Končno sta poslanca protestirala proti zahtevi, da naj se šolska ue-ca udeleži slavnosti na Krnu. kamor znaša pot za odraslega človeka 8 ur in bi morali otroci noč na vsak način prebiti na gori.
Facini je odgovoril, da to zahtevo odločno obsoja kot nečloveško in naročil poslancema, naj to sporočita v Gorici. — Kakor poroča * Gor. Straža., so fašisti zahtevo glede otrok v toliko spremenili, da se morajo otroci udeležiti samo popoldanska zadostilne slovesnosti v Kobaridu. To je nezaslišan kulturni škandal, afera, ki spada brez vsakega dvoma pred narodni forum!
štajerske novice.
š Sv. Trije Kralji v Slov. goricah. Tukaj sc vrši v nedeljo 23. julija katoliški shod za srednje Slov. gorice. Udeležijo se ga vse župnije lenarške dekanije pa tudi zahodne župnije ljutomerske župnije in Apaška kotlina. V starodavni, nad vse veličastni, prostorni romarski cerkvi sv. Treh Kraljev bo ob 10. uri pridiga prof. dr. Medveda nato sv. maša. Po službi božji bo shod na trati pred cerkvijo. O krščanski šoli govori poslanec R o š k a r , o kat. tisku prof. V e s e n j a k , o veri v iavnem življenju in o kat. organizacijah poslanec Žebot. Pozivamo naše somišljenike srednjih Slov. goric na krepko sodelovanje, da bo shod sijajen. Pridite od vseh strani v največjem številu. Pokažimo ob shodu, da biva v Slov. goricah ros narod, ki ljubi z vso ljubeznijo svoje verske svetinje in si jili ne da teptati od nikogar.
š Požar. Snoči je v Slov. Kalvariji pri Pekrah v mladem smrečju v gozdu pivovarne Čeligo izbruhnil iz neznanih vzrokov požar, ki sc je razširil od spodaj navzgor proti cerkvi, ki je bila v nevarnosti. Na lice mesta so poleg maribarske prihitele vse okoliške požarne hrambe, ki so ogenj v pravem času zadušile.
š Obsojen radi 1. maja. Pred mariborskim sodiščem je bil včeraj obsojen Fr. Budja, ki jc 1. maja pri stavbni tvrdki Špes nagovarjal delavce, naj praznujejo 1. maj. Budja je bil radi tega ovaden in obsojen oo čl. 11. zakona o zaščiti države na 14 dni zapora.
š Carinarnica v Mariboru sprejme s 1. avgustom nekoliko praklikantov. Absolvirani srednješolci naj se takoj obrnejo na carinarnico glede pojasnil.
š Prvi letošnji zborovski koncert v Rogaški Slatini. V soboto, due 22. julija I. 1. priredi pevski zbor Ljubljanskega Zvona- iz Ljubljane v Rogaški Slatini koncert jugoslovanskih narodnih posmi. Vabimo vse goste in okoličane Rogaške Slatine, (ia se ga gotovo udeleže!
bOSpOl
POKRAJINSKA OBRTNA RAZSTAVA V MARIBORU
od 8. do 17. septembra 1922.
Veliki razstavni prostor. Razstavni prostor je sedaj ugotovljen; velika Gotzova dvorana (tudi prostori Glasbene Matice), dvorišče, iz dvorišča prehod čez Prešernovo ulico na veliki vrt Dijaškega doma (kjer se razstavi tudi vrtnarstvo), iz tega vrta prehod na dvorišče meščanske dekliške šole (kjer sc razstavijo zvonovi, sploh težka industrija). Iz tega dvorišča ie izhod v Razlagovo ulico. Ves razstavni prostor obsega torej čez 21.000 m5.
Pričetek pripravljalnih del, V ponedeljek, 10. t. ni., so se pričela pripravljalna dela na vrlu; tesarska dela; priprave za nasade vrtnarskega društva, postavljanje paviljonov itd.
Pozor na priiave. Da se pri tej veliki razstavi ne bo nihče izgovarjal, da ni imel dovolj časa razstaviti svojih izdelkov, se je rok za prijave do preklica podaljšal. Svetujemo pa vsakomur v njegovem lastnem interesu (že da dobi ugodnejši prostor), da se prijave čimpreje vpošljejo razstavnemu odboru, Aleksandrova cesta 22.
Preskrba stanovanj. Že po sedanjih prijavah smemo računati na velik obisk vnanj-cev, ki bodo ostali mnogi za ves čas, drugi za več dni med razstavo v Mariboru. Javna prenočišča (v hotelih, gostilnah) z daleko ne bodo zadostovala. Zato že danes opozarjamo vse one, ki imajo ali ki bi za silo lahko imeli prenočišča na razpolago, da na ta obisk računajo, Maribor se mora ob tej priliki izkazati solidnejši, kakor_ se je izkazal Zagreb.
Reklame na ograji. Opozarjamo ponovno vse one tvrdke, ki so najele reklame na novo zgrajeni ograji »Dijaškega doma«, da puste takoj iste izdelati, in sicer samo pri oficiel-nih slikarjih Fran Horvat v Slovenski ulici 10 in Franko Ambrožič, Grajska ulica 2. Drugi slikarji niso upravičeni izdelovati teh reklamnih tabel.
Razstava vajeniških del. Pokrajinska obrtna razstava ni namenjena samo obrtnikom, ampak tudi obrtnemu naraščaju, obrtniškim vajencem. Razstavni odbor je dal v ta namen brezplačno na razpolago poseben oddelek, v katerem se razstavijo doposlana deia obrtniških vajencev. Pri prijavi za taka dela, ki se sprejemajo najkasneje do 31. avgusta, je navesti razen imena tudi starost vajenca in kako dolgo se že uči svoje stroke. Razstavne predmete ie doposlati v svrho razstave do 4. septembra odboru pokrajinske
obrtne razstave v Mariboru.
