pofrnutA piAčAnA v gotovuii.
£
£
£
£
£
POSAM6ZOA frevUKA flAO€ f-DM
LETO IV.
LJUBLJANA, PETEK 22. MARCA 1940.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ljubljana, MikloSifieva 22./II. DaL zbornica. — Pošt. predal: 375. — Tel. št. 35-29. — Pošt. ček. raC. št. 17.548. — NAROČNINA: Za nečlane 3 din mesečno. LIST IZHAJA VSAK PETEK
ŠTEV. 12.
Vb Kšt 15/39-9
V imenu N). Veličanstva Kralja
Okrožno kot zborno sodišče v Ljubljani je vsled naredbe od 8. junija 1939. s katero je bila določena glavna razprava, razpravljalo dne 23. 6. 1939. javno pod predsedstvom s. o. s. Ivana Breliha v navzočnosti s. o. s. Ivana Kralja in dr. Julija Felaherja, kot sodnikov in s. p. Maksa Loba kot zapisnikarja v prisotnosti zastopnika zasebne tožilke Angele Vode dr. Krivica Rudolfa in branilca obtoženega Milka Piriha, odv. Miloša Stareta, o obtožbi, katero je dvignila zasebna tožilka Angela Vode zoper obtoženega Milka Piriha, radi prestopka po II. 52/1 zak. o. t. ter je po predlogu zastopnika zasebne tožilke, naj se obtoženec obsodi v smislu obtožnice, dne 23. 6. 1939. razsodilo tako: Obtoženec Pirih Milko, diplomirani tehnik, bivajoč v Ljubljani, Čopova ulica 1., urednik »Slovenskega delavca« — j e k r i v , da je 10. 12. 1938. v 49 štev. na 4 strani v prvi koloni periodične tiskovine »Slovenski delavec«, izhajajoče v Grobljah kot njen urednik pustil priobčiti pod naslovom »Angela je stara bo najbrže tudi garala, ttanek, ki se glasi:«
Angela je stara, bo najbrže tudi garala s svojo knjigo »tSpol in usoda«.
Angela Vodetova namreč. Za skupinske paritvene zakone se za-vaema. Angela je očividno stara, predpotopno stara, da pogreva staro, marksistično od vseh zavrženo in obsojeno propagando za skupinski paritveni zakon. Angela pa mora biti grda, tako grda, kakor je vsaka cunja, ki je slehernemu rada za podnožek, da sl vanjo čevlje briše. Pošten moški na ženo s skupinskimi nagoni še pljune ne. Stran pogleda in mimo gre, ker mu rože s takim duhom kot ga Angela širi v svoji brošuri »Spol in usoda« od daleč smrde,«
dalje da je priobčil kot odgovorni urednik v perijodični tiskovini »Slovenski delavec« štev. 3 z dne 28. I. 1939. na prvi strani članek pod naslovom »Akademskim ženam — o slovenskem občestvu«, v katerem pravi, »Angela Vodetova je izdala knjigo... Posredno, vsaj po duhu, je v službi komunizma. — Narod ima za tiste »gospodične«, ki tako žive, kot uči ln propagira Angela Vodetova, svoj krepki izraz, ki namah Izloči še tako stasito dekle kot nevredno iz občestva poštenih deklet. Narod obsodi take z enim udarcem zagrešeno življenje in obenem človeka s skupinskimi paritvenimi nagoni. Ali veste kako narod pravi takim gospodom ln »Gospodičnam« pa še novodobnim gospem, pa če bi bili tudi iz akademskih krogov? Mislimo, da veste. Če ne veste, pojdite In poglejte (Pleteršnikov slovar.
»Angela je stara bo najbrže tudi garala s svojo knjigo »Spol In u*oda«. Angela Vodetova namreč. Za skupinske paritvene zakone se cavzema. Angela je očividno stara, predpotopno stara, da pogreva staro marksistično, od vseh zavrženo in obsojeno propagando za skupinski paritveni zakon. Angela pa mora biti tudi grda, tako grda, kakor je vsaka cunja, ki je slehernemu rada za podnožek, da si vanjo čevlje briše. Pošten moški na ženo s skupinskimi nagoni še pljune ne. Stran pogleda ln mimo gre, ker mu rože s takim duhom, kot ga Angela širi v svoji brošuri »Spol in usoda« od daleč smrde. —
Gospe in gospodične iz Zveze akademsko izobraženih žen, mi bi me upali reči sledeče: Če bi kak konjski hlapec klafal, govoril nespodobno, ne bi bile najbrže prve, ki bi ga obsodile. V Vašem občestvu tudi kot sluga, kot hlapec ne bi bil mogoč. Mi rečemo: Prav bi imele — Toda, ko že pišete »kot člani slovenskega narodnega občestva« o »uničevanju temeljnih osnov našega narodnega sožitja In o delu bratov in sester v narodnem občestvu«, ali se zavedate, da je kvanta konj-•kega hlapca v primeri s strupom proti krščanskih naukov knjige »Spol in usoda« komaj omembe vredna!«
S tem je obtoženec v obeh slučajih o zasebni tožilki priobčil nekaj, kar utegne škodovati njeni časti, dobremu imenu, družabnemu ugledu in pridobitnemu kreditu in zakrivil prestopek klevete po čl. 52/1 zak. o tisku. Vsled tega se obsoja po čl. 56/11 zak. o. t. z uporabo §-a 71/5 k. z. in glede na § 63 k. z. na 900 Din in 500 Din, skupaj torej 1400.— dinarjev denarne kazni plačljive v smislu člena 40 zak. o. t. v 8 dneh po pravomočnosti sodbe in spremenljive za slučaj neizterljivosti v 24 dni zapora, nadalje po §§'310, 314 k. o. v povračilo izterljivih stroškov kazenskega postopanja ln stroškov event. izvršitve nasprotne kazni, kateri stroški se morajo plačati v 8 dneh po pravomočnosti sodbe. V smislu čl. 02 se obtoženec obsoja, da mora plačati zasebni tožilki ma-terijalno odškodnino v znesku 500.— Din ln to v 14 dneh po pravomočnosti sodbe (čl. 40/m zak. o. t.). Končno se obtoženec obsodi v smislu čl. 63 zak. o. t., da mora na svoje stroške dati objaviti v perijodični tiskovini »Slovenski delavec na čelu lista dispozitivni del te sodbe in to
▼ prvi številki, ki bo izšla po pravomočnosti te sodbe in po dostavitvi iste v roke obtoženca. Po § 314 a k. p. se obsodi tudi na plačilo povprečnine 5oo.  Din. Obtoženec Milko Pirih pa se v smislu §-a 280 k. p.
op r oš č a
obtožbe, da bi bil s tem, da je kot odgovorni urednik v perijodični tiskovini »Slovenski delavec« od 28.1. 1939. na prvi strani v članku »Akademskim ženam — o slovenskem občestvu« objavil sledeče:
Angela Vodetova je izdala knjigo »Spol in usoda«. V njej se zavzema za skupinski paritveni zakon. Ruši z njo temelje krščanske družbe. Duh, ki veje lz nje, pomeni smrt zakonske in predzakonske čistosti. Razdira temelje družinske sreče in zdrave narodne rasti. Družino sama pokopava. —
MI smo narodni pokret. Z narodom čutimo vso silno pezo tistih Izrazov ln težkih obsodb, ki so v njej položene. Ko tako smatramo za zločin in kugo širjenje protikrščanske spolne nravnosti, ni zadosti, da obsodimo gori omenjeno knjigo, ki je narodu v pogubo.
Obsodba, ki jo mora biti s katoliškega stališča deležno tako, pravega slovenstva nevredno delo, velja tudi njemu ali njej, ki je tako delo aapočel In dokončal. Tudi ne moremo nič liberalizirati tu svobode nikomur ne priznamo. Podirati nikomur ne pustimo. Angela Vodetova ln kdorkoli tako piše, zasluži z našega narodnega stališča, da ga ožigosamo. Ml še več trdimo. Vsi bi morali vse storiti, da obsojenega dela tvorec ne bi brodil po našem katoliškem narodnem občestvu ln se sončil
▼ njegovi milosti kot enakovreden član.
Tako zgrešeno pisanje ne more biti brez bistvene povezanosti z mišljenjem In življenjem onega, ki je tako delo pisal, življenje pa je včasih tako strašno revno, da bi se najraje zjokali nad človeško slabostjo, nad kupom nesreče sredi srca, ki je ustvarjeno za srečo. To živo čutimo, to razumemo. Toda naj nlkdo pred svetom tega siromaštva ne razkazuje, naj ga pred nikomur ne hvali in nlkdo naj ž njim ne-kaznjen še drugih sreče ne izpodkopuje.
Jasno je, da smo oceno knjige, tako tudi njeno spisovateljlco po nevrednosti knjige nagradili kakor zasluži. Radi nas je Vodetova lahko na zunaj lepa in mlada, po miselnosti, ki jo razodeva v knjigi s svojimi ostarelimi nazori je stara, po nravnih protikrščanskih naukih je grda. Samo to smo hoteli pribiti, ko smo to storili.
Slovensko narodno občestvo ne prenese nobenih krink. To občestvo je katoliško, če ste njegovi člani, obsodite tudi VI Vodetovo radi njene knjige, s katero v resnici uničuje temelje osnove našega narodnega sožitja. Prav zato, ker hočemo s čutom odgovornosti in s pravo plemenitostjo gledati na delo bratov ln sestra v narodnem občestvu, trdimo, da po takem delu vanj več ne spada Vodetova in tudi ne vsi tisti, ki ji na teh potih slede, — zakrivil prestopek po čl. 52/1 zak. o. t.
Naša Velika noC
Velika noč je praznik zmage čiste resnice in pravice nad zlagano narejenostjo tega sveta. Je obsodba obsodbe velikega petka, v kateri je pogan Rimljan radi zem-skih interesov na ljubo užaljenim velikašem v imenu narejene pravice omadeževal svoje roke.	«
Gospod sam je bil Resnica. Zato ga je laž sovražila, kakor je Gospod sovražil laž in z njo vred brez prizanašanja ožigosal tudi lažnike. Kakor je bil sicer sama ljubezen in usmiljenje, prizanašanja ni poznal, kjer je za lepimi gestami in besedami našel kvarljivce zdravega občestvenega življenja. Tedaj ni obsodil samo greha, ampak tudi grešnike in si nakopal njihovo jezo, sovraštvo, preganjanje, njihovo sodbo in obsodbo.
Pobeljeni grobovi, hinavci, gadja zalega, precejevalci komarjev in požiralci kamel so navalili nanj, ga obsodili in križali.
