Stav. 300 (Posamezna Beiflto I vinjw.) w ponedeljek 29. oktobra W7 Letnik XIII. Izhaja vsak dan, tudt ob nedeljah in prazniki^ ob 5 zjutraj. Uredništvo: Liica Sv. Irančiška ABiSkega SI. 20, L nadstr. -- Vrt dopisi naj se pc-Sitjajo uredništvu Usta. Nefrankirana pism« it nt sprejemajo in rokopis: *e ne vračajo. Udaiatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcU liet.i .Frlinost". — Tisk tiskarne „Edinosti*, vpisane zadruge S emcje.iim poroštvom v Tr-tu, ulica Sv. Frančiška Asiškega *t. 79. Telefon uredništva in uprave Štev- li-57. Naročnina zna i a: Za celo leto......• K 31'39 2» pol leta................. 15 M za ki mesece................ 7 «9 za nedeljsko Izdaje m Mie lata.......64 UM pol leta...................." Posamezne itevllke .BdiMoect* m prodajno po 8 vinarjev, zastirale Stavilk« po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolona. Cene: Ogia$i trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, 7nhvek, poslanice, < glasi denarnih zavodov .......;......./Hm po JO vbu Oglasi v tekstu Usta do pet vr*l........K 20,— vsaka nadaljna vrsta........... . .2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni -d dele k .Fdiuosti'. N:oč::ina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje sc izuijnčno .'e upravi .Edinosti- — Pijča j„ t()ii v Tr5tll Uprav« In taseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrančiSka Aaifltega St. 20. — PoitnohranilniCnl račun 5t. 841 t,52. M zna armadna poročila. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 28. (Kor.) Uradno se razglaša: 28. oktobra 1917. Danes zjutraj so naše čete zasedi* Gorico. >Ja gradu plapolajo po enoletnem sovražnem gosoodstvu zopet — kakor -že d< stoletja — naše zastave. Italijani so se cmaknili čez Sočo. DUNAJ, 28. (Kot.) Uradno se razglaša 28. oktobra 1917. italijansko bojišče. — Včeraj je prela na naši soški fronti zadnja ovira, ki je vezala naš že poltretje leto prav tako sla* ri kot požrtvovalno vojevani obramb ni h A. Tako na kraški planoti kakor t uči i v gorfškem odseku smo prešli v na-par. Italijani se nikjer niso mogli ustavljati našemu navalu. Na južnem krilu so zavzele oaše sprednje čete i ržič. Nad Gradiško je ob treh zjutraj major Mocsary na čelu svoieoa hrabrega lovskega bataljona št. 11 pi odri čez goreči soški most na desni breg in iztrgal sovražniku utrdbo Fortin. Na gradu v Gorici je oddelek pešpoika št. 96 iz Karlovca ob 2 zjutraj razobesil našo Z2siav o. Na naglem zasledovanju sovražni! a je bila zapadno osvobojenega mesta prekoračena Soča in zavzeta Podgora. Ba, iška planota je — vštevši Kuk — za na ii-onto. Pri Plavah So naše čete po srt-: i:i bi ilh izsilile prehod čez reko. Četi: \ nemških rekah. Na silovitem p u : iičiječ p.ed seboj vsak odpor s , .* ->u t'Tnaši zavezniki tu v b. . , , ; •».-. * „:a»ii armadi vojvode ........ . -i-, ^te Izgubili do- se. .; --0.090 Ji.ož nj «';etn?kih. Število ur .icaifi iasov zne^a nizko cenjeno 600. . z hc dn o bojišče in Albanija. — iič važnega. "L SAJ. 28. (Kor.) Uradno se razglaša: 28. oktobra 1917, zvečer. Zmaga zaveznikov nad italijansko armado posiaia vedno večja. Število ujetni-ko presega dosedai 1;»0.000, število uple-nKts'h top.'v 700. Nf-MSKO. FJEROLfN, 28. (Kor.) Veliki glavni stan, oktobra 1917. 7 i p a d r o bojišče. — Armada kra-lie.iea Ruprehta: V Flandriji je bilo topovsko tVf vanje ob yserski nižini zopet močnejše, kakor poprej, posebno pri Dix-mu!de. Me.1 tflankartskim jezerom in cesto Merin—Ypcrn ie naraste! topovski ogenj od časa do časa do velike Srditosti. Sovražnik je zopet ponovno napadel na plitvi prodorni točki jugozapadno gozda Hout-ht iiista, ne da bi dosegel kake večje uspehe l - ker prejšnje dni. — Armada nemškega ccsarjc\iča: Ob prekopu Oise—Aisne se ie iopov ,-kc delovanje pri Brancourtu in An - v le Chateau p v ečalo. Popoldne so izvršile močne iranedske sile v globokih vTM"a na Cheminu des Dames, vzhodno Fil: na in severozapaino Braye napade mi na-e črte. Pri Souainu, Tahure, Le Mesni-lu in v Šampanji so izvršile naše napadne čete uspešne akcije. Na vzhodnem bregu Moze so Francozi močno obstreljevali naše pred kratkim osvoiene jarke v gozdu Chaume. Na vzhodnem in macedon-skem bojišču nobenih večjih bojnih dejan). Italijanska fronta. — Naglo nadaljevanje skupnega napada ob Soči se je končalo tudi včeraj s popolnim uspehom. Italijanske sile, ki so poizkušalo zabraniti našim divizijam izhod iz gorovja, so bilo s krepkim sunkom vržene nazaj. Zvečer so prispele nemške čete v goreči Čedad, prvo mesto v nižini. Fronta Italijanov do .jadranskega morja se maje. Naši armadni zbori pritiskajo za sovražnikom na vsej črti. Gorico, za katero So se bili v soških bitkah tako hudi boji, so danes zjutraj zavzele a\stroogrske divizije! Število P U D L I S T P K. Milijonar, kl im izginil. Roraa. Francoski js^isa l Ev km Cfeav«tft» — Izkušnja je pač dobra učiteljica. i>o-sebno če se more žnjo človek okoristiti na stroške drugih, — je dejal vojvoda nežno. — Misliti bi bila morala na ono, kar se je zgodilo drugim, pa bi se bila izognila enaki usodi. — To ie pač res. (oda človek pa misli, da pride vendar na suho tamkaj. kjer so se pot<*pili drugi. De Vivonne je skomizgnil z rameni in dejal: Sicer nisem velik učenjak, draga sestra, toda prepričan sem bil vedno, da psa naj-zanesljiveje zvabiš za seboj, če mu kažeš košček sladkorja, ne da bi mu ga dala. Če nisi tako pametna, žival uteče, kakor hitro ;»<>žre sladkor, in »šče potem svojo srečo drugod. To priznavam; storila sem isto j>o-greško kot moje prednice, je vzdihnila Ath.nais. — - In za t~boj so storile ra^Jie druge iste pogreško, ne da bi bil dai ujeti e!e;. • :?ii ptič. ujetnikov se Je zvišalo nad 89.000, število topov aa voč kakor 600. Prri gcneraflnf xvarttiaiuiMv« dL Lttdjpdfltff. 