•
g Ostra obsodba ameriškega posojila. Znani srbski veljak baron Rajačič je izdal brošuro, v kateri ostro obsoja naše ameriško posojilo. Po računih barona Hajačiča bo dobila naša vlada kot prvi obrok efektivni znesek 26,025.000 dolarjev, za to svoto pa bo plačala v 40 letih na obrestih in za amortizacijo celih 91,200.000 dolarjev. Od drugega obroka bo dobila država efektivno le 46,500.000 dolarjev, plačala pa bo upnikom v 40 letih na obrestih in amortizaciji 286,540.000 dolarjev. Država bo prejela torej skupno 72 milijonov dolarjev, vrnila bo pa nad 377 milijonov dolarjev! — Res, sijajna kupčija za Amerikance! Potem se ni čuditi, če so dali baje nekemu ministru 24 milijonov kron provizije, če se posojilo sklene in sprejme.
I g Ljubljanska borza bo nameščena v poslopju bivše nemška filharmonije, Borza bo pričela poslovati najbrže že v polovici septembra.
g Jugoslovanska trgovska agentura v
Varšavi. Trgovsko ministrstvo je poverilo Aleksandru Palctonoviču otvoritev trgovske agenture naše države v Varšavi.
g Naš izvoz vina v prvih treh mesecih. V prvih treh mesecih t. I. smo izvozili vina za 1,532.707 kg, medtem ko smo v istem času lanskega lela izvozili vina za 64.877 kg.
g Poziv vacm obrtnikom cele Slovenije. V ponedeljek dne 17. t. m. pridite vsi na zborovanje obrtnikov v Ljubljano, kateri sc vrši ob 10. uri dopoldne na Gosposvetski cesti pri Novem svetu, ker sc bode v glavnem razmotrivalo o ccntralizaciji in delovanju bolniške blagajne, poživljamo vse prizadete, da sc zborovanja zanesljivo udeležite. — Odbor Obrtnega društva St. Vid pri Ljubljani. — Odbor Obrtnega društva Zg. Šiška.
g Povračilo difercnce med maksimalno in minimalno tarifo za blago, uvoženo iz Nemčije. Trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani opozarja vse inleresirane kroge, da imajo po odloku generalne direkcije carine pravico zahtevati vračilo razlike med maksimalno in minimalno carino za vsa blago, ki se je uvozilo v dobi med 6. junijem t. L, ko je stopila trgovska pogodba z Nemčijo v veljavo, in med 22. junijem, ko je bila ta pogodba uradno objavljena, samo one stranke, ki so o priliki zacarinjenja predložili z deklaracijo tudi spričevalo o izvoru blaga. Za vse pošiliatve, ki so dospele v omenjenem času iz Nemčije po pošti, ima vsak naslovnik brez posebnih dokumentov pravico zahtevati povrnitev diference. Kolkovane prošnje za povračilo je treba vložiti z vsemi potrebnimi prilogami pri pristojni carinarnici.
g Važno za obrtnike, industrijce in delodajalce sploh! Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani do dostavil koncem prihodnjega tedna vsem delodajalcem razglas, vsebujoč najvažnejše določbe novega zakona o zavarovanju delavcev za slučaj bolezni in nezgode. Razglasu bodo priložene tudi tiskovine za priglas in odglas članov. Ker ni izključeno, da bi pri ogromnem navalu dela, ki ga zahteva provedba novega zakona, in pri velikem številu novih delodajalcev, ki po prejšnjih zakonih niso bili prizadeti, kdo izmed gg. delodajalcev ne prejel razglasa in tiskovin, se že sedaj opozarja, da se bodo iste dobile ludi pri vseh poslovalnicah okr. urada. Razglas bo afiširan mesec dni na vseh občinskih deskah in pri vseh političnih oblast-vih v Sloveniji. Kazenske določbe novega zakona so jako stroge in je torej v lastnem interesu gg. delodajalcev, da razglas natančno prouče in se po njem ravnajo. Poslej so tudi hišni posli zavarovanju podvrženi,
g Zanimiva izjava češkega fnunčnega ministra dr. Novaka. Češki finančni minister dr. Novak se je napram poročevalcu >Berliner Zeitung am Mittag* izrazil o raznih finančnih v; ' njih sledeče: češka vlada doslej ni ničesar storila, da bi kur/, češke krone v Curihu potlačila, a tudi ničesar, da bi ga dvignila. Mi vemo, da je naša potreba po devizah, ki jih prodaja p; li trg, zelo majhna. Prej smo posojali češkim zavodom srrao 2 do 3 milijone čeških kron dnevuo, danes pa niti lo ni več potrebno. Našo češko krono je v Curihu dvignila priobčitov naše ugodne trgovske bilance za preteklo leto, v objavi rezultatov letošnje žetve iu v padcu nemške marke. Prepričan sem, da rezultati trgovske bilance za 1. 1922 ne bodo nič slabši od zadnjih. Žetev je bogatejša kakor le ke-daj, krompir iu sladkorna repa kažeta krasno. Padec nemške marke je zakrivila mednarodna špekulacija. Na trg sa vrgli marke ludi, da nakupijo češke krone, ker so upali ua ta način zaslužiti. Za špekulacijo pa jo naših kron v inozemstvu mnoga premalo, vsled česar se je naša krona dvignila. Vsled tega upam, da špekulacija ne bo dolgo držala naših kron, na kar bodo zopet nekoliko cenejše. Mi bomo na vsak način sedaj na kur/, naše krone nekoliko pritisnili (navzdol).« — Na vprašanje, kaj misli o avstrijski kroni, je odgovoril dr. Novak: »Valuta, ki je dolgo časa stala tal« nizko, se ne da trajno visoko dvigniti. Kadar pride taka valuta na ničlo, je treba vpeljati novo valuto. Zakonodajna sredstva Avstrije ne morejo pomagati, ker se je ljudi lotila prevelika panika, da sami svojemu denarju več ne verjamejo. V vsakem gospodarstvu se je treba ozirati na dvoje: Proračun mora biti v rodu in uradništvo je treba plačati. Tudi naš finančni načrt je zadel preteklo leto na velike težave in davki so silno narastli, toda tema dvema činjenicama se ne da izognili. Danes gremo žc po drugi poti: Mi lahko proračunske številke znižujemo, ker lahko znižujemo uradniške plače vsled nižjih blagovnih cen. Posledica so nižji davki in nižji produkcijski stroški. Na površje pride samo tisti, kdor si sam pomaga. — Ogrsko valuto ceni dr. Novak višje kot avstrijsko, ker jc Ogrska pretežno agrarna država«. — (Po »Prager Tagblattc-u.)