Tako je bilo veliki petek, Id mu je sledila nedelja vstajenja. Tako je v vsem človeškem življenju, v katerem se božja pravica srečuje s samo človeško.
Srečuje se božja pravica s človeško v našem pokretu. Križajo se v njem interesi kraljestva teme z interesi kraljestva božjega. S svojo dosledno opredeljenostjo za Kristusa imamo za sovražnike vse, kateri so sovražniki Kristusovi po svojih nauldh in po svojem življenju.
Hočemo najprej iz nas samih pregnati vladarja teme. Postrgati hočemo Stari kvas, da bomo čisti kruh opresnikov za druge: za stan, za narod, za družbo. V družbi hočemo uveljaviti božjo pravico, krščanski družabni red.
Ni mogoče zato, da bi ne naleteli ob svoji opredelitvi in pri svojem delu na zoprnike in na zoprnosti s strani tistih, ki so vražjo Kristusa in ureditev sveta po njegovih naukih. Toda nas to ne plaši. V tem prav je znamenje našega zdravega duha, naše pravične borbe in naše končne zmage.
Kristus je vstal. Vstanimo z njim tudi mi in za njegovo zmago osvojimo svet. To bodi naša Velika noč!
l/eseta Atetufr!
v
Zdita vsemi članstvu 229 'm cUoUH&h ugspA/j	fPftfaidfa	222)	iu	UUttWQ>
"Sfcueuskepa delcu/ta”
IV. redni letni občni zbor
Komaj 10 mesecev je nimilo, odkar je Eveza združenih delavcev včlanjenim društvom polagala račun zadnjikrat o svojem delu za preteklost. Bilo je dovr-6eno v razdobju 10 mesecev toliko dela v okrilju organizacije in doseženih toliko uspehov ter s tem dosežena v njenem razvoju doba, ki brezpogojno zahteva čim hitrejšo zaokrenitev gibanja bolj na globoko ter istočasno tudi še bolj na široko.
Preteklo je nekaj nad štiri leta od ustanovitve ZZD. Od prvih majhnih početkov se je ob izredni marljivosti njenih funkci-jonarjev organizacija neprestano dvigala v svoji moči, v svojih uspehih in v svojem ugledu. Dorasla je v mogočen zbor urejenih vrst slovenskega delavstva, ki se hoče v neporušni skupnosti s katoliškim narodom boriti za njegovo narodno in za Svojo stanovsko lepšo bodočnost. Pretečena štiri leta je smatrati za nekako pripravo za dosledno izvedbo slovenske katoliške delavske organizacije, ki gre brezkompromisno v boj za zmago krščansko-socialnih načel na temelju navodil Cerkve in njenega vrhovnega učeništva. Priprave so veljale organizaciji centralne pisarne, ustanavljanju strokovnih edinic v vseh panogah delavskega življenja, zbiranju članstva in njegovi vzgoji v strokovni zavesti, izobraževanju in izbiri delavskih funkcijonarjev za bodoče vodstvo, utrjevanju medsebojne povezanosti in priznanju z najbolj merodajne strani, da nas je poklicala v življenje nujna zahteva po praktični izvedbi evangeljskih načel v javnem življenju.
V razdobju štirih let je organizacija (ZZD vse to dosegla. Razveseljiv je zato pogled na njeno delo v to kratko preteklost, upa poln za bodočnost. Po izpolnitvi priprav je centralni odbor smatral za potrebno ustvariti možnost za prehod v novo dobo razvoja ZZD. Bistveni poudarek je tej svoji zamisli dal z razširitvijo glavnega odbora organizacije, v katerem je poglavitno težo bodočega dela naslonil na člane odbornike, zastopnike posameznih strok ročnega delavca. Z vodilnega mesta se je v tem znamenju umaknil dosedanji ra organizacijo mnogo zaslužni predsednik tov. Preželj France, vstopilo pa je na
novo 7 ročnih delavcev iz vseh panog naše domače industrije. Ti naj bi bili nekaka jeijra, okrog katerih se bodo v kratkem razdobju osnovale v okrilju centralne organizacije posamezne strokovne zveze in organizaciji dale nove pobude iz neposrednega doživljanja delavcev samih ter novega pogona za razmah.
Ce smo doslej občudovali vztrajnost odbornikov dosedanjega odbora, je treba tem bolj občudovati njihovo zdravo razumevanje organizacijskih potreb, zaradi katerih se odpovedujejo sredi najlepšega razcvita našega gibanja svojim vodilnim mestom in jih prepuščajo drugim. Doslej smo namreč v ostalih organizacijah videli, da so se njeni funkcijonarji hoteli za vsako ceno vzdržati na svojih vodilnih mestih, pa naj je bilo to za njihove organizacije same še tako zelo škodljivo.
Kakor klop so se držali priborjenih mest in s tem dokazali, da jim interesi delavstva nikoli niso bili dosti mar. Sposobno in z uspehi oblagodarjeno vodstvo ZIZD pa tik pred prehodom v popoln razmah izroča vodstvo strumne organizacije v roke tistih, ki naj iz lastnih izkustev in doživetij potrebe stanu najbolj poznajo in se zanje najbolj iskreno in najbolj uspešno pote-zajo.
Občni zbor Zveze združenih delavcev v nedeljo, dne 17. t. m. se je vršil pod vtisom teh tehtnih momentov. Pri vsem priznanju in iskreni zahvali delavskih zastopnikov starim vodilnim funkcijonarjem je iz svoje srede izbral novo, časom primerno in bodočim nalogam doraslo glavno vodstvo. To pa je iz svoje srede izvolilo za bodočega nosilca pokreta nekdanjega prvega predsednika ZZD urarskega pomočnika tov. Jonketa Jožefa.
Ob celotnem strumnem poteku občnega zbora, ob njegovi izredni tehtni pripravljenosti in jekleno trdnih sklepih in odločitvah se opazovalec ni mogel iznebiti vtisa, da zboruje tu samo najboljše, najbolj izbrano in najbolj odlično moštvo izrazito vdanih čet slovenskega stanovskega gibanja. Zvenk tega zborovanja je bil tak, da ob njem ni mogoče misliti na kaj drugega, kakor na končno zmago ZZD.
kakor njegov tovariš, ki dela na pollju. Dandanašnji moramo za veliki skupni bcj proti razdiralnim tujim ideologijam poskusiti zbrati prav vse naše ljudi, tudi tiste, ki so zaradi neugodnih okoliščin in zaradi lažjega vplivanja morda zablodili. Tega pa ne bomo dosegli s silo, ampak z dokazi, kaj je v resnici dobro in kaj slabo. Nekaj novega, vzgojenega moramo prinesti ne samo zase in za tovariše delavce, ampak tudi za poslodajalce. Močno in odločno moramo nastopiti v tem boju, ker imamo opravka z močnim nasprotnikom, tujim kapitalom, ki favorizira marksiste.
Občni zbor je nato pozdravil predsednik ljubljanske Delavske zbornice tov. Kozamernik, ki je ugotovil, da pozdravlja v tem prostoru občni zbor drugič, odkar je Delavsko zbornico prevzela nova uprava.
Kot prvi je podal tov. Višnar Drago svoje
Pričetek zbora in pozdravne brzojavke
Pred polno dvorano v Delavski zbornici je zborovanje pričel predsednik tov. Fr. Preželj, ki je najprej pozdravil zborovalce in zastopnike oblasti ter prijateljskih strokovnih organizacij. Tako je pozdravil občinskega svetnika g. Slapšaka, ki je zastopal župana dr. Adlešiča, zastopnika banskega sveta g. Majeršiča, predsednika »Društva združenih zasebnih trgovskih nameščencev Slovenije« g. Cešnovarja, inž. Koširja, ki je zastopal jiameščenski odsek ljubljanske Delavske zbornice, predsednika ljubljanske Delavske zbornice tovariša Kozamernika in tov. Gasarja kot stalnega delegata v centralnem tajništvu delavskih zbornic v Belgradu. Pozdravil pa je tudi tov. Žarijo Popoviča, tajnika osrednjega tajništva Delavskih zbornic v Belgradu in glavnega tajnika Jugorasa, ki je prinesel zboru pozdrave predsednika vlade Dragiše Cvetkoviča. Nato je predsednik tov. Preželj prebral pozdravne brzojavke, ki so prispele na zborovanje. Tako je prebral brzojavko, ki jo je bil občnemu zboru poslal voditelj slovenskega naroda dr. Anton Korošec in ki se glasi:
»Občnemu zboru želim mnogo uspehov in vse udeležence lepo pozdravljam. — Dr. Korošec.«
Nato je prebral pismo, ki ga je občnemu zboru poslal minister za zgradbe dr. M. Krek:
Čestital je Zvezi za dosedanje uspehe. Prav tako je zborovalce pozdravil tudi predsednik »Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije« tovariš Slavko Cešnovar. Za njim je razvil nekaj jedrnatih, zdravih in odločnih misli zastopnik ljubljanskega župana dr. Adlešiča, občinski svetnik g. Slapšak. Pozdravila pa sta tudi še inž. Košir kot predsednik nameščenskega odseka Delavske zbornice ter tov. Gasar, delegat 'ZZD v centralnem tajništvu Delavskih zbornic v Belgradu. Ta je poudaril svoje čvrsto prepričanje, da se bo posrečilo pritegniti v sporazum tudi zastopnike hrvaškega delavstva, tak* da bodo jugoslovanske delavske vrste močne in nepremagljive, kakor ena sam* odločna vojska.
Zborovalci pošiljajo pozdrave
Strokovno poročilo
Občni zbor Zveze združenih delavcev najtopleje pozdravljam. Ne morem bijti letos osebno navzoč, ko pregledujete svoje letno poslovanje, a toliko bolj želim, da boste za preteklost s svojimi uspehi zadovoljni, za bodočnost pa da boste napravili take sklepe in delovni program, kakršni so potrebni, da bo slovenski delavec v naši (Zvezi dobil najpopolnejšo stanovsko zaščito, ki je mogoča.
Zveza združenih delavcev je danes nesporno edina stanovska organizacija slovenskega katoliškega delavstva. Uveljavila se je razveseljivo. Močna je že. Mlada je in polet ima. Upam, da bo njej uspelo, da prekvasi slovensko tovarno, rudnik in delavnico, da bo tam najzaved-nejša naša vojska, ki se bije za krščansko pravičnost in bo vzdrževala slovenski ponos in ljubezen med nami.
To bi bil triumf Vaših naporov in žrtev.. Želim, da ga dosežete čimpreje. Najlepše pozdrave vsem, Vaš
dr. Krek.