0OVRA2NA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 27. oktobra. — Potem ko je sovražnik na raznih točkah prekoračil našo mejno črto med Kaninom in Idrijo, je poizkušal prispeti v dolino. Na Krasu je povečal svoj pritisk in izvedel močne sunke, ki so bili odbiti. *__ DOOODKJ NA MORJU. BERO LIN, 28. (Kor.) Wolffov urad poroča: V Rokavskem prelivu in v Severnem morju so potopili naši podvodniki zopet 18.500 ton. _______ Francoski letalski napadi na industrijsko ozemlje ob Saari. BEROLIN, 28. (Kor.) V noči od 24. na 25. t. m. je več sovražnih brodovij napadlo lotarinško - luksemburško industrijsko ozemlje ob Saari. 6 ose4> ie bilo ubitih, 10 ranjenih. Vojaška škoda ni bila povzročena. Druga stvarna škoda je neznatna. Štiri letala so bila sestreljena ali prisiljena, da so pristala. Odstop BoseiiijMega kabineta. CURIH, 28. (Kor.) Ministrski predsednik Boselli je naznanil obema zbornicama odstop kabineta. LUGANO, 28. (Kor.) Italijanski ministrski svet je sklenil včeraj dopoldne odstop kabineta in je brzojavnim potom naznanil svoj sklep kralju v glavnem stanu in generalu Cadorni, ki mu je izrazil obenem popolno zaupanje. Italijanska zbornica je imela včeraj 6 minut trajajočo seio, na kateri je ministrski predsednik Boselli ob grobni tišini naznanil zbornici odstop kabineta, ki ostane na svojem inestu do rešitve tekočih poslov in v svrho vzdržanja javne reda. V senatu je podal Boselli enako izjavo in poročaj nato o sovražni ofen-z:vi, ki jo je označil kot velikansko. Ministrski predsednik je omenjal posebno navzočnost nemške armade in izjavil, da se bo italijanski odpor nadaljeval toliko časa, dokler bo še kaj poguma in volje. Italijanski veleposlanik v Parizu. Sa-lvago Raggi, je podal svojo demisijo: na njegovo mesto je bil imenovan dosedanji madridski poslanik, grof Bon in. DEMISIJA DR. MICHAELISA. BEROLIN, 28. (Kor.) Posamezni listi objavljajo dosedaj šc nepotrjeno poročilo, da je izročil državni kancelar dr. Micha-eiis včeraj svojo prošnjo za odstop. ŠPANSKA VLADA DEM1SIJONIRALA. MADRID, 27. (Kor.) Agence Havas javlja: Kabinet je odstopil. SLOVESNA NAMESTITEV POLJSKEGA REGENTSKEGA SVETA. VARŠAVA, 27. (Kor.) V varšavskem kraljevem gradu se je vršila danes dopoldne slovesna namestitev poljskega regent-skega sveta ob navzočnosti zastopnikov nemških in avstro-ogrskih vojaških in civilnih oblasti ter oficijelnih poljskih krogov. Ob pol 11 sta vstopila v dvorano generalni guverner pl. Beseler in grof Szep-tveki s člani regentskega sveta, nadškofom Kakovskim, knezom Lubomirskim in veleposestnikom Ostrovskim. Generalna guvernerja sta prečitala listine cesarjev Viljema in Karla v imenovanju ter sta imela nagovore, v katerih sta izrekala čestitke regentskemu svetu, nakar se je Ostrovski v imenu regentskega sveta zahvalil za namestitev ter obljubil, da pove-dejo poljski narod k državni neodvisnosti na podlagi patentov z dne 5. nov. 1916. in 12. sept. 1917., na kateri stoji regentski svet z lojalnostjo, ki uvažuje važnost in veličino zgodovinskega trenutka. Ostrovski je zaključil z živio vzkliki na oba ce- sarja. — Slovesne i ; vu ak tu je sledila slovesna služba božja v katedrali, pri čemur fč regentski svet položil prisego. Nato je prelat Heinickij prečital proglas re^ent-skega sveta ua narod. Zatem se je regentski svet vrnil v grad, kjer se je vršilo sprejemanje čestitk. Pri tem je pozdravil regentski svet varšavski župan, ki je članom regentskega sv eta izročil kruh in sol. V imenu državnozborskega Poljskega kluba je govoril poslanec Zienenievski, na kar je odgovanal Ostrovski in zaključil z vzklikom: Živela Galicija! Knez Lubomir-ski ie vzklikal na r-:'!iske legije in poljsko vojsko. _____ Razne vesti Vi Rusije. PETROGRAD, 28. (Kor.) Reuterjev ura-d poroča: Petrograjski listi javljajo, da se bo predduma v kratkem bavila z usodo Romanovcev in eventualnim njiho-hovim prognanstvom v inozemstvo. Angleški veleposlanik je dne 23. t. m. posetil Kerenskega. Organ sovjeta meni, da ie razpravljal s Kerenskim o instrukcijah, ki jih je dobil Skobelev za ententno konferenco. Tereščenko 1 h> v preddumi instrukcije pod vrgel kritiki, da izbriše slab vtis, ki so ga napravile pri -zaveznikih. Novo francosko posojilo. PARIZ, 27. (Kor.) Senat je sprejel zakon o novem posojilu. Finančni minister Kbtz je sklenil z guvernerjem francoske banke pogodbo, ki podaii^uje banki privilegij za 25 let. Pri zadnjih bratovih besedah je v očeh g ospice de Mortemart zažarel žarek upanja. — Kaj? — je vprašala. — Ali se teh šest tednov, odkar sem zapustila dvor, še nič ni čulo o kaki favoritki? — Še čisto nič: toda ob tej priliki bi te vprašal takoj, kaj je sploh bilo vzrok, da si pobegnila in napravila prostor drugim? — Ženska samoljubnost; mislila sem. da me bodo pogrešali. Zbežala sem, da bi me bil zasledoval. — To mfsel K' pač morala posneti i>o Virgiliju----za praktično porabo na le ni, — si je mislil vojvoda. — Torej se še ni posrečilo nobeni, da bi si trajno osvojila kralja? Potemtakem bi moje sredstvo moralo imeti uspeh. — ie zamrmrala Athenais "poluglasno. — Kakšno sredstvo? — je vprašal Vivonne. — AH ne misliš, da bi se dal kralj ven-darie trajno <;sv ojiti in sicer po ženski, ki1 bi prva njegovemu srcu odprla vir doslej j nepoznane radosti____namreč očetovske. Glej. glej. glej! — je dejal vojvoda, j Ko pa je s hitrim pogledom ošinil vitki * stas svoj sestre, je dostavil: — Će bi ti hotela biti ta žen.