------    42    ------
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
iz Dunaja. Podpisi za novo deržavno posojilo so do 27. t. m. znesli 15 milijonov. „Wien. Ztg." je zastran tega posojila povedala med drugim to-le: da se s temi obligacijami po njih polni vrednosti bojo mogli cesarski davki plačevali, ne pa davki za deželne potrebah) e in za srenjske pri klade, in da davkovske kaše pri plačilu s teiiil obligacijami ne bojo nič nazaj dajale, ampak vsak si ima tolikšne obligacije za svoj dol«: oskerbeti, da ž njimi plača celi znesek ali pa da doda, kar manjka, v bankovcih, ne pa, postavimo, da bi kdo, ki ima 80 gold. plačati, bi prišel z obligacijo za 100 gold., pa bi hotel 20 gold. nazaj; v to se davkarji ne bojo spušali.
—   Govori se, da se je minister Schmerling uterdil; Pratobevera bo menda za gotovo prevzel justicijo. Ne-kteri pravijo: 3)le se dva tedna poterpite, in prepričali se bote, da ministerstvo Schmerling-ovo ni prazno ime**. — Bog daj! — Danes se za gotovo pripoveduje, da bo se pred deželnimi zbori deržavni zbor na Dunaji za nemško-slovenske dežele se snidel, v kterega se bojo poslali poslanci naravnost od ljudstva izvoljeni (pravijo na 60.000 ljudi e d e n).
—   Te dni so prišle bukvice na dan, ktere zapopadajo osnovo ustavnega pisma ,.Die Constitutions-Urkunde", ktero je pervi deržavni zbor v Kromerižu leta 1848/9 izdelal za nemško-slovanske dežele našega cesarstva, ktero pa ni nikoli obveljalo. Zastran deržavne in deželne oblasti je osnova tega pisma skor popolnoma enaka cesarskemu diplomu od  20. oktobra.
€esko. iz Prage 25. dan. Narodna „besedaa pred-včeranjim je bila slavna na vsako stran; tudi velike gospode je  bilo  veliko veliko zraven, kar druge leta  ni  bilo.
Galicija. Iz Lvova. Tukajšni magistrat je sklenil, vprihodnje se v svojih pismih domačega (poljskega) jezika posluževati.
Benetke 22. jan. Ker pri nas zdaj tudi vojake in uradnike plačujejo s bankovci, se vojakom že več tednov ažija dodaja, vprihodnje jo bojo pa tudi vradniki dobivali. Ker se davki plačujejo v bankovcih brez ažije, je velika škoda očitna, ki jo bo deržavna kaša terpela.
Ogersko. Na Ogerskem so čudne homatije. Ker so nektere županije (komitati) volile za svoje odbornike take može (Košuta in druge), ki so zavoljo puntarskih naklepov leta 1849 bežali v tuje dežele, — ker nočejo davkov od-rajtovati drugač, če jih ogerski deželni zbor dovoli, —ker nočejo cesarskih sodnij nič več imeti, — ker hočejo prilastiti tudi sklepu deželnega zbora rekrutbo v deželi, je presvitli cesar jim poslal 16. dan t. m. pismo, v kterem jim piše, da takega nepostavnega početja nikakor ne more terpeti, ker, kakor on hoče zvesto spolniti v diplomu od 20. oktobra dane obljube, tako naj tudi oni kot plemenit in politično zrel narod spolnujejo svoje dolžnosti, da namesto svobode ne stopi prekucija; cesarjevo pismo jim obeta, da se bo cesar kmali za kralja ogerskega kronati dal in da 2. dan aprila hoče poklicati deželni zbor v Budo; nazadnje pa jim žuga z ojstro silo, ako z lepo ne bojo ubogali. — Na to cesarjevo pismo je odgovorilo več županij , al najbolj pomenljivo med vsemi je to, kar je 21. t. m. odgovorila ostrogonska županija, ki je ena najmirniših med vsemi in ktere predsednik je sam pervi škof in kardinal ogerski. ^Spodobno kakor gre podložnim, al odkritoserčno moramo odgovoriti na dop;s, ki nas je zlo pretresel. Kaj smo poslednjih 11 let terpeli, vemo samo mi v deželi, ki smo nosili jarai pod ptujimi uradniki, ki so teptali naš narod in naš jezik z nogami, ki so nam z davki spraznili mošnje, da smo prišli na beraško palico; domači sinovi so mogli bežati v ptuje dežele; žandarji in finančni stražniki so nam bili živa kuga itd. To, slavni kralj, Ti povemo, kakor toži otrok svojemu milemu očetu. Reci, Veličanstvo! kakor je nekdaj Stvarnik rekel: „Bodi luč in bila je luč"; spolni nam, kar je po pragmatični sankcii naše; poverni deželnemu zboru, kar mu gre, uresniči postave od leta 1848, in blagoslovil Te bo vesel in srečen narod". To je poglaviten zapopadek tega pisma, o kterem se pa še nič ni slišalo, kako je bilo sprejeto.
Laško. Iz Gaete še nič posebnega. Ker iz terdnjave streljajo z novimi kanonami, ki sila deleč nesejo, se morajo sardinske ladije bolj oddeleč deržati in ne morejo tako blizo terdnjave, kakor bi rade, da bi jo hitreje razrušile. Kakih 6 ali še več tednov se tedaj utegne Gaeta še sili zo-perstavljati, ako se ne zgodi to — kakor so unidan sv. oče papež rekli — kar je že macedonski kralj Filip vedil, da tudi najmočnejša terdnjava se da premagati, ako le skozi njene vrata more smukniti z slatom otovorjen osliček. V Abrucah se punt za kralja neapolitanskega čedalje bolj širi. V pismu, ki ga je 13. t. m. Ga riba Id i pisal v Genovo, spet terja, naj na spomlad bode 1 milijon vojakov na nogah; Ka-vourjeva stranka pa svari Lahe, naj nikar na vrat na nos spomladi ne unamejo vojske zoper Avstrijo. Čigava bo obveljala, nobena živa duša ne ve.