Občnemu zboru sta poslala pismene pozdrave tudi še načelnik Kmečke zveze gospod Brodar in prof. Bitenc iz Celja. Nato pa je prebral predsednik tov. Preželj še pozdrav zastopnika predsednika Jugorasa min. predsednika Cvetkoviča, tajnika bel-grajske Delavske zbornice Ljubomirja Mitiča.
Z občnega zbora so bile poslane naslednje brzojavke:
Predsedniku kr. vlade Dragiši Cvetkoviču, Belgrad: »Delegati IV. rednega občnega zbora ZZD vam pošiljajo svoje vdane pozdrave za vašo odločno nacionalno socialno politiko.«
Predsedniku senata dr. Korošcu: »Zborovalci IV. rednega občnega zbora ZZD pošiljajo slovenskemu voditelju in svojemu velikemu prijatelju vdane pozdrave.« Ministru za zgradbe dr. M. Kreku:
»Zborovalci IV. rednega občnega zbora 7I7IT> pošiljajo svojemu prvoboritelju in odločnemu sodelavcu vdane pozdrave.«
Škofu dr. Gregorju Rožmanu in škofu dr. I. J. Tomažiču: »Delegati IV. rednega občnega zbora ZZD pošiljajo z obljubo zvestobe Kristusu, svojemu slovenskemu cerkvenemu knezu vdane pozdrave.«
Poslani pa sta bili prav tako pozdravni brzojavki banu dr. Natlačenu in županu mesta Ljubljane dr. Adlešiču.
Vzpodbudni in priznavalni nagovori
Prvi je povzel besedo tajnik centralnega tajništva Delavskih zbornic v Belgradu in glavni tajnik Jugorasa tov. Zarija Popovič. Čestital je ZZD h krasnim uspehom, ki jih je dosedaj dosegla. Ugotovil je njeno konstruktivno delavnost, ki služi okre-. pitvi slovenskega naroda in jugoslovanske
države. Današnji časi zahtevajo, je dejal, da se v eno fronto strnejo vsi delavci in nameščenci v boju proti pogubnemu rušenju, ki ga skušajo izvajati plačani privrženci tujih ideologij. Našemu človeku je najbližji domačin. Nikdar ne more biti slovenskemu delavcu dražji kitajski kuli,
Dočim je v prejšnjih letih Zveza združenih delavcev v svojem delovanju bila omejena bolj na teren, je v zadnjem poslovnem letu vodilno nastopila v vseh važnih akcijah, ki so se tikale vsega slovenskega delavstva. Tudi v delu na terenu je nastala precejšnja sprememba. Dočim smo se prejšnja leta morali omejevati na samostojne mezdne akcije v manjših podjetjih, je ZZD v preteklem poslovnem letu nastopila v vseh večjih podjetjih. Prodrli smo med trboveljske rudarje, vodilnejši smo postali pri KID, važen preokret pa je nastal tudi v gradbeni stroki, kjer je ZED socialistom vzela vodstvo. Zajela je tudi tekstilce med katerimi je radi znanih stavk v letu 1935 zelo trpel ugled delavskih organizacij. Kljub temu, pa si je znala ZZD pridobiti zaupanje tega delavstva in volitve obratnih zaupnikov kažejo, kako med tekstilci vedno bolj hirajo razred-nobojne organizacije in kako pridobiva ZIZD.
V vseh svojih akcijah je ZZD uspela. Temu je vzrok najprej previdnost, s katero ZZD vse akcije vodi, potem delovanje z DZ in z vsemi odločujočimi faktorji našega javnega življenja.
Vi vsi, delegati, ki ste zbrani na tem dbčnem zfboru iz delavskih okolij, sami najbolje veste, kako je v preteklem letu narastla in še vedno narašča draginja. Druge organizacije so o tej draginji samo razpravljale, se razpisavale, so sklicevale protestne shode, storile pa niso ničesar.
Zveza združenih delavcev je bila tista, na katere iniciativo so se v jeseni leta 1939 zbrali na banski upravi v Ljubljani zastopniki slovenskih stanov, da bi skupno proučili vse možnosti, kako ublažiti draginjo in pomagati najbednejšim. Druge organizacije so na tej anketi nergale in nagajale, mesto, da 'bi podprle borbo delavske zbornice. Zato lahko trdimo, da je bil samo uspeh ZZD in DZ, da se je ta anketa povoljno zaključila in soglasno ugotovila, da je treba na vseh mestih vplivati, da se plače delavstva prilagodijo draginji in da se ustavi naraščanje draginje. Prva posledica te konference je bila, da se je približno 23.000 tekstilnim delavcem zvišala plača najprej za 10%, potem pa v mnogih podjetjih ponovno za 10%.
Iz te konference so črpale material za vse mezdne akcije tudi druge organizacije.
NAS BOJ ZA IZBOLJŠANJE SOCIALNE ZAKONODAJE.
V borbi za zboljšanje socialne zakonodaje, je ZZD igrala vodilno vlogo. Sestavljala je predloge, zbirala material itd. Druge organizacije so čez sedanjo zakonodajo samo zabavljale, storile pa ničesar, da bi se izboljšala. Ko je DZ ob tako perečem vprašanju kot so bili veliki vpoklici na orožne vaje, sklicala vse organizacije na posvet, kaj naj se v tej stvari ukrene, je dejansko sodelovala samo ZiZD, druge organizacije pa so ostale samo pri kritiki.
Pomemben uspeh je ZZD dosegla brez dvoma tudi za sezonske delavce. Člen 74. Uredbe o podpiranju nezaposlenih delavcev namreč ne dovoljuje, da bi se sezonskemu delavstvu v mrtvi sezoni izplačevalo brezposelne podpore in je zato kljub temu, da mora plačevati prispevke, prav v času največ je stiske t. j. po zimi, brez vseh sredstev. Mi te uredbe nismo delali, pač pa smo se trudili za njeno izboljšanje. Nismo uspeli takoj, kajti v tej borbi smo bili z zbornico sami, vendar je ZIZD z energično intervencijo in potom svojega zastopstva pri Borzi dela, izposlovala za sezonskega delavca vsaj nekaj. Prejemali bodo namreč ob času mrtve sezone do 15. marca prvo polovico, po njihovem članstvu jim pripadajoče podpore, po 15. marcu pa drugo polovico. To je vsaj nekaj in mnogo v primeri s prejšnjim stanjem, ko niso dobili nič. Nismo pozabili na orožne vaje, mislili smo tudi na zboljšanje vseh drugih uredb in zakonov.
NAŠI USPEHI NA TERENiJ.
V preteklem poslovnem letu smo sklenili 22 kolektivnih pogodb in sporazumov. Od teh je ZZD sama sklenila 9. Stavke v preteklem poslovnem letu nismo imeli nobene. To dokazuje, da je ZiZD že toliko močna, da že z intervencijo dosežejo, kar je morala preje priboriti s štrajkom. Sodelovali smo tudi v mezdni akciji za mizarje, sodelujemo v akciji za stavbinsko kolektivno pogodbo, monopolce in rudarje pri TPD ter v državnih rudnikih.
Vse akcije, katere je vodila ali v njih sodelovala ZZD, so bile uspešne. ZZD je vedno nastopala proti akrobacijam na račun delavstva. Samo en primer naj vam povem; Tekstilne kolektivne pogodbe ZIZD ni podpisala, vendar se je postavila na odločno stališče, naj se je ne odpove, ker bo težko mogoče skleniti novo. Druge organizacije pa so izjavljale: »Mi tekstilno kolektivno pogodbo odpovemo, da bomo s tem tekstilce prisilili v organizacijo.« Kaj je bil uspeh tega? Danes je 23.000 tekstilcev brez kolektivne pogodbe, prepuščenih milosti podjetij. Tako je tudi pri drugih akcijah. Vsem je znana stavka rudarjev pri TPD. GotOve organizacije so hotele iz stavke zase kovati kapital, pa jim ni uspelo. Druge organizacije ZZD pri pogajanjih niso marale. Vedno so nas hoteli prevariti in izključiti od pogajanj. Pa smo se vedno držali in s svojim stališčem prodrli.
VOLITVE OBRATNIH ZAUPNIKOV
Kakor na zgolj strokovnem polju, je IZZD uspela tudi pri volitvah obratnih zaupnikov. Znano je kakšna je bila volilna borba in na kak način se je vodila. Toda ZZD se ni ustrašila. Komaj se je poleglo navdušenje po prvem slovenskem delavskem taboru, smo močni in odločni stopili v volilno borbo. 2ZD ima 11 zaupnikov, so pisali. Pa so pisali samo svoje želje, ne pa resnice. Zgodilo se je kar v četrtem letu obstoja ZZD niti sami nismo pričakovali: Dobili smo večino zaupnikov. Izvolilo se je 1804 zaupnikov. Od teh je dobila (ZIZD več kot 1/3 namreč 665 zaupnikov. Socialisti, naši zagrizeni nasprotniki, kateri 20 let nobena druga organizacija ni mogla prekositi, so dobili 461 zaupnikov t. j. za 200 manj kot mi. JSZ, ki je vedno hotela biti najmočnejša predstavnica slovenskega katoliškega delavstva, se je ustavila že pri 243 zaupnikih, t. j. za 400 manj kot mi. NSZ, ki hoče biti nacionalna slovenska organizacija, je obstala pri 366 zaupnikih t. j. 300 manj kot mi. Tega našega uspeha nasprotniki niso mogli preboleti, kakor tudi ne njihove blamaže, ker so ZZD obljubljali 11 zaupnikov, dobila jih je pa 60 krat več.
Tudi letos so se vršile zaupniške volitve. Mi smo bili mnenja, da so volitve neprimerne v sedanjem času, ker so se stari zaupniki komaj upeljali v delo. Kato so naši nastopili samo tam, kjer so volitve izvedli nasprotniki, v drugih podjetjih pa so zaupniki prosili, da se jim mandati podaljšajo še za eno leto in bo kr. banska uprava vse te zaupnike za eno leto še potrdila. V podjetjih, kjer smo morali na volitve, pa smo dobili 16 zaupnikov več kot lansko leto. Zlasti moramo omeniti sijajen uspeh pri volitvah na Jesenicah, kjer je ZZD dobila 531 glasov proti 275 pri zadnjih volitvah. Vse druge organizacije pri KID so nazadovale, samo ZZD je napredovala za 256 glasov in socialisti za 20 glasov. Omeniti moramo tudi volitve v Kranju, kjer smo v »Jugobruni« od 16 zaupnikov dobili 3, dočim lani nismo imeli ndbenega. V »Jugočeški« je ZZD dobila 6 zaupnikov od 15, tako da je ZIZD v tem podjetju dobila največ zaupnikov od vseh ostalih organizacij.