-ka, bi pač .' kralj vsekakor moral čakati se precej Z Dunaja. (Od našega posebnega poročevalca.) Dne 25. oktobra. Gosposka zbornica je imela včeraj se.io in bo nadaljevala Jo nedelje. Danes prične razpravo o začasnem proračunu, ki jo konča v soboto. — Proračun bo seveda sprejet. Naznanilo v včerajšnji seji o ofenzivi proti Italiji je zbudilo res navdušenje starih gospodov, ki so ntladeniški ploskali. — Čudno je. da je bila povsem enaka vest že pred nekaj časom v parlamentu razširjena! Iz delovanja odsekov. Ustavni odsek je izročil danes poslancu dru. Schoepferju poročilo o vladini predlogi zakona, s katero se ureja delokrog novega ministrstva za socialno skrbstvo. Narodnogospodarski odsek je razdelil danes več poročil. Sklenil je, da bo raz-y ravljal v prihodnji seji o predlogu posl. Ofnerja, ki ureja gledališke (igralske) pogodbe: tudi se bo bavil s pripravami za gledališki zakon po načrtu, ki ga predloži dr. Ofner. Finančni odsek. Predsednik Hummer ie naznanil, da je došla potom predsedstva prošnja vinarskega odseka, naj bi finančni odsek podal svoje mnenje o vladnem načrtu zakona, ki hoče uvesti znani ogromni davek na vino, mošt in sadjevec. — Predsednik dr. Gross, ki se je udeležil te seje vsled pravice po novetn poslovniku, je priporočal prošnjo vinarskega odseka. — Nato se je odsek po daljši razpravi ziedi-nil tako, da zaprosi najprej vin. odsek, naj pošlje tekom 8 dni informativno mnenje, da bo mogel odsek obravnavati to vprašanje cbenem s predlogom Hummer-Teufel o sodelovanju države pri prodaji žganja. -- Poročevalec o tem bo Hutnmer. soporoče-valec dr. Kolischer. — Dr. Steinwender je na to poročal o dokiadah na zemljiški davek. Sklenilo se je. da bodo glasovali skupno o vseh dokiadah na izravne davke šele po dokončani podrobni razpravi o vseh \rstah teh davščin. Proračunski odsek je danes nadaljeval splošno razpravo o rednem državnem proračunu. — Posl. Zenker je poskušal predočiti, kakšen bo prihodnji proračun v dobi miru, 'zločivši Iz sedanjega vse prehodne izdatke. Prišel je na svoto 5 V« mesecev, preden bi mogel uživati očetovske radosti. Athenais je zmajala z glavo in odgovorila odločno: —* Ludovik mora biti oče v teku štirinajstih dni. T>e Vivotme je ponovno osuplo pogledal vitko sestrino postavo in se poiem zatekel k primeri, rekoč: — Toda. vraga, čui sem vendar vse svoje življenje, da je za ribjo pašteto Tre-ra preJvsem ribe. — Da. seveda, in ti si ribič, ki mi ulovi to ribo, — je odgovorila Athenais s po-numbiiim pogledom. Aha! — je Jejai Vivuune, ki je ki.n-čno spoznal, kam meri sestra. Posledice, ki bi mogle izvirati iz takšne drzne goljufije, pač niso vznemirjale vojvode: kajti ponavljal si ie skoraj celo uro neprenehoma: — Kam, vraga, naj bi šel. da bi ujel tako ribo. Končno se je naveličal razmišljati in letati po sobi gorindol ter ie deiai sestri: — V svežem zraku, na 'zprehodu. se preje dtmiislmi čemu----Veš. porabim to priliko, da posethn Boisderavia: saj mora biti sedaj na svojem grada ter v bližini. tniljarJ, h" katetini pa bo treba prišteti še: ebrestovanje nadaljnih vojnih posojil, zvišane uradniške plače, izdatke za vojne invalide, vdove in sirote, pa tudi za odškodnine, odplačila vojnega dolga (okoli 1 Vz miljarde na leto) itd. Povedal je, da naraste proračun do tolikih svot, da iz skupnega nacijcnalnega dohodka ostane le še jako malo za osebno življenje in da torej preostane zeio malo za obnovitev gospodarstva sploh. — Nato je podal že znano razmerje vojnih dolgov s celotnim narodnim imetjem, govoril o padanju valute in pripomnil, da je vlade dolžnost izjaviti, kako si predočuje predvsem ureditev drž. gospodarstva, ne da bi bile oškodovane javne koristi: po drugi strani pa uredbo valute še pred koncem vojne. — (Volk sit in ovca cela!) — Dolžnost pa }e tudi vseli poslancev brez razlike strankar-stva, da se kar najresneje pečajo s temi problemi. Finančni težavni položaj države je skupna stvar vseh narodov in nobena državnopravna težnja ne more koga varati, da bi bilo možno kako otresti se učinkov te finančne politike. — Med govorom posl. vit. Halbana je podpredsednik Sta-niek pretrgal sejo do Sx/2 pop., da se povabijo v sejo nnnistri ali njih zastopniki. Obnovitveni odsek. Pododsek je imel danes sejo pod predsedstvom posl. Fona; navzoči tudi minister za javna dela_vitez Homann. višji stavbeni svetnik dr. Malisch in-oddelni svetnik pl. Baernklan. V razpravi je bil predlog posl. \Yrobla o povračilu vseh vojnih škod. Poslanec Faidutti je predlagal, naj bi se tudi njegov tozadevni predlog, ki je vodnogospodarskem odseku, odstopil obnovitvenemu odseku. Posl. dr. Schoepfer želi čim hitrejšo vre-d»tev dolžnosti države o povračilu vojnih >škod, kajti zavleče se itak na dolgo razrešitev vprašanja, ali pripade dolžnost za po\ račila vsej monarhiji ali posamičnim državnim polovicam. Posl. dr. Waldner se je tudi izrekel za dolžnost države na povračilo vseh škod, ki