BORZE.
Zagreb, 14. julija. (Izv.) Dunaj 0.22—0.305, Berlin 17—19, Budimpešta 6.10—6.50, Bukarešta 48.75—49.25, Italija 375—377.50, London 370—375, Newyork 82—83, Pariz 675—680, Praga 177.50— 184, Švica 1600—1620. Valute. Ameriški dolarji 81—81.75, češkoslovaške krone 173—176, nemške marke 18.50—19, italijanske lire 370—374.
Curih, 14. julija. (Izv.) Berlin 1.11, Newyork 522, London 23,16, Pariz 42.65, Milan 23.60, Praga U, Budimpešta 0.425, Zagreb 1.55, Bukarešta 3.30, Varšava 0.095, Dunaj 0.0175, avstr. krone 0.02.
Berlin, 14. julija. (Izv.) Dunaj 1.58, Budimpešta 34.85, Milan 2067.40, Pariz 3755.30, London 2052.40, Newyork 456.92, Curih 8813.95.
Praga, 14. julija. (Izv.) Dunaj 0.1375, Berlin 9.60, Rim 197.25, Budimpešta 3.275, Pariz 349, London 197.25, Newyork 43.95, Curih 858, avstr. krone 0.1525, italijanske lire 194.25.
Dunaj, 14. julija. (Izv.) Devize. Zagreb 85.97 —86.03, Belgrad 343.88—344.12, London 133.475 64.425, Budimpešta 22.22—22.28, London 133.475 —133.525, Milan 1349.70—1350.30, Newyor!c 30.019 —30.031, Pariz 2459.50—2460.50, Praga 679.90— 680.10, Sofija 189.95—190.05, Curih 5748.75— 5751.25. Valute. Ameriški dolarji 29.869—29.881, bolgarski levi 186.45—186.55, nemške marke 64.55 —64.65, francoski franki 2449.50—2150.50, italijan-
ske lire 1334.70—1335.30, jugoslovanski dinar«
343.48—343.72, romunski leji 173.94—174.06, Mc. franki 5718.75—5721.25, češkoslov. krone 679.65«« 679.85, mažarske krone 22.47—22.83.
Ljubljanske novice.
lj Nova sv. maša. V nedeljo, 16. t ul, bo ob 9. uri dopoldne imel novo sv. mašo v frančiškanski cerkvi P. Roman Tomi« nec iz Ljubljane.
lj Tržnina in uvoznina, ki jo jc nameraval vladni komisar pobirati v svrho pokritja občin« skega proračunskega primanjkljaja, po pokrajinski upravi ni bila odobrena, torej odpade,
lj 100% pribitek k gostaščini. Pokrajinska uprava je potrdila sklep občinskega sveta z dne 30. marca t. 1., da pobiraj mestna občina od 1. maja t. 1. dalje 100% pribitek na gostaščino. Ta pribitek sc steka v poseben fond za zgradbo stanovanjskih hiš.
lj Občinski davek na nezazidane parcel«. Lastniki takih parccl naj zaradi odmere občin-, skega davita pošljejo čimprej po potrebne tisko* vinc v mestno knjigovodstvo.
lj Zadruga »Naš dom« ima občni zbor drugo nedeljo, 23. t. m. ob pol petih popoldne. Članice in služkinjo povabljene k udeležbi. — Jutri v nedeljo ima odbor sejo ob pol 9. uri zvečer v Krekovi prošveti.
lj Koncert 15. julija od 20. do 24. ure n4 vrtu hotela »Južni kolodvor«, Kolodvorska ulica 43; v slučaju slabega vremena je koncert v notranjih prostorih. Vstop prost.	2852
lj Mostni magistrat \ Ljubljani ponovno o po-zarja občinstvo, da je kopanje v Ljubljanici na Prulali pri lakoimeuovaui špici (pri odcepu Gruberjevega prekopa) najstrožje prepovedano. Zoper nepokor.; sr bo kazensko postopalo.
lj Policijska kronika, Mlekarici Marjani Sodnikar z Brezovice je biio ukradenih na Viču 500 kron, ko je nesia mleko neki stranki. Denar ie imela spravljen pod sedežem na vozu. — Na železniški progi opekarne Jadranske banke na Viču ic bilo ukradenih 17 viiakov, katera tatvina bi bila lahko povzročila železniško nesrečo, čc bi ic nc bil pravočasno zapazil čuvaj iužne železnice Franc Ja-pelj. — Učenki II. razreda Ivanki Perhai je bila v kopališču v Koleziju ukradena denarnica, v kateri jc bilo 35 K. — Dne 13. t. m, ob 10.45 uri dopoldne ic skočila Rozalija P... v bližini zatvornicc v Gruberjev pre« kop. Za Rozalijo jc skočil neki voiak in ie še živo potegnil iz vode. Rozalija P . . . ie reva, slaboumna, ki ic bila že petkrat v blaznici.
—	V kurilnici južne želcznice ic bilo ukradeno 250 Din vredno vreleno. — Gonilna cev, dolga 20 m, z nastavkom iz medenine ic bila ukradena nabavlialni zadrugi drž. želcznice.
Orlovski vestnik.