Vršile so se volitve v rudarskih podjetjih. Kljub vsemu terorju in šikanam, katere Vi tovariši sami najbolje poznate, je ZZD dobila: V Tibovljah 1 zaupnika, v
Zveze združenih delavcev
Senovem 1 zaupnika, v Velenju 1 zaupnika in v Grižah 1 zaupnika. V vseh teh podjetjih ZZD prej po zaupnikih ni bila zastopana.
Lepi so uspehi, katere je ZZD izvojevala skupno z vami, tovariši iz tovarn in obratov. Skušal sem vam v svojem poročilu
Naši nasprotniki so nam vedno predba-civali, da ne moremo pridobiti delavstva v industrijskih središčih Slovenije in da se zato omejujemo pri organiziranju naših podružnic le na obrtniške delavce in manjhne industrijske obrate v podeželju.
Dolgo je že od tega, kar smo te trditve nasprotnikov ovrgli, prav posebno ponosno pa lahko gledamo nazaj na razvoj naše organizacije in njeno učvrstitev v preteklem letu, kajti v središčih težke industrije smo močno napredovali in tam, kjer do sedaj še nismo imeli postojank, smo se močno usidrali, kar velja predvsem za rudarsko in kovinarsko stroko.
Ustanovili smo zopet precejšnje število novih podružnic in sicer 15. To so podružnice : v Trbovljah, Zg. Šiški, pri ECŽ v Ljubljani, Dolenji vasi, Vuhredu, Laškem, Dolu pri Ljubljani, Bohinjski Bistrici, Sevnici, Pobrežju pri Mariboru, Kresnicah, Črnomlju, Puconcih pri Murski Soboti, Slovenjgradcu in Koroški Beli. ■ Kar članstva tiče, smo imeli na zadnjem občnem zboru v maju 1939 zabeleženih 6.872, a smo dosegli v marcu 1940 število 9.000 brez viničarjev. Pristopilo je torej v 10 mesecih nad 2.200 članov. Zastopane so v naši organizaciji vse stroke industrijskega in obrtniškega delavstva.
V preteklem poslovnem letu se je vršilo 10 sej glavnega odbora in 22 sej predsedstva centrale ZZD, na katerih je bilo sprejetih skupno 548 sklepov. Naše največje delo v organizacijsko-propagandističnem pogledu je bil I. slovenski delavski tabor, ki se je vršil v Ljubljani dne 4. junija 1939. Razven tega smo še organizirali dva viničarska tabora in sicer v Jeruzalemu in pri Kapeli ter delavski tabor v Predosljah pri Kranju. Posebno težavno
ki ga je podal tov. Kalčič. Iz njega je razviden silen napredek naše organizacije v preteklem letu in njena fizična uravnovešenost. Zaključili smo preteklo poslovno leto z malim presežkom, ki nas zelo zadovoljuje.
Naša članarina je zelo nizka, najnižja od vseh ostalih strokovnih organizacij. Vsled naraščajoče draginje ostaja članarina še nižja, kajti stroši za vzdrževanje organizacije rastejo obenem z draginjo. Vendar se more z dosedanjo discipliniranostjo našega članstva vzdrževati celoten naš aparat že s samo članarino. Potrebe naše organizacije velevajo, da je njen upravni aparat s personalom zelo obsežen. Samo številni obiski zastopnikov centrale na terenu svedočijo, da v tej ozki povezanosti centrale s članstvom prednjačimo vsem ostalim strokovnim organizacijam.
Naše članstvo pa pri svoji disciplini in dobri volji posveča le premalo pozornosti in skrbi svojemu strokovnemu glasilu
V kapitalističnem gospodarskem sistemu delavno ljudstvo ne uživa svojih pravic. Delavcu ta družba ne da pravic, zapisanih v božjem in v naravnem pravu. Zbiranje materialnega bogastva, kupiče-nje kapitala ji je najvišji zakon. Nebrzdano gospodarijo tako interesi podjetništva nad interesi narodnih mas.
Nujno mora zato v spor med pravicami delavnega človeka in med zlorabljanjem podjetništva poseči država in nadeti družbi nekakšne dbčestvene vezi, da pravičnost z zakonom uveljavi. Mnogi pričakujejo od te strani celotne rešitve. Zahtevajo, naj država vse uredi. Mnogi delodajalci so za to, delavci tudi pogosto. Delodajalci radi tega, da bi jim več ne bilo dati, kakor določa zakon, delavci radi tega, da bi čim enostavneje prišli vsaj do temeljnih pravic.
V naši državi imamo tako precej moderno socialno zakonodajo. Vendar ta zakonodaja ni popolna. Ni zavarovana s sankcijami, ne skrbi se zadosti za njeno izvajanje. Ni zavarovana organizacijska
ninizati najvažnejše, kar vas more zanimati. Kratko in skronmo je moje poročilo v primeru z delom, ki smo ga in ste ga izvršili.
Močna pa je naša samozavest in volja za novo delo in nove uspehe.
Bog živi!
je bilo naše organizacijsko delo v jeseni leta 1939, ko so morali mnogi naši podružnični funkcijonarji in člani oditi na orožne vaje ter smo morali z velikimi težavami mnoge podružnice reorganizirati za čas, dokler se vpoklicani niso vrnili z orožnih vaj. Lahko rečemo, da je delo organizacije šlo kljub vsem tem težavam nemoteno naprej. Naše podružnice smo močno učvrstili v organizacijskem pogledu in jim tudi omogočili primeren razmah. ZZD sloni danes na utrjenih temeljih in je zato sposobna, da zajame še večje množice slovenskega delavstva.
Organizirali smo kamniško in mariborsko okrožje ter ustanovili Strokovno zvezo gradbenega delavstva ZZD v Ljubljani. Kar zadrugarstva tiče, smo ustanovili Delavsko stavbno zadrugo v Ljubljani in v Jaršah.
Centralna pisarna je prejela 3.047 dopisov, odposlala pa 4.107 dopisov. Skupni promet znaša torej 7.154 dopisov, kar pomeni napram lanski poslovni dobi (6.761) porast za 393 dopisov. Izdali smo 24 okrožnic v 3.365 izvodih (lani 2.635) in izvršili 315 obiskov podružnic (lani 291), povodom katerih so imeli zastopniki centrale poleg strokovno-organizacijskih in programatično-načelnih govorov tudi predavanja predvsem za boj proti komunizmu ter za splošno delavsko izobrazbo.
Razen navedenega se imamo za organizacijski razvoj ZZD zahvaliti tudi dejstvu, da dočim so prejšnje uprave DE z nami ravnale po mačehovsko, nam je sedanja uprava DZ podelila nove organizacijske prostore, ki imajo svoj delež pri razmahu naše organizacije.
RASTEMO, NAPREDUJEMO, ZMAGUJEMO !
»Slovenskemu delavcu«. Članstvo dobiva svoj list zastonj, stane pa centralo ogromne zneske. Zato bo moralo naše članstvo poskrbeti, da bo donosnost lista večja, da bo njegovo vzdrževanje neovirano. Člani morajo neprestano pridobivati nove naročnike izven članstva, predvsem, da bo list naročen v vseh lokalih, kjer se shajajo in kamor zahajajo naši člani, zlasti pa morajo člani poskrbeti za reklamo in za oglase v listu.
Tov. Kalčič je apeliral na delegate, da skrbijo zunaj med članstvom, da bo članarino še bolj vestno plačevalo, da bodo člani zastavili vse svoje sile z^ naše glasilo in da bodo širili idejo naše organizacije in pomnožili njene vrste. Treba je skrbeti za bodočnost, ne pa za to, da se bo organizacija vzdrževala sedaj trenutno. Treba je našo organizacijo postaviti na tako trdne temelje, da se zavaruje neovirana bodočnost njenega nadaljnjega razvoja in obstoja. Zato ji je treba dati močno gospodarsko in finančno trdno hrbtenico.
svoboda, niso zaščiteni zadostno Obratni zaupniki, poravnanja in razsodišča so izročena muhastemu izigravanju. Nimamo potrebnega zakona o zaposlenosti, pa tudi za brezposelne ni primerno poskrbljeno. ‘Zakon o minimalnih mezdah je nepopo-len, ne razteza se na vse panoge, ni prila-goden različnim sposobnostim v izvrševanju dela. Delavcu, ki je odšel v službo za domovino, tudi ni zagotovljen' kruh ob povratku.
Radi čuvanja zakonitih delavskih pravic in njihove razširitve bi bilo treba ustanoviti delavska razsodišča po vzorcu viničarskih komisij za teritorij posameznih občin. Delavski zbornici je treba dati večji vpliv in pravico nadzorovanja. Pri okrajnih načelstvih je ustanoviti posebne referente Inšpekcije dela.
Nekaterim strokam delavskega stanu moramo posvetiti še prav posebno pažnjo.
Tekstilna stroka, ki ima zelo dobro konjunkturo in zaposluje več ženskega kakor moškega osobja ter nima skupne
kolektivne pogodbe, zasluži našo prav posebno brigo.
V lesni stroki so poskočile cene izdelkom za 100%, mezde so ostale skoraj izključno na stari višini. Socialna zakonodaja se ne izvaja. Delajo često po 16 ur na dan za dnevno mezdo 15—20 din. Potrebno bi bilo izdati posebno uredbo za delavstvo lesne stroke.
Stavbinsko delavstvo je v krizi. Zaradi časovnih razmer se mnogo manj gradi. Brezposelnost zato preti. Mezde zaposlenih so prenizke, kolektivne pogodbe ni.
Viničarjem je treba izbojevati socialno zavarovanje.
Poljedelsko delavstvo je plačano mnogo prenizko. Zato beži iz podeželja v industrijo in ustvarja z nadprodukcijo delavnih sil potiskanje mezde navzdol. Socialnega zavarovanja nimajo. Posebno vprašanje je naše izseljeništvo poljedelskega delavstva.
Ideja, ki je poklicala v življenje ZZD, je bila tako močna in silna, da so slovenski delavci prisluhnili ob klicu prvega vodstva organizacije, in se organizacije oklenili z vsem srcem, vso voljo in vso dušo. Delavec ve, da posameznik v današnji družbi ne pomeni ničesar. Delavec ve, da ima besedo v življenju tisti, ki ima močno hrbtenico, ki ima zgrajeno močno stanovsko organizacijo. Organizacija, če hočemo, da je močna in da njeno delo žanje sadove, mora imeti jasna načela in poštenost v delu. Porast ZZD iz maloštevilnega jedra v ogromno organizacijo — 99 krajevnih organizacij in skoro 9.000 članov — je pripisovati ravno dejstvu, da je IZZD jasna in brezkompromisna v načelih in da je pošteno delo vodilo organizacijo do zmage.