se pa ne sme raztezati le na nepremičnine, marveč tudi na premičnine. Obnovitev naj bi se izvedla po možnosti > in natura*. Ako se ne doseže sporazum z Ogrsko, bi predlagal on — razsodišče. Poslanec Lukaševič zahteva hitro rešitev vprašanja o dolžnosti države na povračilo škod; zahteva tudi, naj se dajeio predujmi na bodočo odškodnino, dokler se ne dožene celotno vprašanje z Ogrsko. Posl. dr. Steslovič je mnenja, da bi se predlog dr. Loevvensteina in tov. o državni odškodnini odstopil vodnogospodarskemu, odseku. Voin! odsek je danes imel sejo pod predsedstvom viteza Pogačnika. Razpravljal ie o vznemirljivem govoru ministra za deželno brambo v seji 10. t. m. Govorili so Rese!, Habermann, Liebermann, David, Hodi, Londzin in Benkovič, — Resel je predlagal, naj se razveljavi § 26. predpisov o čmovojniških organizacijah rn s tem zv ezanih določil in s tem v zveži izreče za izvršitev na podlagi vojnodaiatvenega zakona o vseh službenih, delavskih in d ninskih razmerah vojakov in črn o vojn i ko v, ki so prideijeni k delu v zasebnih ali vojaških podj-iiih. Odsek je pozval domobranskega ministra, naj predloži odseku tozadevne predpise. Zopet dokaz, da se ljudski zastopniki dobro zavedajo svoje naloge in svoje — veljave. 3r. Krek hi wčesky sum". (Dopis.) Še nam je v spominu dogodek, ki je povzročil na našem jugu bojazen in malodušnost, v Nemcih pa silno radost: »spor« med Jugoslovani in Cehi, ki ga je izzval neosnovan napad češkega »Večera« na voditelja Jugoslovanov, dr. Korošca in dr. Kreka, češ da sta vladna agenta! Podrob- — Boisdernv? Ua ne najdeš več----je mrtev. Davi so ga pokopali. — Za kakšno boleznijo pa je umrl. — Za palico, s katero ga je premlati! moz neke majhne pariške meščanke, katero je preveč nadlegoval s svojimi gaiantnostmi. Onega mož/i so zaprli in ga te dni usmrte. Kar - e tiče Boisdernvja, se ie smrtno bolj n ' semkaj prenesti, in izpočetka se je /del«', dn mu dobro de izprememba zraka____ Potem pa se mu ie obrnilo jia slabše, in umrl je. ne da bi bi! doživel tolažbo. :'e!:;i se je vojvoda zdrznil In zbujati se mu ie -ačel spomin. Bilo j^ sredi meseca februarja. — je deiai šiejoč na prste. Sedem, osem----sedaj kmalu devet____Će Brichct, kaurcga misliio sedaj obesiti, ko je bi! živ, ni bil največji lenuh---- smem upati, da že imam svojo r bo. Kot imeniten jahač, kaj:i tedaj se ni bil take zelo debel, kar mu je bilo pozneje v veliko nadlego, je de Vivonne v najhujšem d ru prijezdil v Pariz. - Poiščimo lorej kumico gospo Briche-tovo. — si ie misli, ko ie zagleda! glavno 1 mesto. nosti tega dogodka so naši javnosti znane, neznana pa ji ie ostala njegova daleko-sežnost. Takoj drugo jutro, ko se je dr. Krek vrnil iz Prage na Dunaj, sem ga poiskal v parlamentu. Vsi nemški listi onega dne so z velikim zadoščenjem, škodoželjnostjo in neprikritim veseljem poročali o incidentu v Pragi, o »prelomu med Jugoslova n" in Cehi«, kar me je še bolj razburilo. Toda dr. Krek me je kmalu pomiril: »To vse ni res! Jaz sem pop ma dosegel svoj namen: konsoiida Ce?kega svaza! Kar bi ne opravil z •• h. rim pregovarjanjem, nobenim dokazovanjem, se zgodi zdaj: preradikalni elementi med Cehi se streznijo, našli bodo pravo not, ki vede do cilja fn to tem prej, čim bolj bodo Nemci vriskali. Jaz sem Nemcem hvaležen za to »veselje«! Češki narod ne sme nikdrr pozabiti, da imajo Jugoslovani velike zasluge, da je prišlo do amnestije sploh! To bodi vsemu češkemu narodu v memento, da nismo Jugoslovani za njega vo peto kolo, da mu le pomagamo, ne da bi gledali tudi sebe, ampak, da smo zato tu, da si medsebojno pomagamo, se skupno borimo za isti cilj. kar dvigne ugled iti moč obeh narodov doma in zunaj! Ne, ne boi se! Jaz sem uspeha silno vesel, ki ga bo imela ta moja taktika!« In dr. Krek se ni motil! Vsi smo vedeli, da v Češkem svazu nekaj ni prav. Po onem dogodku se ie ozračje sčistilo: češki narod sam je vstal in obsodil »preradik^.l-ne elemente«, kakor jih je imenoval dr. Krek. Cesktf svaz se je strnil v železno falango, češki narod v enotnost, kakor jo je najti le Še med Slovenci, in sijajni sprejem dr. Kramafa v Pragi, manifest mladočeške stranke priča, da je t!r. Krek dosegel, kar je hotel, da je s svojo ženijalno taktiko našel pravo pot, ki ga je z dosledno sigurnostjo privedla do cilja: do konsolidacije Češkega svaza, to ie, vsega češkega naroda ki se je po svojem voditelju, načelniku Češkega svaza, Fr. Stanjku ob grobu dr. Kreka združil z Jugoslovani na življenje in smrt. Zdaj Nemci ne vriskajo več ... JugoslouansKo državnost. Suat lacrim-9 rer;ira et rneutem mortalfa tansrunT:. V e r g i 1. Ko sem se 14. decembra 1890. po celodnevni disciplinarni razpravi vračal s svojim braniteljem drjein J. Sernecom, odvetnikom v Celju, in s svojim zaupnikom umrlim dr. Jernejem Olančnikom v Mariboru, iz dvorane graškega nn.ls^dišea, sta me imenovana prijatelja to!:;" \er je c. kr. višji državni pravd -IV >• iiradeu A. pl. R. predlagal, da se me naj 'v. državne službe izpodi in iztira. Odgovoril sem njima mirno, a odločno: »Pustite Vaše nade zunaj — Vsi, ki vstopite v to dvorano.