Izlet v Brno. Odsaki, ki še niso priglasili imen svojih članov izletnikov, naj takoj pošljejo imena s podatki (rojstno leto, domov, občino in okraj, stan). — Kdor še ni plačal polne svote, naj takoj pošlje zaostale obroke (in doplačilo 100 K vsled podražitve železnice) ali — čc je že plačal — doplačilo. Oskr-bite si čeke Pripr. odbora, kjer so Vam pošli.
—	Sitnosti glede potnega lista se ne ustrašite! Eden naj se za vse od odseka informira na okrajnem glavarstvu in oskrbi potrebne izkaze, fotografije in dovoljenja. Vojni obvezane). prosite pri pristojnem vojnem okrogu za dovoljenje potovanja v Brno (navedite svoje podatke o pristojnosti in morebiti že dovršeni voj. službi) ter priložite kolek za 2 Din io odpustnico. L. 1903. in 1904. rojeni potrebujete dovoljenja od vojnega ministrstva, ki smo ga prosili in ga upamo dobiti. Ravnotako oni, ki so pri voj. vajah. Ko dobimo odgovor vojn. min., Vas bomo v »Slovencu« obvestili, potem pa prosite takoj in si oskrbite potni list, Nihče naj se vsled teh sitnosti ne da oplašiti. Vsi se pripravljajte do zadnjega. Upamo še vedno na olajšavo skupnega potnega lista! Kdor je priglašen in je plačal, bo potem tndi brez osebnega potnega lista lahko rel. Lc kdor hoče iti v Prago ali se ločiti od skupnega vlaka, mora imeti v vsakem slučaju svoj potni list. — Izletniki brivci vzemite seboj brivsko orodje, bo dosti posla. — Za obleko i. dr. pripravite vrečice z imenom ali nahrbtnike. — Ne pozabite na jedilno orodje! Pevci, znamkarji, pripravite se. — Kdor želi videti Prago, rabi še okrog 1400 Ki (za vlak Dunaj-Praga-Brno in prehrano); v Pragi bo dva dni in dve noči. — Na železnicah do posebnega vlaka si kupite cele listke, ki jih daste potrditi v Brnu in se (do 30. avg.) nazaj domov, ž njimi brezplačno vozite. — Vsak izletnik mora imeti seboj svojo orlovsko člansko izkaznico. vse drugo (taborski znak in legitimacijo, vposlani potni list) dobite v vlaku,
—	Plakati (veliki) so pri O. P., manjše dobimo v kratkem, — »Mladost« št. 6 je tiskana. Ima obširno poročilo o Brnu s slikami.
—	Knjižica o Češkoslovaški se tiska. Do 1. avg. bo izšia (s slikami in zemljevidom). — Zanimanje za tabor v Brnu je vedno večje v vseh deželah. Hrvatov je priglašenih za izlet 550, med njimi 2 škofa, Slovencev 510. Ljubljanski škof dr. Jeglič gre z izletniki. Dr, Korošec pride iz Bavarskega, kjer se zdravi, t Brno. Z Belgijci pride tja znameniti kardinal-filozof Mercier. Francoska vlada najbrž pošlji kot zastopnika gen. Castelnaua ali celo maršala Focha. — 8. julija so se vršile telovadske slavnosti komunistov v Brnu. V sprevodu j« šlo 16.000 oseb, telovadilo je okrog 8000 oseb, gledalcev do 30.000. Simbolični nastop Par* dubičanov je predočeval »zmago komunizma nad križem«. — 16. julija se otvori s slavnost* nim občnim zborom Č. O. S. orlovski tabof v Brnu. Govori starosta minister Šramek.
Škofja Loka. V nedeljo, dne 16. juliiai bo v škofji Loki velik orlovski tabor. Ob 9. uri na glavnem trgu sv. maša s cerkvenim govorom; med sv. mašo igra močna jeseniška godba. Po cerkvenem govoru tabor. Pridite v obilnem številu na tabor, da se ponovno navdušimo za naša katoliška načela! — P"' poldne ob treh javna telovadba v Karlovcu, po telovadbi ljudska veselica na telovadiš^1 Tabor, telovadba in veselica se vrši ob vsakem vremenu. — Bog živi!
Ribniško orlovsko okrožle priredi dn< 23. t. m, javno telovadbo v Ribnici. Začetek ob pol treh popoldne. Po telovadbi prosta z»' bava. sračolov. Igra godba z Viča. Ker je 1" prva javna telovadba v ribniški dolini, pridiU v obilnem številu, — Odbor.
Pevski vestnik.
Pevska zveza. Pri prireditvi Pevske zveze v Celju, dne 23. t. m. bodo nastopili sledeči zbori: Celje, Dobrna, Ljubljmia, Radovljica, Rimske Toplice, Teharji, Trbovlje, Vojnik. Obrutno ravnateljstvo južne železnice nam jc žc dovolilo polovično vožnjo od 22. do 24. t. m., gl. dop. z dne 12 julija, št. 2540—II 22; tudi po državni železnici nam jc polovična vožnja zagotovljena. Izkaznice za delegate in vabila na občni zbor odpošljemo danes, izkaznice za druge udeležence pa v torek, 18. t. m., ko zaključimo priglase. Izkaznice naj vsak natančno izpolni, da nc bode imel neprilik na železnici. Vozne listke nc oddajte, ker so veljavni tudi za vožnjo nazaj! Izkaznice in vozni listki morajo biti žigosani od vstopne po-»taje. —
Agitirajte živahno za številno udelcžbol
Pevci, pripeljite s seboj ncpevcc, vaše prijatelje in znanecl Kdor lc more, naj pride v Celjel Vsak zbor naj zanesljivo pošlje svojega zastopnika. Vsa prireditev se bo vršila v veliki, krasno zidani koncertni dvorani »Union«, nasproti kolodvora.