ZZD se ne vsiljuje nikjer. Ona pomaga, organizira in stori vse, kar je za delavski stan potrebno. V organizacijskem pogledu zaznamujemo neprestano napredek in porast. Osnove, ki so bile izražene v resoluciji na občnem zboru v januarju 1937, so rodile pozitiven sad i za organizacijo i za delavstvo i za slovensko katoliško skupnost.
Organizacija je imela ogromno zaprek in težav pri svojem delovanju. Ona je prišla na teren, kjer druge organizacije niso hotele iti; in Zbirala je pod svojim okriljem in še zbira najbednejše in pomoči potrebne. Organizacija je skušala in skuša biti v resnici narodna, osnovana na širokih nacionalnih temeljih. Žrtve, ki so bile za ta vzpon in porast ZZD potrebne, so bile storjene vedno z veseljem in z vso iskrenostjo in dobro voljo. Upam si trditi, če bi naša organizacija imela ob tej prožnosti, živahnosti in razgibanosti v centrali in krajevnih organizacijah, 30—40 letno tradicijo za seboj, bi lahko dali za slovensko delavstvo taka dela, da bi slovenski delavski stan imel res ono mesto, ki mu pripada in njegove pravice bi se 100% spoštovale in izvajale.
Organizacija je organizacijsko rastla in se dvigala. Ka to delo je bilo tudi potrebno mnogo finančnih žrtev. ZZD in slovensko delavstvo je imelo v težkih začetkih iskrene prijatelje in podpornike, ki bodo v zgodovini ZZD zapisani v najboljšem spominu. Danes EZD že sama sebe nosi in obveze njene so poravnane. Danes, ko je organizacija v organizacijskem, strokovnem i gmotnem oziru urejena, jo ob uri preizkušnje nobena strela ne bo omajala in nobena vihra pokončala, pa naj si pride od kakršne koli strani ali kadar koli.
PRETEKIA) POSLOVNO LETO
Iz poročil tajnikov in blagajnika ste razvideli poslovanje organizacije v strokovnem, organizacijskem in finančnem delovanju. Iz teh poročil se zrcali mnogo dela, mnogo skrbi, mnogo žrtev in mnogo zmage. Ta poročila dopolnjujem z naslednjim:
' 1. Tisk. Tisk je velesila in ZZD je s svojim strokovnim glasilom »Slovenski delavec« postala organizacija, ki ima povsod dostop, ki je resna, ki je stvarna, borbena in delavska. »Slovenski delavec« je z našo organizacijo skupaj bil najboljši zaveznik vseh onih sil, ki se bore proti komunizmu, marksizmu in vsem kvarnim vplivom, ki morejo nastopiti za človeško družbo. ZZD je sodelovala pri razpečavanju protikomunističnih brošur in so se v tem oziru pokazali dobri sadovi. Naprošam vas, da svoj tisk izboljšamo in da ga utrdimo in da svoje glasilo še bolj razširimo.
2.	Tabori. V preteklem letu je ZZD s svojim taborom 4. jun. v Ljubljani, s taborom viničarjev, s taborom v Predosljah in z blagoslovitvijo praporov pokazala javnosti, da smo tu, da živimo, da delamo, da se hočemo dosledno boriti za svoja stanov-
S pravično mezdo in s socialnim zavarovanjem je treba preprečiti zle posledice sedanjega slabega stanja.
Gospodinjski posli doslej v nobeni organizaciji delavstva niso bili zadostno upoštevani. Prepuščalo se jih je samim sebi. Nezavarovani so zato pred neštetimi krivicami, ki jih morajo brez brambe prenašati. Tudi zanje -bo treba ustvariti pravične življenjske pogoje.
Našteli smo nekaj strok, ki so pomoči najbolj potrebne. S tem ni rečeno, da bi jo druge stroke ne bile. Povsod bo treba delati. Zvezo združenih delavcev čakajo tako še omnogne naloge. Z mezlomljivo voljo in borbenostjo moramo zato iti na delo, da združimo slovenski delavski stan v naši krščanski in narodni strokovni organizaciji in mu izvojujemo v lastnem narodu tisto soodločujoče mesto, ki mu gre.
ska načela in cilje. Predvsem tabor v Ljubljani je nasprotnike organizacije spravil pod klop. S tem taborom je bila ZZD tudi oficielno priznana kot edina delavska organizacija slovenske katoliške skupnosti in jugoslovanske delavske skupnosti.
3. Delavska mladina. ZZD je
v preteklem letu hotela in skuša še danes po posebnem sistemu zajeti delavsko mladino, da jo bo usmerila v težkem življenjskem boju, ki ga mora bojevati ročni delavec. Ravno pri vzgoji te mladine se bo vidno pokazala krščanska usmerjenost naše organizacije in našega delovanja.
4. J u g o r a s. Jugoras (Jugoslovenska
delavska zveza) je naša zastopnica pred vsem delavstvom v državi. Naše sodelovanje je prisrčno in iskreno. Strokovni interesi slovenskega delavstva so po sporazumu z Jugorasom mnogo pridobili. Sestav Jugorasa iz drugih pokrajin naše države je spoštoval našo idejno usmerjenost in nam na neštetih sejah priznal, da je ravno na naš način možno, delavca pridobiti ne samo organizacijsko, ampak vsega: njegovo voljo, njegovo čustvovanje, njegovo dušo in mišljenje. Mi bomo z Jugorasom ostali v istih odnosih, kot smo danes. Delavec je steber države, tako je izjavil na nekem zborovanju vrhovni predsednik Jugorasa g. Dragiša Cvetkovič in zaradi tega je prav, da nacionalno misel med delavstvom razširjamo in poglobimo. Bodoči razvoj bo v delavskem gibanju v naši državi prinesel verjetno, da bodo delavski pokret popolnoma nacionalizirali, da bo med njimi sodelovanje in da bodo izginili iz naše države *vsi pokreti, ki so osnovani na internacionalizmu. Tako je prav in tako mora biti!
5. Socialne ustanove. ZZD ima
svoje zastopnstvo v OUZD, v Javni borzi dela, v Delavski zbornici in Centralnem tajništvu delavskih zbornic v Beogradu. Sodelovanje ZZD je bilo plodonosno, je bilo stvarno, koristno i za te ustanove i za delavstvo. Vsi poznate delo teh ustanov. Res je, da ni vse tako, kakor bi delavci in mi želeli. Toda zavedati se moramo, da ni mogoče v enem dnevu, tednu, mesecu ali letu predrugačiti do temelja sistem, ustroj in dosedanje metode teh ustanov. Vodstvo ZZD se je trudilo z vso silo na spremembah in je z največjim razumevanjem marsikaj že spremenilo. Sedaj gre naše hotenje v tem oziru svojo pot naprej in videli boste, dragi tovariši, da bodo delavske socialne ustanove slovenskemu delavskemu stanu ono, kar morajo biti. Razrednost mora izginiti popolnoma. Stanovska zavest mora prešinjati naša srca in uspehi za delavski dobrobit ne bodo izostali.
6. Socialna zakonodaja. Lepo
socialno zakonodajo imamo v naši državi, ki ureja delovno razmerje in odnose delovnega ljudstva; žal, da ta zakonodaja ni vedno v življenju, da ta zakonodaja ne da delavstvu zadostno zaščito in koristi. Zakaj? Zato, ker je velikokrat na papirju in ker se ne izvaja. In ravno ZZD je v tem oziru mnogo storila, da pridemo od besede k dejanjem. ZZD je mnogo truda zastavila tudi za to, da delavska zakonodaja ni bila rušena in da delavski interesi ftiso bili okrnjeni. Pri raznih osnutkih je sodelovala, napravila je več samostojnih predlogov, ki pa do adnes žal še niso bili upoštevani.
Delavci — delavke!
Pri vsaki organizaciji je potrebno, da se skupne moči članstva usmerijo in naravnajo v ono smer, da dosežemo skupen cilj. Zato je vsaki organizaciji nujno potrebno dobro vodstvo. Od vodstva se zahteva sposobnost in požrtvovalnost. Vodstvo (Nadaljevanje na 4. strani.)
Za njim je podal organizacijsko poročilo tov. Breznik Albin
Rast ZZD iz trdnih temeljev
Sledilo je:
Blagajniško poročilo
Tov. Rozman Peter:
Nekaj nalog za bodočnost
Poročilo predsednika ZZD tov. Prežlja Franceta se glasi:
Vzpon in napredek organizacije
IV. redni letni občni zbor ZZD
Občnemu a boru je bila predložena sledeča
(Nadaljevanje a 8. strani.)
Resolucija
mora delati po najboljših metodah, da je organizacija kos močnemu in odlično organiziranemu nasprotniku.
tZakaj je naša organizacija tako lepo napredovala od ustanovitve dalje? Napredovala je zaradi tega, ker je bilo v organizaciji sloga, najlepša harmonija in skupnost, ko nergačev in kritikastrov nismo poznali. Življenje v organizaciji zahteva ravno od vodstva, da je pripravljeno na žrtve, včasih na večje, včasih na manjše. Tisti član vodstva, ki mu gre resnično za stvar, za napredek organizacije, za interese delavstva, tisti je tudi sposoben, da prenese kritiko. Socialno delavsko čustvovanje in aktivnost vodstva mora biti najmočnejša, najjačja, socialna orientiranost mora biti jaka. Osebni interesi se morajo podrediti višjim interesom organizacije. Če kak član ni tak, se pod udarci kladiva razdrobi kot steklo. Ce pa ima v srcu, v svojem delu, v svojih mislih samo dobrobit stvari, napredek organizacije, tedaj se tak član vodstva ujekleni kot železo pod kladivom.