« — Drugi dan mi je bila razglašena sodba, jako ostra, če tudi ne taka, kakor jo ie omenjeni državni pravdnik zahreval. Ko sem se pol leta pozneje v isti zadevi vračal s svojim zagovornikom dr. Ivanom Tavčarjem, sedanjim županom ljubljanskim, iz disciplinarne razprave vrhovnega sodišča na Dunaju, me je tudi ta tolažil, ker sva dosegla vkljub njegovemu imenitnemu prepričevalnemu zagovoru !e majhen neznaten uspeh. Gospod generalni prokurator na Dunaju je ravno tako rohnel in besnel proti meni, kakor javni tožitelj v Gradcu. Ostavil sem državno slu/bo, sicer ne tako, kakor je v svoji iiadplemenitosti pričakoval višji državni pravdnik v Uraden, ampak prostovoljno, po desetletnem službovanju brez vsukc penzije. Podaril sem jo državi, v kateri taki plemenitniki pravično in plemenito sodijo — slovenske uradnike. Pretekla so leta! Postal sem siv, živim skromno v teli hudih časih, a vsikdar se mi duša in srce razveseli, ko prebiram svoja črna hudodelstva, grozo-vitne zločine in krute disciplinarne pre- Vojvoda je imel imeniten spomin za mena, in tako tudi ni pozabil imena odvetnika Lucliata, katerega je nadomesto-val pri oni poroki. — Malica je dejala, da ji njen soprog v službi pri odvetniku; tam torej izvem, kar želirn izvedeti. — si je mislil. Odvetnikov naslov je našel hitro in pol are pozneje ie Vivonne že razjahal v medu Mouton pred Luchatovo pisarno. Ker je bil vojvoda obdarjen z mnogoštevilnimi upiiiki, ki so ga bolj ali manj stiskah, lahko našel povod za svoj po-set pri odvetniku, ki ga je tudi sprejel zelo spoštljivo kot tako imenitnega klijenta. Med pogovorom se ie Vivonne, kot bi se piavkar domislil, udaril po čelu in dei;ii: — Da, oprostite, vaše ime, gospod iai-cliat, nit spominja, da sem vas pred \ cč mesec: zastopal pri poroki nekega vašega pisarja. Če se ne motim, ie bilo njegovo ime Brichet____kako se godi temu vrie- mu uccku f ' Odvetnikov,» :ice se jc žalostno zresnilo. — Gospod vojvoda ne veste torej nič o veliki nesreči, ki je zadela? — je vprašal. -- Kakšna nesreča? • vDalie.) .EDINOST* fttev. 300 V Trst«, Sat 29. oktobra lt!7 grehe. ki so jih natnsaii ti državni imenit-niki na 65 straneh tesne pisave potrpežljivega papirja. edino le radi tega. ker sem bi! zaveden slovenski uradnik. Časi se spreminjajo; tudi mi se spreminjano. Toda epigoni takratnih (1890) ek jelene, dvornih ki višjih svetnikov, drža*. nih in vitjih državnih pravdnikorv se ni«o spremenili; oni so tenaces pro;x)siti viri-. katerih tudi -fraetus orbis«. ki bo cii' ; uspeh sedanje vajne ne bode spremenil. lJr ivn ie zato pogodil dr. Vekoslav Ku-kovec v uvodniku *Slov. Naroda« z dne 17. oktobra 1917. št. 238: Svojo, jugoslovansko državnost moramo dobiti brezpo-i go no Proč od Gradca, proč od Dunaja, proč n i praške in dunajske birokracije, pa! ne proč od dinastije. To stališče so za- \ vz n:»!i Madžari leta 1867., po vojni leta >.. ki je bila prava igrača v primeri s sedanjo svetovno vojna Kar se Madžs-I rom leti! 1S07. ni moflo in snelo odrekati.' to :,e tudi Jugos!o-."an< n po sedanji vojni i ne »oJe smelo ( Jreči. če bodo značajni, I s3' trdi in jekleni. Malega, slabotnega,! V vr,ra ali šibkeg:i rodu v teh usodepol-nih 'neh ne smemo poznati, ne trpeli, ne fnr- i. V t u j. 2'K vinotoka 1917. Dr. A;»ton Brumen. Ur-ietio rozsfrjnnjB nemftsa na Sic^nsKsm !ta]er:Kem. Iz najnovejše okrožnice nemških vclks-ratov. (Po »Slov. Narodu.) I cjsivu. ki Ka tuui najbolj zagrizeni neiiiškonacijonalni šovinizem prikriti ne! n i c. je, da ^re po vse; naši deželi /e danes, brez posebne agitacije, veliko prebujenje narodne zavednosti. Tik pred vojno sin ) to dostikrat tudi opažali, loJa, ko: prit nas že običajno, manjkalo ie vsej s i vari | nekai. n: v.r:z posrednega, učinkovitega; na ;iba. (N-koliko vrst zaseženih.) Narodna zavest je postajala tako trdna i in splošna, da se je naših narodnih na-! sproinikov pričenjal lotevati blazen strah,, k:j bode. če prično slovenske narodne: mase vstajati iz svoje nar« -ar»e apatije. Iz i svoje narodne mlačnosti. (Nekoliko vrsti za-ezenih.) Našemu narodu pa je prinesla voj.ia poleg silnih in krvavih iz^ab eno: prinesla mu je odiočno narodno zavedno u Kar smo morali prcie iskati potom agilaciK takorekoč od moža Ju moža i*i od hiše do iiiše, to pripenja sedaj vstajati j skoro sa» .< po sebi. namreč, spoznanje, naših najširših mas naroda, da smejo zaliti ati narodno samoodločbo, ne da bi si snivl kedo le v najmajijšcm kistiti pravico oČ ati tem stotisočem našega naroda, daj ik delajo pravilno v državnem duhu. Na-sti;p našega ljudstva postaja vsak dan odločnejši Neustrašeno nastopa slovenska žena, ki ji mož sioji v strelskem jarku in nu /jc, ki so doma, tudi v ničemer ne za-os.ane-jo. Le v naš«!i mestih je prccej slabše. Krivda je v tem, da si večinoma Slove'»cev ne upa na dan, češ, ovaduhov je še vedno dosti. So tudi taki možje med n»' ■"i, ki ne verjamejo v moč naše narodne d.'egaciie, češ: prezgodaj ie še. potrpimo raTj še nekoliko časa! To ne sme več o-stari tako m čas je. da pričnemo tudi tu z delom. Danes prevladuje v splošnem po vsJi na>ili mestih slovenski zivcij daleko nemškega, tfrda, V - do je Li>!i. ki mu p< ;na-f ga Jo veljave?! Ne meščani, marveč —j knictovalec. On, naj je potem v civilni oWeki afi v vojaški, je uanes dotični ele-' nunt, ki nastopa po c. kr. drža\nih uradih. po trgovinah in po železnicah za slovensko narodno stvar. Le malo je pri nas intt-iigence, ki si upa z barvo na dan; ve-j C ... uga ne stori. ali*.a ver,dar premalo! dosledno n splaši se pri vsaki besedici c. i 1- . drža nega uradnika, nositelja novega V »strer^a nemškin acijiiialncga dela. —| Nast.j k mečkega prebivalstva pa vplivaj Mag« Jej k tud:, aehuie sicer, u:* mas - na-j • ega nar > icga proletarstva po mestih, ki ( danes r.;t: skoro izključno svoj materini j Jezik. Pn h ravno v njem tako zelo razps-l sena raz.