Prireditev v Celju bo pokazala, kako vrši Pevska zveza svoje delo v malem in velikem po načrtu, ki ga jc zasnovala povodom velike or-lovske manifestacije pred leti v Mariboru! Vsled tega pridite vsi, ki ljubite našo organizacijo in lepo petje!
Učiteljski vestnik.
Kolkovanje preklicev prošenj za učiteljske službe in umikov teh prcklicev. Delegacija ministrstva financ je na neko vprašanje pojasnila, da izjave, ki vsebujejo zgolj pre-klicc še nerešenih prošenj za podelitev učiteljskih služb in ne zahtevajo nobene uradne rešitve, niso predmet pristojbini. — Umiki teh
prcklicev pa so kot ponovne prošnje zavezani splošnemu vložnemu kolku 8 K po tar. post. 1, čl. tO, zak. z dne 27. junija 1921, ako se vrše v obliki pismenih vlog ali pa vzamejo uradno na zapisnik.
Socialni vestnik.
i Zavarovanje proti nezgodam. Osrednji urad za zavarovanje delavcev je izdal naslednji oglas: Soglasno k § 207. zakona o zavarovanju delavcev dne 4. maja 1922 se privatni dogovori o zavarovanju proti nezgodam, katere so sklenili posamezni delodajalci v korist svojih nameščencev vključno do 30. junija 1921 prenesejo na Osrednji urad za zavarovanje delavcev, ako jih delodajalec, ki jc izvršil zavarovanje, prijavi pri ravnateljstvu Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v teku prvega meseca poslovanja tega urada. Ker jc Osrednji urad začel poslovati žc dne 1. julija 1922, se vsi delodajalci, ki želijo, da Osrednji urad prevzame za njih dogovore o zavarovanju, poživljajo, naj jih pismeno prijavijo pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Za-
grebu (Proradovičeva ulica II) in to najdaljc do 31. julija 1922. Na prijave, ki pridejo kasneje, se ne bo oziralo. S prijavo se mora vposlati originalna zavarovalna polica in zadnje potrdilo o vplačani premiji. Ako sc polica ne more predložiti, se mora predložiti pozneje, kadar bo to mogoče. Tod ji v prijavi se mora navesti čim to-čnejšo vsebino police, posebno ime in sedež zavarovalne družbe (zavoda) odnosno zastopništva, pri katerem je bil dogovor sklenjen, katere osebe so sc zavarovale, za kateri iznos, od kdaj, do kdaj teče dc govor, koliko znaša zavarovalna premija, dn kdaj je plačana premija in kje se nahaja originalna polica. Osrednji urd bo obvestil prijavitelje svoječasno o prevzetju prijavljenih dogovorov.
Zelo prijetno deluje pri drgnenju hrbta, rok, uog in celega telesa, kot kosmetikuni za negovanje kože. zob in ust, lekarn. Feller-ja prijetno dišeči >Elsafluid<. Je mnogo močnejši in boljši kot Franc, žganje in že 25 let priljubljen. 3 dvojn. stekl. ali 1 špecij. stekl. z ovitkom in poštn. pošlje za 72 K: Eugen V. Kellcr, Stubica donjn, Elsatrg 131, Hrr.
Ztatorog
Iičem poštenega mlajšega
delavca kot pomočnika
▼ trgovini. — Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod št. 2858.
se
Na stanovanje in hrano
sprejme g0Sp0(|jčna
Kje, pove uprava lista pod itev. 2836.
Iščem kompanjona si0k*p?r
dobro idočo obrt perila. • Ponudbe na npr&vo lista pod: »Ljubljana 2851«.
Usmiljenim srcem!
Kdo je tako dober, da posodi mlademu podčastniku v svrho privatnega študira-nja za dve leti tisoč dinarjev proti primernim obrestim. Položil sem dva razreda gimnazije, za nadaljnje študiranjc ml primanjkuje denarnih sredstev. Pisma prosim na spodnji naslov. Na željo pošljem takoj spričevalo o res položenem izpitu in opis razmer. — »Za bodočnost 1922, poste restante, Kragnjevac, Srbija.«
Majar z družino se išče:
najmanj s štirimi delavskimi močmi (dva moška, dve ženski). Mesečna plača 1500 kron, prosto stanovanje, drva, nekaj mleka, izorano in pognojeno polje, kolikor sc rabi za lastno porabo ter ima prosto, rediti s! eno svinjo. Nastop 1. avgusta t. 1. — Istotam sc sprejme KOČIJAŽ (hlapeč h konjem). Plača po dogovoru. Vpraša naj sc na: Graščinsko oskrbništvo v Sevnici ob Savi.	2849
IVANA TRAVEN, rojena Mavsar, je predlagana kot priča. Ker jc njeno bivališče neznano, se prosi, da v njenem lastnem interesu takoj sporoči podpisanemu svoj sedanji naslov. Dr. Fran PO ČEK, odvetnik v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 11.
Bombaževa predilnica in tkalnic«* Tržič išče za takojšnji vstop
perfektno stenotipisfinjo
(začetnice so izključene) z dobro trgovsko izobrazbo. Prosilke iz tekstilne stroke imajo prednost. Pogoj: znanje slovenskega in nemškega jezika. - Ponudbe s curricu-lum vitac in službenimi zahtevki naj se vpošljejo direktno na zgo-rajšnji naslov.