Vi veste, da pretežno vodijo našo organizacijo nameščenci. Tudi jaz sem nameščenec. Ze dolgo sem nosil v svojem srcu misel in željo, da je treba dati vodstvo v roke vam — samim delavcem. S tovariši, ki sem jih zbral okoli sebe, smo bili v za-
četku potrebni. Dane« je organizacija ie tako zgrajena in tako močna, tako v teku, da smo mi lahko samo svetovalci, ne pa voditelji. Ce nam gre za stvar in za delavsko dobro, tedaj moramo dati delavstvu možnost, da o sebi sam odloča in da se vzgaja za vodstvo vseh naših delavskih ustanov in naprav. Ko bo naš stanovski red enkrat zagledal svoj dan in prišel v življenje, takrat bo moral vsak stan dosledno sam sebe voditi. In mi hočemo, da se delavci vodijo sami in da sami sebi uravnavajo organizacijo, ker svoje potrebe najbolje poznajo. Tehnično je včasih nemogoče, da bi delavec vodil, vendar smatram, da je pri našem naravnem razvoju organizacije ZZD nastopil z današnjim občnim zborom trenutek, da z velikim zadoščenjem, da je vaše in moje delo rodilo lepe sadove, odložim predsedniško funkcijo in se kot pobornik pridružim prvi liniji kot običajen vojak.
Zavedam se, da mi zaupate. Zagotavljam vas, da bom ostal vedno in vsikdar pobornik vaših teženj, pobornik zahtev in želj organizacije in da bom ravno tako nenehoma deloval za dobrobit slovenskega delavstva. (Zahvaljujem se za zaupanje in za iskreno sodelovanje. Gradimo enoten-močan delavski stan! Bog živi!
Debata
V debati o predsednikovem poročilu je duhovni vodja organizacije g. Križman poudaril tiste značilne misli, ki jih prinašamo v uvodu poročila o tem občnem zboru, zaradi katerih se zaslužni člani starega odbora poslavljajo od svojih funkcij v interesu čim hitrejše rasti pokreta z obvezo in obljubo, da bodo poslej organizaciji zvesto in z vsemi močmi služili tudi v svojstvu navadnih članov organizacije. Pri tej priliki je omenil poleg drugih zmag zlasti to zmago, da je vstala v interesu pravega krščanskosocialnega gibania med Slovenci in da so zato bili krivični vsi tisti očitki, ki so jih nasprotniki vseh smeri nanjo metali. Bila je potrebna, nujna zato, ker so vodilni člani iz vrst JSE zapravili staro krščansko-socialno dediščino pokojnega Evangelista Kreka in so hoteli graditi hkrati na dveh nasprotnih temeljih, ki se med seboj izključujeta. Pred nekaj dnevi je namreč bilo zborovanje duhovnikov ljubljanske škofije pod predsedstvom prevzvišenega ordinarija dr. Gregorija Rožmana. Okrog 200 duhovnikov se je tega zborovanja udeležilo in soglasno ugotovilo, da je gibanje JSZ prišlo pod
marksistični vpliv ter tako že skozi več let delovanja tega vodstva in pisanja gla-sila JSZ »Delavske pravice« ni mogoče smatrati za skladno s krščanskim svetovnim nazorom. Ta enoglasna obsodba s tako merodajnega foruma naj zastopnike in članstvo ZZD še bolj utrdi v vztrajnem prizadevanju za našo organizacijsko rast in za to, da bomo zapravljeno dediščino Evangelista Kreka v pravem razumevanju svojega poslanstva mogli prav in vredno vršiti. Živahno pritrjevanje zborovalcev je bilo nedvomen znak za trdno voljo to tudi izpolniti.
Sledilo je še poročilo nadzorstva, ki ga je podal delavec tobačne tovarne v Ljubljani, tov. MakB Hvale.
Tov. Jože Langus je nato predlagal iz-premembo pravil, ki je imela najvažnejše točke v tehle novih določilih: Namesto dosedanjih osmih odbornikov in namestnikov jih bo v bodoče dvanajst. V ožji odbor naj se pritegne še en član, da jih bo šest. Funkcija naj v bodoče ne traja tri leta, ampak eno leto. Sprememba pravil v posameznih členih je bila sprejeta soglasno.
Zastopniki slovenskega delavstva, shrani na IV. rednem občnem zboru IZveze združenih delavcev v Ljubljani, soglasno
ZAHTEVAMO:
1. Izvede naj se takoj dokončna preureditev države z avtonomno slovensko banovino z enakimi kompetencami, kakor jih ima hrvatska banovina. Le lastna banovina s širokim delokrogom more prav zaščititi socialne interese slovenskega delavstva.
2. Izvede naj se decentralizacija delavskih socialnih zaščitnih ustanov: Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, Osrednjega urada izseljeniškega komisa-rijata. Izvrši naj se reorganizacija Borz dela tako, da bo z decentralizacijo v tej ustanovi obenem zavarovan tudi zadosten vpliv delavstva. Z zakonom naj se takoj uveljavi zagrebški sporazum o preureditvi Centralnega tajništva delavskih zbornic v Skupni urad delavskih zbornic kraljevine Jugoslavije.
3. Država naj nemudoma začne demontirati v svojem lastnem delokrogu kapitalistični družabni red in kapitalistično gospodarstvo ter naj na njegovo mesto začne uvajati narodno stanovskega.
4. Država naj uvede družinske plače, ki bodo omogočale nravno zdrave družine in neovirano narodno rast.
5. Vsa delavslfo-zaščitna zakonodaja, ki velja za privatna podjetja, naj se brezpogojno uveljavi tudi za vsa državna podjetja.
6. Država naj posveča vso pažnjo izvajanju že obstoječe socialne zakonodaje ter naj pomanjkljivosti v njej izpopolni tako, da bo delavski stan zavarovan pred kakršnimkoli zlorabljanjem. Zato naj:
a)	s strogimi sankcijami zaščiti delavske organizacije in funkcijonarje teh organizacij Dre d izigravanjem in terorjem podjetništva.
b) Obratne zaupnike bolje zaščiti. Njihova funkcijska doba naj traja vsaj tri leta. Starešina obratnih zaupnikov v podjetjih iznad 300 delavcev naj bo dela oproščen, da bo mogel svojo funkcijo uspešno vršiti.
c) Sklepanje kolektivnih pogodb naj bo Obvezno za vsa podjetja, v katerih to zahteva nad % delavstva.
č) Izboljša bolniško zavarovanje predvsem glede izpopolnitve zdravniške službe. Cl. 219 o. z. naj se razširi na vsa podjetja. Uvede naj se obveznost socialnega zavarovanja za viničarje in poljedelske delavce.
d) Strogo izvaja in še dopolni zakon o prepovedi dela ob nedeljah in praznikih.
e) Uredba o minimalnih mezdah naj se razširi na vse stroke delavstva. Minimalne mezde nai zviša na zadostno višino. H kontroli o izvajanju tozadevne uredbe naj pritegne delavsko socialne institucije.
f) Pri vseh okrajnih načelstvih postavi posebne referente Inšpekcije dela za kontrolo nad izvajanjem socialno-zaščitne zakonodaje.
g) Organi Delavske zbornice naj dobijo značaj pomožnih organov Inšpekcije dela s pravico pregledovanja obratov in njihovega poslovanja, v kolikor to zahteva kontrola nad izvajanjem de-lavsko-zaščitne zakonodaje.
7.	Brezposelnemu delavstvu naj se posveti več skrbi. Podpore Borze dela naj se izplačujejo vsemu brezposelnemu delavstvu brez razlike ali je sezonsko ali ne. Formalnosti pri izplačilu podpor naj se čimbolj poenostavijo, da zgine iz Borz dela tipični birokratizem.
Resolucija je bila sprejeta z navdušenim odobravanjem in ploskanjem.
Volitve novega odbora
Nato so bile volitve novega odbora, pri katerih je bila sprejeta kandidatna lista, kakor si jo je bil zamislil stari odbor.
Novoizvoljeni odbor se je konstituiral sledeče: predsedlnik: Jonke Jože, urarski pomočnik; I. podpredsednik: Langus Jože, magistratni uradnik; II. podpredsednik: Jesih Adolf, rudniški strugar; tajnik: Pirih Milko, diplomirani tehnik; blagajnik: Arčon Julij, uradnik OUZD; član predsedstva; Grebenšek Slavko, urad. OUZD. Odborniki: Kralj France, tramvajski de lavec; Jemec Franc, tobačni delavec. Gov-še Avgust, papirniški delavec; Berčič Mirko, tekstilni delavec; Markič Matej,
kovinar; Obrč Anton, lesni delavec; Koš-nik Jože, viničar — kot zastopnik Strokovne zveze viničarjev.
V nadzorstvo so bili izvoljeni: tov. Pre-želj France kot predsednik, ter tov. Kal-čič Rudolf, Odar Franc in Mastinšek Franjo, v razsodišče pa: tov. Smersu Rudolf, Zupan Slavko in Urbanc Franc.
Po slučajnostih je bil nato v dvorani Delavske zbornice predvajan še izredno zanimiv, 400 metrov dolg film o postanku in razvoju Zveze združenih delavcev. Nato pa so se delegatje razšli, zadovoljni in veseli, da so člani tako složne in tako delavne organizacije.
Naša borba - naša rast
Ljubljana — gradbeni
V pisarni strokovne organizacije gradbenega delavstva ZZD se nahaja mnogo legitimacij članov ter se valjajo po predalih. Zato prosimo člane, da iste čimprej dvignejo.
Murska Sobota
BORBA ZA DELAVSKE PRAVICE V TOVARNI CVETIC
Ze skoraj eno leto traja borba za najosnovnejše pravice delavcev v tei tovarni in ta borba je sedaj dosegla svoj višek. Na prikrit način, z grožnjami, s podkupovanjem, z mahinacijami in z vsemi mogočimi sredstvi se je oviralo svobodno organiziranje delavk v organizaciji ZZD. Kakor prvi kristjani za časa Nerona so se zbirale delavke v skrivnih prostorih, pri zastrtih oknih in se navduševale za organizacijo, potom katere bi si naj izboljšale svoj težki položaj. Ali našel se je zloben Judež in delavke so bile izdane. Posledica tega je bila, da so vse delavke, za katere se je vedelo, da so organizirane, dobile 14 dnevno odpoved ter bile vržene na cesto, pa čeprav so nekatere že 6 let pomagale g. Cvetiču, da si je lahko privoščil za
3.— din »tisto borno kavo«, kakor se je pri poravnalnem postop'anju izrazil. (Karlove Vare si je namreč sam prislužil. Murska Krajina iz 1.1934.) Človek bi si mislil, da to danes v 20. stoletju ni mogoče, pa na žalost se to v Murski Soboti še dogaja.
Dne 12. t. m. je bila na tukajšnjem sre-skem načelstvu že druga poravnalna razprava med Z1ZD in g. Cvetičem. Tudi pri tej razpravi se je g. Cvetič pokazal za zelo nedostopnega in ni hotel pristati na noben predlog ZZD. Delavci imajo sedaj po zakonu proste roke in njim je dopuščeno, da si izvojujejo svoje pravice tudi z raznimi sankcijami. Ogorčenje zaradi Cvetiče-ve nepopustljivosti je postalo tako veliko,
da se imamo zahvaliti samo discipliniranemu delavstvu, da ni prišlo do najhujšega. S prizadetimi delavkami sočustvuje vsa soboška javnost, organizacija ZZD pa bo nadaljevala borbo za dosego delavskih pravic do končne zmage.