^Ja nemškutarjenia pričenja iz-1 giniati. Tudi zadnjega proletarca zanima) vojna. IVi-cI je čitati — slovenske časo-j T Hv ;;ia bogi., da gre tu po pretežni ve-j čini za narodno čascj>isje in ne za kvarno čtivo pi i-kega žganjarskega organa, dasi, so tud; po naših mestih tobakarne — v' prvi v rs: I v Mariboru — ki brezplačno' de!e ta strup___ Vse u seveda vidijo r.sJi naši narodni; nasprotni in z;.to je danes največjih' f»iihovth krbi ta. da bi vsai Mesta nc iz-; gubila svojega nemškega liea. Vol k srati« I so za to zabičiii predstojnikom raznih urad« poskrbe za nm^konn^ijonaln7 ur.idriš.k' naraščaj za vsako ceno. I o je Kicer hi1 ' že preje vedno tudi v rabi. a da^es grt za to. da so se zavezali r>osa-niez i č i teh olksratov«, da bodo varova1? p ;J:-iojniVe takih uradov z vsem j svoi m vplivom. če treba tudi na najvišjih mes- h. To »nstrukciio so dobili gg. neni-ško«iac:ionatni predstoin'ki nedavno — po zborovanju »Vojksratov^ 2. septembra 10j7. v ^^ariboru — potom okrožnice, v I koV ve j^. predstojnike (mišljeni so tudi j naš c. Kr. okrami g'avarji) prosi z apelom na njihovo narodno čast, da poskrbe. da *e vsaKo izpraznie-io uradinsko mesto sproti zasede zopet z uraun&i — Nemci, j Ni; manjša ni s!--b glede srednjih šol in drugih učnih zavodov. \ Ptuju. n. pr.. mora 1 za ?iem> g rniii 'iic> it^ r« kani ču«:hio tr-I da. V okrožnici namreč »Vofcsrati* pro-i sij<^. da nai goto^ i gg. profesorji in ravna-; telri skrbe, da dobode ta zavod »po mož-' rjosti učencev iz drugih zavodov. Će veste morCa«, pravi okrožnica — »za učen-, ca nemške narodnosti, ki na Vašem cenj. i za»« Ju n: povodno uspeval, skušajte ga za U> pridobiti, da bode v prihodnjem j io^skeiii letu obiskoval c. kr. višjo giauM-' zi|o v Pt«ju. V koliko je imela ta poslednja agitacija uspeli, seveda še ne vemo. Iz vsega ie prav dobro razbrati tendenco: V favne urade nemške uradnike, da se s tem more slepiti nevešče tujce: slovenski uradniki so nepotrebni, ker je publika nemška oztr. zna nemški dovolj in raje in — učilišča nadkriljuje nemški učeči se življ. torej je tudi duševno nemški element po mest*h in po deželi v vcčtni in on je,,za kojim so množice prebivalstva tako v mestih, kakor rudi jw> deželi... Trd boj nas čaka, nam pa še danes man-ka nečesa, kar bi vse naše narodne moči | koncentriralo od prvega do zadnjega in j dajalo enotnih navodil glede odpora. Kaže j pa se tudi potrebna, imeti ljudi, ki bi mogli, • kakor v gorajšnjih slučajih, točno m sproti | it formirati nas o nastajajočih nevaruostih. polHll^e v^sU. SIo\ci;ska sccl;a!na den; kracija za po-■ l?:il£o Jugcflcvanskega kluba. Kako ie | prešla mise! naroJ:iega zed:: ;cnja Jngo-isTova iov v dušo vsega našega naroda, kaže prav dobro izjava slovenskih socijalnih demokratov, katero čitamo v glasih? i jugoslov. socijabir-demokratične stranke ^Napreju« (št. 86.. v sredo, 24. t. m.) v uvodniku ped zaglavjem »Proti vladi«, kjer se glasi dobesedno: »Iz dvojnih rr^ln-gov je tudi slovensko delavstvo pr-oti tej v'a.li. Zapostavljeno je od nje politični in1 g'v- podarsko. Politično zato. ker potrebne i slovenski delavec za svoj svofc^dr^i razvoj S'ob^drro »agosiovcnsko državo ki mu jo odreka vlaJ:'. Prav tako kakor se bram" delavstvo gospodarske odvisnosti od močnejšega razreda, prav tako se brani politične odvisnosti od močnejšega naroda, j Odrekati kakemu narodu vse svoboščine! le zato, ker ie po številu manjši, ni le kri-j vično, temveč trdi skrajno nemoralno, 'n 1 ostane s!ove??ski proletarint tako doh'o v sk=ionem b >;?t z ostalimi razredi za nsjnrimitivnejše pravice svojca naroda, dokler ne doseže narod nopojne svobode, dokler ve bo uresničena jugoslovanska de-idara ij* in zato iskreno pozdravlja opftz«-ciionahio stališč? 'ugoslovanske^a kltib?, ki ga je zavze* khib v proračunsi-i debati« — To izjavo, ki zonet kaže kako je naš narod v vseh svojih delih trdno odločen za dosego svojega narodnega cilja, moremo le pozdravljati z največjim veseljem in v prepričanju da tako tudi res doseže svoj cilj. Nemci in Madjari so, k| zagrajajo pot do siiiru! Nedavno nam je cenzura zasegla odstavek, kier smo sicer naglašali, da je nemški narod dolžan geniju vojsko-veaje iiindenburga največo hvaležnost, ob enem pa smo grajali pretirani kult, ki ga tirajo naši avstrijski Nemci z imenom Hindenburga, in sicer v prvi vrsti v na-rodno-politične namene. Z istim predmetom se je bavil te dni zagrebški »Tag-bJatt«. Tudi on se klanja v spoštovanju pred Hindenburgom. Še globije pa bi se — pravi — in z nami ves svet poklonili — pred tistim, ki bi prinesel mir. Saj ni krivda na izmučenem človeštvu, da ne zmore več navdušenja za brezkončne reke krvi, da nima več razumevanja tudi za najsijajneje militarične čine. Potem razpravlja zagrebški list o žalostnem dejstvu, da se na Ogrskem nikdo ni nič nauči! iz te vojne. O tem pričajo najnoveji Apponvi-jev šolski statut in »načela« upravne reforme ministra Ugrona. Vsi. ki so bili, ki so in utegnejo postati ministri, vsi tisti stari in mladi madjarski imperijalisti bolujejo na političnem marazmu, vsi tisti bedaki posnemovalci pruskih jnnker-skih metod in vsenemške taktike v zunanji in še bolj v notranji