5 prikrojevalce,
izvežbane, prvovrstne, trezne moči sprejmemo. Ponudbe na pisarno: Konfekcijska tovarna »Frande« Ljubljana, Emonska ccsta 8. Istotam oddamo zanesljivim krojačem proti kavciji DELO NA DOM. Spretni, zanesljivi in trezni delavci se pa sprejmejo v tovarno. 2561
(do posodi SocmK p°d7odb?i
ita proti mesečnemu odplačilu in prav obrim obrestim? — Ponudbe na upravo Slovenca« pod šifro: »15.000«.
lil 17 If I BI Šn za vsa	opravila
IlU&lllHljU ki bi znala obenem tu-
i priprosto meščansko kuhati, išče
lestna učiteljica. Biti mora poštena,
ridna in zvesta ter stara od 30 do 40
t Nastop službe takoj. — Naslov pov«;
prijaznosti upravništvo »SLOVENCA«
»d Stev. 2777.
telo oskrbo srssir;st
za popoldanske ure. Ponudbe na upravo Slovenca pod: »Oskrba«.
lolfEifia v starosti 13-14 lct žeH
'Cl\Hli»d vstopiti kot učenka v
'ko trgovino v mestu ali na deželi. — >ntidbe na upravništvo »Slovenca« pod 2817.
DRUŽABNIKA
milo
prve Mariborske tovarne mila, prej C. Bros, Maribor
je najboljše I
Glavno zastopstvo za Slovenijo in zalojja :
Ljubljana — Celje — Maribor R. Bunc in drug Ljubljana — Celje — Maribor
fšHpSiilii
za člane, članice in naraščaj, kakor tudi sukno za lsroj priporoča tvrdka
IL & E. SkflM Mestni trg 10.
Zlaiorog
■mmanissstai
TIF KI F kalcra sc želi nekoliko iz-Ul.l\kl. učiti v kuhanju, bi rada vstopila tri mesece brezplačno v kak hotel aH restavracijo. Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod štev. 2818.
Sprejmem takoj
izvežbano KUHARICO
v večjo hišo. Ravno tam tudi SOBARICO proti dobri plači. Naslov pove uprava SLOVENCA pod štev. 2838.
Gospodično
dobrimi spričevali, sprejme za svojo podružnico. Plača po dogovoru. Nastop takoj. — IVAN ŠKRLJ, trg. z meš. blagom in dež. pridelki. Dol Logatec. 2824
Služba lovca !

Za večje lovišče na Dolenjskem (Kranjsko) se išče v vseh panogah lova izvežban logar, ki je že služil pri kaki graščini. — Prosto stanovanje, potrebna obleka in obutev, strelnina in 600 Din. mesečne plače. — Odvetnik dr. Ivan Lovrenčič, Ljubljana,
Kootoristinjo
z večletno prakso sprejmemo v lesno trgovino v Ljubljani. Ponudbe s priloženimi izpričevali, zahtevki plače in čas nastopa jc poslati na poštni predal 153, Ljubljana.
lasfa¥ic
izdeluje in priporoča
M. TIČAR	Ljubljana.
Najstarejša slovenska
PLESKARSKA M LIČAR-SKA DELAVNICA
IVAN BR1CELJ, Dunajska cesla 16
v Ljubljani se priporoča. Izvršitev točna. Cene zmerne
Mizarski pomočnik
dobi mesto v novo ustanovlj. strojnem mizarstvu na deželi pod pogoji po dogovoru. Vešč mora biti dela pri mizarskih strojih. Stanovanje v tovarni obenem kot oskrbnik prlpad. gospodar, poslopja. Ponudbe na upravništvo pod Mizarstvo.	2718
se priporoča za vsa v to
V stroko spada, oča dela.
PARPPI A na 'cPt:rn kraju pod rHn»tLW Rožnikom na prodaj. Cenj. ponudbe pod »Rožnik« na upravništvo »SLOVENCA«.
Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni sprejme za takojšnji nastop
so na prodaj v Spod. Šiški. — Nekdanje Reininghausovo posestvo. — Podatke je dobiti pri Fr. Orehku, posestniku, in Antoniji Keršič, po-sestnici in gostilničarki v Spodnji Šiški vsak dan med 3. in 6. uro popoldne.
izurjenega v mešani stroki, ki je zmozori samostojno voditi trgovino, in eno
mešane stroke, ki bi obenem opravljala službo blagajničarke. — Ponudbe z referencami, sliko in zahtevkom plače naj sc pošljejo takoj na gornji naslov.
ne se več samostojnih pomočnikov
slikarske stroke. Stalno delo, dobra plača. Fr. P. Stare, slikarski mojster, Ljubljana, Florifanska ulica štev. 16.
Kupim elektromotor
30—40 HP. — Ponudbe na upravo »SLOVENCA« pod: »D1NAM0«.
avtomobili, deli in oprema pnevmatika
na drobno na debelo
najceneje
J. Goreč*
.ti.
Lastne garaže in delavnice.
sprejmem takoj z« dnhrn Idočo trgovino s kapitalom 20.000—30.000 Din. Prednost imajo invalidi. — Naslov pove npravnlštvo »Slovenca« pod »Ut. 2815.
ZAGO
t enim ali dvema polnojarmcnikoraa, z bogato okolico na lesu, knpim ali vza-i min v najem za daljšo dobo. Tudi so-| udeležba ni izključena. Cenjene ponudbe Spod: »STROKOVNJAK 2783« na uprav-iniitvo SLOVENCA.
dobro ohranjene, nov črn plašč, nova črna zimska obleka, čevlji, klobuki in drugo naprodaj. —• DETELA, Karlovska cesta 15/1. Od 9. ure dop. do 4. ure pop.
Spod. Šiška, Planinska cesta 271,
Konjski in goveji
se zopet vrše.
Trško oskrbništvo.
Amerikanski bencinniotor
3 HP, na vozu, s cirkularno žago, v dobrem stanju, se proda za 31.500 K. -
Ponudbe na pošt. predal 103, Ljubljana.
Kupujem zmešane
dobavlja in polaga v mestu in na deželi
Anton Bokal, Ljubljana
Slomškova nlica št 19. — Tclelon 527.
Stenice &
tn njih zalego aničujc zanesljivo in brzo samo
Motiitt-tmktum
Vzorčna steklenica . K 24— Poliltesska steklenica . K 95— Enoliterska steklenica K 190-—
Preprodajalci dobe popust.
M. dtinkev, Qf
ZAGREB, PETRINJSKA ULICA It. 3.