Jesenic*
Volitve delegatov v Krajevno Bratovsko skladnico, ki so se vršile v četrtek, dne 14. marca, so pokazale nov porast ZIZD, v primeri z volitvami obratnih zaupnikov dne 9. februarja. Celotni volilni izid je sledeči:
Volilnih upravičencev je bilo 3740. Volilo je 2858, to je dobrih 76%. Zanimivo je, da je bila udeležba pri prejšnjih volitvah v Bratovsko skladnico (1. 1937) točno ista, tudi 76%. Posamezne skupine so dobile:
ZZD . . 482 JSZ . . 429 NSZ . . 626 SMRJ . 1321
Delegati se razdelijo na posamezne skupine tako, da dobi:
ZZD . .	20
JSZ . .	18
NSB . .	27
SMRJ .	56
delegatov, odbornikov pa ZZD 1, JSZ 1, NSZ 1, SMRJ 3. Volitve ne moremo čisto točno primerjati z letošnjimi volitvami obratnih zaupnikov, ker je bilo pri volitvah v Bratovsko skladnico manj volilnih upravičencev in tudi udeležba je bila manjša. Poleg tega so pri volitvah v Bratovsko skladnico odpadli mladoletni delavci, ki jih imata največ ZZD in NSZ. Tudi se ne morejo primerjati z volitvami v Bratovsko skladnico 1. 1937., ker takrat ZZD še vobče ni nastopila. Vendar so pa te volitve jasno pokazale občutno nazadovali je rdečih in NSZ. (ZZD bi v primeri z volitvami obratnih zaupnikov, v kolikor je
bilo takrat več volilcev in večja,udeležba, dobila pri sedanjih volitvah le 446 glasov, dobila jih je pa 482, torej za 36 več. NSZ bi morala dobiti v isti primerjavi 672, dobila je pa 626, SMRJ bi morala dobiti 1370, pa je dobila le 1321. JSZ bi v primerjavi dobila 371, pa je dobila 429. Z visokega razgledišča gledano torej vidimo pri teh volitvah porast glasov katoliških delavcev. Razveseljiv je padec rdečih glasov. Pri volitvah 1.1937. so imeli rdeči nadpolovično večino, dočim so dosegli pri sedanjih volitvah le 46%.
Razveseljivi izidi volitev za (ZIZD bodo dali našim skupinam v bodoče še več življenja in delavnosti. Uspehi nas ne smejo uspavati, ampak spodbujati k neumornemu delu.
Vuhred
Spet se moramo oglasiti malo v našem listu. Poglejmo nekoliko po naši okolici, kako se tukaj godi našemu delavcu! Huda zima je minila. Obeta se, da se bo delo zopet pričelo.
\ Mi, ubogi trpini, ki se nam plače nič ne dvignejo, draginja je narastla, gospodje pa mislijo, da bomo za star šiht ali akord delali! Pa so tudi delavci veliko temu krivi; mu že glava med ramena leze, pa malo stransko pogleda in vpraša, kaj bo gospod rekel, če se organizira. Imamo tudi nekaj takih, da so člani, pa le naše delo ovirajo. Ko se članarina pobira, bi bilo treba vabiti s »plehmuziko«, če je sestanek, pa s tamburaši!
Ce ne bomo poprijeli z odločno roko in z železno voljo, ne bomo premagali ovir, ki nas čakajo in nam preprečujejo pravo delovanje. Bil sem prisoten v nekem lokalu in sem na lastna ušesa slišal, kako nas bolj črtijo naše vrstniki, kot pa kapitalisti. Naj se zaveda delavstvo: ako pride tako daleč, bodo vsi tisti siti prvi* dan marksističnega kruha in njih raja. Ko bo prispele brošure in jih je eden od čla-
nov delil, se je videlo, kako jih je zbadalo bolj kot trn in bi jih najrajši v vodo metali.
Opozarjamo vse tiste člane, ki stojijo ob strani, med postojankami, in zaostajajo s članarino že po tri in pet mesecev, naj spregledajo, dokler je še čas, da ne pride prej Gospod in jih najde speče ...
Viničarji
SZV - ZZD Sv. Miklavž pri Ormožu priredi na 'belo nedeljo, dne 31. t. m. po rani sv. maši v Društvenem domu pri Sv. Miklavžu svoj XIX. redni letni občni zbor. Govoril bo naš stari borec za pravice viničarjev tov. Peter Rozman.
Tovariši viničarji! Zavedajte se težkih borb, ki jih morate bojevati dan za dnem vi, zlasti pa vaša zaščitnica SZV ter vsi do zadnjega pridite na občni zbor.
Vabimo pa tudi vse prijatelje našega pokreta, kakor Kmečko zvezo, vinogradnike, posebno pa okoliške skupine SZV, ki naj pošljejo svoje zastopnike.
Tobačni delavci
Opozarjam na to, da bom vsakogar sodno preganjal, kdor bo razširjal neresnično vest, da se dne 24. februarja nisem zavzemal za interese tobačnega delavstva na Upravi državnih monopolov.
Jemec Franc, 1. r.
Stavblnska kolek, pogodba
V ponedeljek, dne 18. marca 1.1. so se nadaljevala med zastopniki delojemalcev in delodajavcev stavbinske stroke pogajanja za novo kolektivno pogodbo.
Zastopniki zidarskih mojstrov iz Celja in Ljubljane, kakor tudi tesarskih mojstrov iz Celja, so izjavili, da od svojih stanovskih Združenj nimajo pooblastila za pogajanja, dokler ministrstva ne rešijo vprašanje dodatkov za povečanje mezd za že prevzeta javna dela, glede pobijanja šušmarstva itd., katere skupne zahteve delodajalcev in delojemalcev so bile svo-ječasno izročene tozadevnim ministrstvom v Beogradu.
(Nadaljevanje na 5. str.)
Skupni urad Delavskih zbornic
S preusmeritvijo naše notranje politike in s preureditvijo države na načelu treh narodnostnih enot je nujno povezana tudi sprememba delavskosoci-alnih ustanov. Zgraditi se morajo novim prilikam primerno trije samostojni nosilci delavskega zavarovanja. Vse tri grupe: slovenska, hrvatska in srbska že zato zahtevajo ukinitev SUZOR-ja. Ta je imel doslej svojo centralo v Zagrebu in je vodil vse naše okrožne urade v celi državi. Uvedel je v njihovo upravljanje birokratizem, ki mu je ko-• maj najti primere. Zdrave težnje delavstva zato tu nuijno zahtevajo spremembo.
Kakor pa so bili Okrožni uradi centralizirani v zagrebškem SUZOR-ju, tako so bile Delavske zbornice centralizirane, seveda z mnogo večjo samoupravo, v Centralnem tajništvu Delavskih zbornic. V centralistično urejeni državi je bilo tako dokaj razumljivo, da so v Centralnem tajništvu, v katerem so do nedavnega gospodarili marksisti s svojim zlaganim intemaciona-lizmom, kaj malo prišli v poštev oziri na tri v državi zastopane jugoslovanske narodnosti. Hrvatje v tej ustanovi niso imeli nobenega svojega uradnika, Slovenci pa le tu in tam katerega. Če so pa hrvaški in pa slovenski uradniki v Centralnem tajništvu pod bivšimi
(Nadaljevanje s 4. strani.)
Zaradi tega se je sklenilo, da se preko Delavske zbornice urgira rešitev spomenic ter prosi Centralno tajništvo delavskih zbornic in Inženjersko zbornico v Beogradu, da pri vseh štirih ministrih skupno intervenira.
Pogajanja se bodo nadaljevala po 1. aprilu.
Nosite „HINK0“ klobuke!
KRANJ, zraven župe cerkve
marksističnimi upravami že bili, so bili taki, ki so z lastnim narodom zgubli vsak stik.
Ko so Hrvatje dobili svojo Hrvaško banovino in s tem tudi pravico urejanja lastnih socialno-političnih prilik, so smatrali za potrebno, da se celoten sistem Centralnega tajništva preuredi. Med Beogradom in Zagrebom so se zato že dalj časa vodili medsebojni razgovori. Sklicano je bilo posebno zasedanje Centralnega tajništva v Banjaluki, ki naj bi razpravljalo o tej zadevi. Ko na to zasedanje hrvatskih zastopnikov ni bilo, je bila nova seja sklicana v Zagrebu in je bil tam dosežen sporazum in sprejet poseben pravilnik »Skupnega urada Delavskih zbornic kraljevine Jugoslavije«. Ljubljansko Delavsko zbornico je na zagrebškem zasedanju zastopal tajnik naše zbornice g. Hafner Andrej. Zastopniki vseh treh narodnostnih skupin so novi pravilnik soglasno odobrili in se zavezali, da bodo vsi vložili vse svoje moči v to, da še pred prvim aprilom izide posebna ministrska uredba, ki bo zagrebški spora? ;m Delavskih zbornic in sprejeti pravi nik tudi vzakonila. Centralno tajništvo mora radi formalnosti sklicati čimpreje novo sejo in plenumi De-
Mavricij Smolej
urar — jurelir
Jesenice - Gorenjsko
Kupujem staro zlato
Veselo Veliko noč želi
trgovina
Krekov dam
Jesenice
lavskih zbornic morajo isto tako odobriti po sporazumu nastali položaj.
Radi važnosti smo o tej stvari poročali na kratko že v zadnji številki našega glasila, ko smo orisali glavne naloge dosedanjega Centralnega tajništva in seveda istotako bodočega Skupnega urada. Danes prinašamo o sporazumu in pravilniku najvažnejše podatke, ki brezdvomno zanimajo vsakega Slovenca, vsakega slovenskega delavca pa še posebno.
Skupni urad Delavskih zbornic bo imel sedež tudi poslej v Beogradu. Poslovni jezik je srbski, hrvatski in slovenski. Posle skupnega urada vodi tajnik, čigar izvolitev potrjuje skupni predsednik vlade.
Ravnateljstvo skupnega urada ima dvanajst članov. Vsaka narodnost, tako srbska kakor hrvatska in slovenska, imajo v ravnateljstvu po štiri člane. Sklepi tega ravnateljstva pa so veljavni le tedaj, če so sprejeti soglasno. V nadzorstvu ima vsaka narodnost po enega člana.