politiki! Vsi, ki se ne morejo rešiti domišlije, da velika svetovna kroglja izpremeni smer svojega gibanja dobremu ogrskemu globu na ljubo. — Angleškim, francoskim, ruskim in amerikanskim listom ni treba nič drugega. nego da ponatisnejo Apponyi-jev šolski statut in Ugrortovo »upravno re-formo v obmejnih ozemljih da postanejo grofu Czerninu sila neprijetni. Asquith bi se mogel na ti odredbi sklicevati v dokaz. da .so narodnosti v monarhšjii z iti-i r?ne! Ali pa: kako bi bilo grofa Czerni-j nu. če bi \Vilson v svoji bodoči poslanici sporočil Amerikancem, da pripravljajo na Ogrskem p^«ojstrite\ uprave v obmejnih komnatih, kjer bivajo nemadjarske na-rodnosti? Saj so Amerikanci vojevali že enkrat štiri leta, da so zamorcc osvobodili iz suženjstva. Zakai naj bi ne storili ie^a za »belokožce< ? Grof Czemin si 1'thko misli: :>Kaj koristijo moje najn">o-Ijubneje izja\ e, najlepši uspehi Hlrden-buiga. Če je pa doma vse r->kvarcno, če celo otok Oesel more prekrižati vsak esc'! — Pogreška »e v t^r:, di n^! -as1 ni m* ve zveze med vnanio in notra*?fo nofitiko. Nasproti inozemstvu hočemo! hit. v notranjem pa hočejo s si!° oT:raniti protizakonito in protipravio nad\ li.dje nemško-madjarske manjšine nad slovansko večino. To so seveda disonance, /a katere >e poiinie.ii čut entente iako ci;v-s t open. Imamo posla z demokratičnimi I 'državami z dr/^vniki, ki se ne puščajo preva*v.i glede šibkih točk centralnih vla-i sti. ko jim že Apponv-iev statut razkilva — vso resnico. Danes je povsem jasno: i \\"ilson. ruska prov. vlada. Asquith itd., i so povedali nedvoumno: ne bo miru. do-: kler se ne uresniči načelo sam nioločbe vseh narodov! Temu se bodo morali na Ogrskem ukloniti: čirn prej. tern bolje.; Kaki po tej vojni ne ostane nič kakor je1 bi!o: vse bo drugače in boij>e. Tak je potek sveta. In dobro, da je temu tako! —; Nu, sveta resnica. «ki jo je napisal za- 1 , grebški list, na adreso Madjarov, veija i v poini meri tudi za naše Nemce. Od za-: I sta v v proslavo Hindenburga bodo mo-1 rali obrniti po^ied k najviši potrebi dr-i I zave: da pridemo do zadovoljstva narodov. In ti so vsi — ne izključujemo niti | nemškega v njegovih trpečih širokih masah — za sporazumni mir na zunaj. Do tega pa pridemo le preko miru v notranjem!__ SonMKanl. Vzneseni so uspehi, ki so Hk naše čete in čete naših zvestih zaveznikov v zadnjih dneh dosegle v boju proti neave- i steni u sovražniku. Dobiček na ozemlju, ki j si ga je sovražnik v več kot dveletni vojni ' s trudom priboril v enajstih srditih bitkah, mu je bil iztrgan v par uraii. Zmagoviti pohod |e ovenčan z zopetnim zavzetjem dragega nam bratskega mesta Gorice, da. šs več, boi se bije ponajveč na sovražnih tleh in naše ponosne zastave ptepolajo že s I stolpov italijanskih mest. Naše mesto se nahaja bo!j kot kterokoli druteo pod vtisom teh dogodkov, sai nam «e * end^r, kakor da bi se bili rešMi težKe> more, ki nam je tu v neposredni brzini bojiš! dve leti povzročata težko A!I naše zaupanje v naše lunaške četo ni omahovalo nikdar, poini zaupanja ini zmagozavesćni smo zrli v bodočnost ,iui danes se je pokazalo, da to zanpanje ni j j bilo zaman. Ob tej vzvišeni uri, ko radostno utripjte» srce slehernega meščana najzvestejšega n;asta, ko velja naš hvaležni pozdi*av za bo.foenost Avstrije borećim se četam, nam \c v srčno potrebo, da izrazimo svojo iskreao ljubezen in svojo neemajno vda-i ttost do cesarja in drŽave. , Someščani, izrazite ta svoja čustva, ne-i izrecne radosti s splošnim razobešenjem zastav. ^ VLADNI KOMISAR. vesti. Povodom zopetnega zavzetja Gorice se bo vršila danes, v pondeliek, ob 10 dop. v tukajšnji stolni cerkvi pri Sv. Ju s tu zahvalna služba božja s »Te Deumom«. Vojno-pcmožni urad političega društva »Edinost« posluje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 4 do 6 pop. v odvetniški pisarni dr. Rybara in dr. Abranta, ul. CariTpanile št. 11, I. nad. Urad dela brezplačno prošnje in vloge v zadevah državne vzdrževal ni ne in begun ške podpore ter daje strankam tudi vsa potrebna tozadevna pojasnila. »2ei»sko prispevanje«. Danes popoldne sestanek vseh glavnih nabiralk. Blagajni-čarka bo sprejemala prispevke od 3 do' 5. Vsaka naj prinese s seboj nabiralno po!o in sive plačilne izkaznice. Naše šolstvo. Prejeli smo: »Slovenski otrofc v slovensko šolo«, tako se je pisalo in svetovaJo ob začetku šolskega leta. Kar nas je zavednih, smo to storili srčno radi. ker vemo predobro, da nam deca Ie v slovenskih šolah ostane naša ne le po jeziku, ampak tudi po duhu. Imam dva otroka na državni gimnaziji, v katero sta stopila, ko sta dovršila sk>v. ljudske šole IV. razred. Podlaga je bila torej slovenska, doma se ne govori drugače nego s!o\ eii9ki in vendar sta otroka, ki sta že v letih, da bi se morala zanimati za slovensko stvar nasproti vsemu hladna. Navdušena sta za nemške pesnike in krniva in nemški Jezik. (Pouka v slovenščini v višji gimnaziji lani sploh ni bilo od februarja meseca in letos ga tudi še ni, ker ni baje profesorjev.) A bilo je dovolj nekai mesecev, ko je predaval prof. Č., da so se dijakom ogrela srca za slovenščini.. Bil je to profesor, kakoršnega" bi si i seuaj želeli za gimnazijo. Dijaki so oživeli; slovenski citati iz Prešerna, Župančiča. Aškerca in Gregorčiča so se vpletali v pogovor, da mi jc bilo kar milo. Zanimanje za slovensko slovstvo in slo-vensk o knjigo je tako narastlo, da