Kupim
srebrne krone
ter jih dobro plačam. J. POLŠE, Ljubljana, Rožna ulica 106. 2719
na stalni vodi. Vzamem tudi večji umetni mlin v najem v Sloveniji. - Naslov pove uprava SLOVENCA pod štev. 2837.
Kupim tračno ŽAGO.
(Bandsage). Ponudbe s ceno na upravništvo SLOVENCA pod štev. 2822.
Fr. Gralem & R Jančar
pleskarska in lakirar. obrt LJUBLJANA, BREG ŠT. 6
se priporočata z vso v njuno stroko spadajoča dela. Solidna izvršitev. Zmerne cene.
- TIGER -
Papirne sponke
Trgovci Indosti'I|8lci — Pisarne
zahtevajte v papirnih trgovinah samo izdelke domačo tvrdke TIGER d. z o. z. LJUBLJANA
Okrogel les
(hlode) smreka, hrast, bukev,
kupuje v vsaki množini Parna žaga V. Scagnotti v Ljubljani. V ponudbi jo navesti cene.
po najvišjih dnevnih ccnah. Štefan Strmoli, Ljubljana, Pod Trančo 1.
■».«r-r i..............1 "" 11........... ■ —
Arhitekt in mestni stavbenik
: VILJEM TRE0 :
Ljubljana, Gosposvetska cesta 10 TeleL inter. št. 103. Ustanov, leta 1850. so priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune.
Razne vozove
imam v zalogi in v delu ter iste izvršujem po naročilu in želim dobiti odjemalca oziroma prodajalca v kraju, kjer je potreba voz, kompletne aH brez sedlarskega dela. Interesentjc naj sc blagovolijo obračati na M. Ložar, Drago-mclj, p. Domžale.	2745
dvonadstropna na Tržaški cesti v Ljubljani, s takojšnjim stanovanjem za kupca, se proda. Naslov se izve v upravništvu »Slovenca pod št. 2800.
ij posestvo
v velikosti 30 oral, večina gozd, v bližini rudnika Zagorje ob Savi, pet četrt ure od kolodvora oddaljeno. Natančnejša pojasnila da interesentom Ignac Dernovšek, Rove št. 7, obč. Kotredež, pošta Zagorje ob Savi.	2744
Vrlo kavarniško blagajni-
P3S"l(n lJčemo v prav dobro in stalno wllil ftU službo, — Pismene ponudbe ua poštni predal štev. 27, Ljubljana.
Cenj. občinstvu priporočam svetovno
znane šivalne stroje
HfOi
v vseli opremah za rodbinsko in obrtna rabo ter vse posamezne dele, olje, Igle
za vso sisteme. Edino Ic pri
HJUBlidflpm, Sv. Petra nasip 7.
Poduk v vezonju brezplačen. Isto tam galanterlla, srajce, kravato, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, gumbi, žlico, noži. Na veliko in malo. Večletna garancija. Cene najnižje.
PRODAM
na pol krilo
govoru.
kočijo in zaprav-
s stranskimi sedeži, oboje na proste tečaje. Cena po do-IVAN LAH, kovač, Lesce.
Ivan Kacin
GORICA Via Carlo Favette 6.
Zaloga vsakovrstnih harmonijev ameri-kanskega Izvora od 1200 lir naprej. — Odda|a tadi na mesečne obroke. Dobijo se tudi posamezni deli. Zahtevajte ceniki
Prodam posestvo :.ž°&di
skem. - Naslov pove upravništvo SLOVENCA pod itev. 2826.
12 stavbenih parcel
v velikosti po 300 do 500 m1, se proda v Zg. Šiški. — Dopisi pod šifro: K 120-—« na anončno družbo: Aloma Compauy, Ljubljana. Kongresni trg štev. 3.	2819
^ Cvetlični med^
prvovrsten, med v satovju, čisti vosek, jamčeno in zdravo blago, razpošilja Ivan Krašovec, čebelar. Črna pri Prcvaljah.
Tovarna solsačnikov In flcžnSkov
M, A. Maca
Beograd, Doforačina ul. 12.
Oddelek za vse vrste industrije solnčnikov in dežnikov.
Ima v zalogi vse potrebščine in vse posamezne dele za izdelovanje dežnikov.
Dolnje palice v vseh debelostih, neizdelanih in politi-ranih.
Najugodneje cene.
VELIKA ZALOGA
klobukov in slamnikov
se dobi pri
FRANC CERAR
tovarnar v Stobu, pošla Domžale.
Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo Dri KOVACEV1C i TRŠAN v DURI JANI, Prešernova ulica št. 5. Sprejemanje v sredo. Z loga v Celju, (josgoska ulica &
MENJALNICA
Deln. plavil. K 200,000.000. mr Centralo V Osijeku. Rezerve K 50,000.000
P o d r.: Beograd, Brod na Ssvl, Crlkvenlca. Karlovac, Noyl, Novi Sad, Osijek, Subotloa, Varaždin, Vukovar, Zagreb.
Kupnfc In prodala devize In valute nafkulantnelse. — Obrestuje vloge na hranilne bnjltlcc In na tekočI račun po naiv!&|l obrestni meri. — Telel. 583
Ako še niste, pošljite naročnino!
Naš&cliši so pravi &MERIKANSKI in angleški
Singer-lgle iu
nadomestni deli.
LASTNA MEHANIČNA DELAVNICA
Singer-olje sukanec svila itd.