Ravnateljstvo voh tajnika in določa njegovo plačo, določa organizacijo skupnega urada, odloča o imenovanju administrativnega osobja, dela proračun in odobrava zaključne račune ter sklicuje kongrese Delavskih zbornic, kadar to zahtevajo posamezne narodnostne grupe Delavskih zbornic.
Ravnateljstvo izvoli iz svoje srede predsednika, čigar mandat traja eno leto. Tega predsednika pa mora ravnateljstvo izbrati vsako leto iz druge narodnostne skupine tako, da eno leto predseduje Slovenec, drugo Hrvat, tretje Srb.
Nameščence skupnega urada predlagajo preko tajnika ravnateljstvu po-edine grupe Delavskih zbornic oziroma narodnostnih skupin. Vsaka skupina ima pravico do toliko nameščencev, kolikor jih iji pripada na podlagi števila
delavcev in nameščencev, ki so zavarovani pri Okrožnih uradih njihovih področij. Na predlog Delavske zbornice v Ljubljani mora biti v vsakem slučaju nastavljen en nameščenec. Pomožno osobje (n. pr. tipkarice) se nastavlja po istem ključu.
V važnih zadevah sklepa kongres Delavskih zbornic. Tudi ti sklepi morajo biti soglasni in so nato obvezni za vse Delavske zbornice v državi.
Za vzdrževanje Skupnega urada nosijo stroške vse zbornice po sorazmerjih na njihovem teritoriju zavarovanih delavcev in nameščencev.
Navedli smo tako vsa važnejša določila doseženega sporazuma. Očitno stopa v ospredje tega sporazuma narodnostni princip in enakopravnost vseh treh narodnostnih skupin tako glede sestave ravnateljstva, zasedanja predsedniškega mesta v tem ravnateljstvu, glede imenovanja uradovega uslužbenstva in glede dajatev. Značilno je tudi določilo, da morajo biti vsi sklepi ravnateljstva in kongresov soglasni, da postanejo veljavni. Mi Slovenci bomo z uresničenjem tega sporazuma v bodočem Skupnem uradu, če bo tudi v resnici izveden, na svojem vplivu v tej ustanovi mnogo pridobili. Razume se samo po sebi, da zato tak sporazum z veseljem pozdravljajmo in želimo čimprejšnjega njegovega uresničenja.
IVAN JAVORNIK
mesar, prekajevalec in izdelovalec vsakovrstnih mesnih izdelkov iz svežega in suhega mesa
LASTNI IZDELKI IN MODERNA HLADILNICA
Telefon 270» la S1S7
LJUBLJANA, DOMOBRANSKA 7
Podružnice i
Wolfova ulica Stev. 12 - Stojnica Šolski drevored • Zmajski most - Dolenjska cesta Stev. 49 (pod Rakovnikom) Cesta 29. oktobra (prej Rimska c.) 21 Miklošičeva c. (Vzajemna palača) it. 17
Vsakemu delavcu je odprta pot do izobrazbe
Kajti najsiromašnejši delavec si lahko izposodi najdragocenejšo knjigo v
KNJIŽNICAH
Delavske zbornice
v Ljubljani, Mariboru in Celju
Ljubljanska in mariborska knjižnica pošiljata knjige tudi na deželo. Knjižnice stalno spopolnjujejo svojo bogato zalogo leposlovne in znanstvene literature z novimi knjigami, ki izhajajo na domačem in svetovnem knjižnem trgu.
Knjižnice so odprte vsak delavnik od 10—12. ure dopoldne in od 5—8. ure zvečer. — V knjižnice se lahko vpiše vsakdo, ki se zadostno legitimira.
D	O	B R O
		in
P	O	CENI
i
\ '
Vas prehrani
Javna
KUHINJA
Delavske zbornice v Ljubljani
v prizemlju zbornične palače
Inserirajte v »Slovenskem delavcu**. - Pridobivajte mu novih naročnikov!
Za veliko noč
t
se najbolj priporoča
novo Bok pivo in Ležak pivo
Iz pivovarne
UNION
v Ljubljani
Pred kratkim smo izdali tele nove knjige:
Dr. M. Slavič: SVETO PISMO STARE ZAVEZE.
Prvi del obsega Pet Mojzesovih knjig in Jozuetovo knjigo V platno vezana stane 96 din.
Dr. Andrej Gosar: SOCIALNI NAUK CERKVE.
Po besedilu papeških okrožnic.
Broširana stane 72 din, vezana 88 din.
Burger-Lovec: ŠTIRIDESET LET BABICA.
Spomini stare babice. Broširana stane 02 din, vezana 68 din. Lippl-Sovre: MRTVAŠKI PLES.
Broširana stane 16 din, vezana 24 din.
Dr. Jakob Sket: MIKLOVA ZALA (šesta izdaja).
Broširana stane 16 din, vezana 24 din.
Dr. A.Slodnjak: FR. LEVSTIK: MARTIN KRPAN (druga izdaja).
Broširana stane 6 din, vezana 14 din.
Anton Sovre: STARI GRKI.
Mohorjeve občne zgodovine H. zvezek — stane broširan 232 din, v platno vezan 256 din, v polusnje vezan 292 din, v usnje vezan 332 din. Imate že Breznikovo knjigo V PLAMENIH RDEČEGA PEKLA ? Broširana stane 12 din, vezana 20 din.
Udie Brazde sv. Mohorja dobe te knlige 25°|. ceneje, Ce jih naročijo naravnost pri
Dražbi sv, Mohorja v Colju aii ph Knjigarni Mohorjeve tiskarne v Ljubljani, Miklošičeva cesta 19 - v Morski Soboti Glavni, trg 5.
Seznam vseh naših knjig dobite na zahtevo brezplačno!
flova zatcMa v £\uU\cuu
Kcuftesui fef 19
Vam nudi
Za pisarno: krasne pisalne garniture, pisarniške in tehnične potrebščine, nalivna peresa itd.
Za stanovanje: izdelke umetne obrti iz keramike in kristala ter umetniške slike naših priznanih umetnikov.
Za knjižnico: veliko izbiro domačih in tujih znanstvenih in leposlovnih del, zlasti krasne izdaje Cankarja in Finžgarja.
Za obleko: najboljše in najraznovrstnejše modne žumale in revije, zlasti francoske, nemške in češke.
Pravkar izšlo!
Dr. Oskar Reya
V remenoslo vj e
Poljudna izdaja
Ta prepotrebna knjiga, ki je edina te vrste v naši literaturi, obsega 120 strani In je opremljena s 46 slikami, ki tolmačijo vsebino; priobčeni so tudi nekateri zelo lepi posnetki oblakov. V njej so raztolmačenl vsi osnovni pojmi, ki jih mora razumeti vsak, če hoče katerikoli vremenski pojav razumeti. V prvih poglavjih se najprej seznanimo s činitelji, ki povzročajo vreme In so sedež vsem njegovim spremembam, kakor: zračni pritisk, toplota sonca in zraka, veter in vlaga ter razne naprave, s katerimi merimo In ugotavljamo vremenske pojave. V drugem delu knjige zvemo o postanku, razvoju in koncu slabega ali lepega vremena, kakor tudi o podnebju ali klimatologiji, ki se bavi s podnebnimi posebnostmi določenih krajev. Ob koncu sledi navodilo o napovedovanju vremena z najbolj enostavnimi sredstvi, kakor tudi s pomočjo tako zvanih vremenskih kart.
Pisatelj se je oziral posebno še na posamezne panoge, ki zavisijo od vremena. Knjigo bodo s prav posebnim veseljem sprejeli tisti, ki so na vreme najbolj navezani, kakor poljedelci, vinogradniki, vrtnarji, lovci, gozdarji, planinci ter športni in poklicni letalci
in jadralci.
Posebna odlika tega modernega vremenskega priročnika je, da je pisan zelo poljudno In za razumevanje ne potrebuje nobene posebne Izobrazbe. Potrebno znanje fizike je razloženo v tekstu, kjer so raztolmačenl in prevedeni tudi vsi tuji strokovni Izrazi.
Cena kartonlrani knjigi je 50.— din, v platno vezani 60.— din.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
<'Deiele velikonočne praznike
želi seejim elanom in gnilem
JZjudika
kuhinja
na (Jesenicah
i IH !i!i!!! :;
(Veiele velikonočne praznike
želi osem obiskovalcem te* se le a nadalje priporoča
apraoa
3Cinč
II!	JCtehua
j	Qeieniee
VIKTOR ŽVEGELJ
slikarstvo — pleskarstvo — slikanje kulis in dekoracij
LJUBLJANA
COJZOVA CESTA 1
Srajce za gospode
Si nabavite za veliko noč le oedno po izredne nizkih cenah
„3treko”
T)aočarjtoa 3 — 'TjgtScoa 31
(Derele velikonočne praznike želi
Tfttaiiitiiiea prnufilnieu
na Jerenicak
Marsikateremu našemu bralcu morebiti še ni znano, da je tvrdka F. I. GORICAH danes ena največjih manufakturnih trgovin v Ljubljani, ter tudi v cenah najbolj solidna. Ima poleg svoje glavne trgovine na sv. Petra cesti 29 še dve podružnici v neposredni bližini. Prodajo Ima urejeno tako, da ima v svoji glavni trgovini spe-cijalno izbiro vseh vrst za može in damska oblačila od najcenejših do najfinejših vrst izgotovljene obleke in šivalnico za naročila po meri. V svoji podružnici na nasprotni strani pa ima specijalni oddelek za nevestine opreme, to je: posteljno perilo vseh vrst klotaste in svilene odeje, zastore za okna, tepihe, pregrinjala, gra-dlne, morsko travo, žimo, perje in puh.
V svoji podružnici za Ljubljanico (tam, kjer je jeseni krompirjev trg) pa Ima
malo trgovino za najcenejše oblačilno blago, tako, da se za mali denar lahko obleče vsak, kdor ni tako natančen v Izberi.
Tvrdka F. I. GORIČAR ne slovi samo zaradi dobrega blaga In solidnih cen, temveč tudi zaradi okusnih vzorcev in lepih barv, posebno v štofih in drugih blagovih za obleke, zato ljudje od blizu ln daleč radi posečajo njeno trgovino.
JilhifUmka tiskalna
ijieoblie - (Domžale
fDobri čas opili in knjige, lepe tiikeoine. za piiarne in druitea. - Samozaložba in tisk za druge založbe.
T.<«t izdaja ca konzorcij: Prežel) Franc, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej, Ljubljana. — Za uredništvo odgovarja: Pirih Milko, Ljubljana. — Za Miaij. tlak.: A. Trontelj, Groblje.