je bilo kar čudo in v enem semestru so dijaki pridobili več znanja nego v vseh prejšnjih ; ietLii skupaj. Toda »blisk nagel« bilo ie • vse naše upanje; izvrstnega prof. C. so i odp klicali in ga poslali drugam. Sedaj i so dijaki brez vsakega pouka v slovenščini. Ali moj namen ni bil govoriti o državni gimnaziji, omenila sem jo le zato, da vidimo, kako duh veje v njej; hotela sem jnarveč govoriti o slov. gimnaziji. Ker Sum starši storili svojo narodno dolžnost, da smo poslali slovenskega otroka v s'ovensko gimnazijo, menim, da imamo tudi pravico izreči svoje mnenje, ako se nam kaj ne zdi prav. Dijaštvo nima vseh knjig, vsled česar trpi seveda pouk. »Knji-1 ge niso še doš'e nam odgovarjajo kn,ji-1 go'rzci: ali so pa bile knjige naročene o |pia\vnt času? Za latmščmo. ki je glavni predmet, dobili so knjige le nekateri i čenci v knjigarnah, dmgi so bili dolgo Irez njih, dokler ni posodil ravnatelj la-t !\-ke vadjiice iz Gregorčičeve podporne knjižnice. S pomočjo tega podpornega | društva bode odslej baje reden pouk. ; Sl( .-enska gimnazija zahaja k službi božji I ob "edeljah v kapucinsko cerkev na Monturzi. Prav je in lepo. da vsi dijaki, i ki ;anuiejo v mestu, zahajajo tja gori k ! maši. Nika«kor se mi pa ne zdi prav, da so primorani tudi otroci iz okolice hoditi k maši v kapucinsko cerkev, ko imajo ; svoio farno cenkev oddaljeno morda le 1 par minut od doma. Za državno gimnazijo ie veljalo še v normalnih časih, da ■ so bili otroci izven mesta oproščeni od ; važno razsodbo za j trgovce. Razpravljalo Je o ničnostni pri-i tožbi Antonije Umek. trgovke z mešanim bh g< m. ki je bila od deželnega sodišča na Dunaju obsojena v tridnevni zapor. Toženka je več s;» kilogramov svinjske masti nakupila ne>k&j pou minimalno ceno: ker so maksimalne cene kmalu nato — v času od januarja do marca min. leta — zopet padle, je ustavila prodajo odje-1 malce.■». Na podlagi ovadbe se jc v trgovini izvršila revizMa in našla sta se dva soja masti, ki sta se zaplenila. Zoper ime-nrvano Umek se ie vsled omejitve trgovine v s\ rho navijanja cen napravila tožba. Toženka se je izgovarjala s tem. da uiti izdaleka ni imela namena, navijati cene; hotela je le pulakati zvišanje cen Ln sicer tako dolge, da bi cene od n}e plačano ceno Pikolko prekoračile. Ce bi prodala po znižani ceni, ne bi prišla do svojih stroškom in bi morala blago v izgal > dati. Dejansko je bil dob Čl k c J ni s:i. kar je potrdil tudi tržni urad, zel- - zmeren. Prizivno sodišče je priznalo toženko za krivo, ker jc mast zadrževala z naine.an, da bi jo šele tedaj od;t v*a-a, ko bi ceno dosegle od nje zaželjetio višino. Pri velikem obsegu trgov:in povpraševanju bi ji bilo lahko, blago s primernim zaslužfcr n v kratkem času po nakupu odprodatk — Najvišje sodišče je pa ničnostni pritožbi ugodilo, razveljavilo razsodbo prvega sodnika in stvar nakazalo v ponovno ra:t>in UVUlIlU Balkčiu. Vojaški trg. Vino «e da tudi n« dom po zmernih cenah. 1^26 E^fnClV^f Anton Jertdft potnic v svojem ateljoi« lUIUSnU t Tr«ta. Via deli« Poste it 10 407 Šinmnate čeulje (Solne). trgovcem priporočam slamnate čovlje in slam:mte podplat« sa v čevlje, katere Rem z&ču! izdelovati, tako d« vsaki zahtevi lahko ugodim. Ker je drnafa obutev tako draga, bode ta aa osebe, ki imajo opravilo v sobah, dobro došla Naj v»ak poskusi. Frtnc Cerar, tovarna nlamnikov v Stobu, j ošta Domžale pri "Ljnb^jani. H70S ZDRAVNIK mt Dr, Ksrol Pernlčlč stanuj« v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven Dreherjeve pivovarne) In ordinira v ulici Carlntta 39, I. od 3 do 4 pop. ua notranje, nervozne In otroSk« b> I; XiH (blizu cerkve sv. Antona novega.) Zmožen, priden fn energičen ^sisuodjiizii kusamo od poklica vešč slovenskega in nemškega jezika se takoj sprejme. Ponudbe s sliko na kavarno »SLON« v Ljubljani. smii i—■ ii■!■ in Jmmm ! KaM-VM il! I Iftf - Olo Stadion 10 - Trs! i Odprt od 8'a ztfgčgg nagfej j | ^^ Vstopnina K Z ^tiPegef© Trst Csmpo S. Siatcms 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo trgovino plsnmlsklh in ioIsKlti pofreušdln Prodaja razglednic In Igrai vseh vrst Protiaiala se turti misii^enihi u slov. Isznm ZOBOZDRAVNIK | Dr. J. t&rmik i v Trstu« ul. Posta vecch!« J IS, vogal ulico de!le Posta. ^ Izdiranje zalbov brez S bolečine. w m m Plombiranje, h g UMETNI ZOBJE | ^s*«.- i'fj^SSi® A . * ^Tn^ffMiHKlfiJ^' II" I I -im»lfl I I I 1 MIH ■ M1TM—I JADRANSKA BANKA! Trst Vio Cossd dl Rlsparmio Jtey. 5 (Lastno poslopje) Kapital in rezarva K 13,260.000.— Fllljalke: Dunaj Tegetbofitrasse 7-9, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana. Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zadar. Vloge na knjižice 3\s°o Vloga ne knjižice od dneva vloge do dneva vzdiga. Reotni davek plačuje banka od svojega. Obrestovanje vlog na tekočem in žiroračunu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakaznice na vsa tu- in Inozemska tržišča. — Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, pnjoritete, delnice, srečke, valute, devize, oiomese itd. Daje predujme na vrednostne papirje in bla.>o ležeče v javnih skladiščih. — Saie deposits. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni Izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. Stavbni kre ., rembours S^^Sfo^r ~ Inkaso---Menjalnica.--Eskompt menic. Telefoni: 1463, 1793 in 2676, Brzojavi: JADRANSKA. — Uredna ura: od 9 do 1 popoldne -