PRODAJA
NA
OBROKE
[DI
— Singer-šivaSirci sSrojS Bcjrne & Mew Ycrk —
CENTRALA za kraljevino SHS '/^greb, Maruličeva 5. — 1'oilružnice:
LJUBLJANA, §šil£$e§£UKGOV& UL.CA 3,
Zagreb, Karlovac, Varaždin, Osijek, Vinkovci, Bjelovar, Brod n/S, Su-botica, Novi Sad, Maribor, Sarajevo, Mostar, BanjaluUa, Tuzla, Dubrovnik. Podgorica, Beograd, Kruševac, Niš, Skoplje, Veles, Bitolj, Kragu-jevac, Zaječar i Stip. — Zastopstva so v vseh večjih krajih.
za zgradbo okrajne ceste črešnjevec-Vrhlop
od kilom. 1'400—3-650. Na K 1,100.000-— proračunjena dela in dobave se bodo oddale potoni javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna, naj se predlože do 24. julija t. 1. ob 12. uri opoldne podpisanemu okr. zastopu.
Ponudbe (pravilno kolkovane) je doposlati zapečatene z napisom Ponudba za prevzetje gradbe okrajne ceste Crešnjevec— Vrhlogac.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razen tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Okrajni zastop si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbe cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so v pisarni okrajnega zastopa na ogled.
Okrajni zastop v Slovenski Bistrici, dne 11. julija 1922.
Josip Heikudla,
jabloni nad Orlicam 86, CehoslovaSka.
j Tovarnn cerkvenih paramentov, raznovrstnih zastav
- in cerkvenega orodja, — Priporoča se prečastiti duhovščini za dobavo vseh v to stroko spadajočih predmetov kukor: mašne plašče, pluviale, dalmatike, cerkvene in društvene zastave, ketihe, monstrance, .svečnike itd,, sohe, križeva pota v poljubni izvršitvi in ceni. — Solidnost tvrdke jamčijo nebrojna pohvalna pisma in 110 letni obstoj firme. Vs< cerkveni predmoll so carine prosti. — Na vsa vprašanja takoj odgovori ali predloži vzorce J. NEŠKUDLA, LJubljana, hotel „Tratnlk".
Prvovrstna Puch kolesa
i?nevnifiiIKo iii drooe polreOSCine kupile najceneje pri lvrdKi
IGN. VOK,
LjjubSjaiia, Sodna udca štev. 7.
NZINGER SS
Špedicija, podjetje za prevažanje pohištva, skladišče, podjetje za prevažanje blaga južne železnice.
Proda se
odapsho poslopje
obstoječe iz dveh hiš z lepimi stanovanji in vsemi pritiklinami, je tudi nekaj vrta in konjski hlev, zelo pripravno za vsakovistno obrt. Trgovina in skladiiže takoj na razpolago. Oddaijeno 10 minut od Ljubljane. — Poizve se v upravi »Slovenca«.
popravlja IVAN SELIŠKAR urar v Ljubljani, Zadružna ulica it. 10.
Dr. ing. MIROSLAV KASAL
Oblastveno poverjeni stavbeni Ini. In mcslol stsvberlk
UUBUAK&, G>,-~.rV S?F. 13.
Stavbeno podjetje ln tehniška pisarna za betonske, železobe-
tonske in vodne zgradbe, arhitekturo ter vsakovrstne visoko stavbe.
Izvršitev! - ProjeKtiranje!
v
Popolnoma varno naložite svoj denar y
VZAJEMNI POSOJILNICI V LJUBLJANI
r. x. z o. z. — sedaj poleg nunske cerkve,
1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „UN10N".
Hranilne vloge se ffi? £51 brez odbitka rentnega in obrestujejo po	j 3 invalidskega davka.
41 o 2 0
Hranilne vloge vezane na dobo četrt leta po 514 0 o na dobo pol leta po S1^ °|o
fiiišii, podgane, števce, ScarUcž
iu v.a golazen moro poginiti, ako porubliato moja najbolje preiv.lrušana in splošno bvaljona ■iroilatva, kot prot.i poijslnni in hišnim mišim li 10, "a podiiace K ;o. za 4<urk« h. Ww «» »te-n!co K IS nnidcvnioi' moljev K 10 in 20; proti mrčesom K 10 in :u; mazilo proti uiem pri IJudeli li 10 —. in živini K 10—; za uii v obleki m »erllu K 10 m 20. proti mrčo»u ua sadju ip zelenjafll proti mravljam 10 in 30 K. Pošilja on por/-ot:n Zavn.i ohapoit
M. Jiin ..=,r. Pelrinjska ul. 3. Zigreb 39.
.rvrovceni r»rl "7«ft,)etn odjemu popust.
fivrševanjR ksilo!itn!h ta! in asfaftovanja prevzema
in ima vedno v zalogi
Karholin*!. katran, lesni cement, strelno lepenko, Buberokl (Anduro), strešni lak, asfalt, Watproof,
Ceresit i. t. d.
LjubijansMa komercijalna družba
:: 6!eiweisova cesta štev. 18.
*
mestni lesarski mojster Ljubljana, Linhartova ulica št. 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele.
••	v ...r.f	■ v ..v-
d. d. d
LJUS3LJHHI
ii laooa zi premog
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
prima čehoslovaiki in angleški koks za livarne in (taačo uporabo ter kovaški in črni premog
Prometni zavod z i premog L L v LjiMlai, Miklošičeve ceste 15/II.
Naslov:
Mižv-it

Jadranska banka - Beograd«
Delsiišfea glagnica: Wm 30,000.063'—. Rezeroa: OSn 95,020.000*—.
P £e!ie, Csuflsia, Ois&raiHiilf, Eree^sitaol, Jelša, Horjula, llstar, Hran],
; IHeS^ooic, Sarajeae. SpJii, ŠibeM, Zagreb.
, lil
Nasloo za brzofane: Jadranska.
HffHranl zaogsd:
SHM1ER STRTE EfšHK
O
32 Cortaifi Stresa
51sn» Yorh City
za vo
in industrijo
LIubllarav Prešernova ulaca štev. 50 (v lastnem posBopiu).
Brzojavke: Kredit Ljubljana.	■ Telefon it. 40, 457 in St. 548.
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vredn. papirjev, deviz in valut, borzna naroČila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu~ in inozemstvo, safe-deposits itd.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.