Regionalni RTV center, Radio Koper, TV Koper Capodistria, Primorske novice Deželni sedež RAI za FJK - slovenski sporedi, Novi Matajur, Primorski dnevnik, ZSŠDI, WWW.SLOSPORT.ORG vabijo na zaključno prireditev ob izboru najboljših športnikov Primorske danes, 27. decembra 2012 ob 20. uri, v Kulturnem domu Prosek - Kontovel, Prosek št. 2 pri Trstu Čistilno napravo v Vrtojbi bodo začeli graditi prihodnjo pomlad Primorski Naša politika brez poguma SandorTence Za slovenske ustanove se leto 2012 izteka v rdečih proračunskih številkah, za katere nosita krivdo in odgovornost državna in deželna uprava. Prva je slovenski manjšini v tem letu »rezala« okoli 900 tisoč evrov, druga pa je Slovence pustila popolnoma na cedilu, saj jim ni hotela »vrniti« niti 400 tisoč evrov, ki jih je Rim lani vzel našim ustanovam. Tudi Slovenija je znižala prispevke našim organizacijam. Slovenska manjšina plačuje velik davek splošni gospodarski krizi, raztreseni italijanski državi in politično neobčutljivi deželni vladi. V rdečih številkah se od tega leta poslavlja tudi manjšinska politika. Tako hudi splošni krizi je zelo težko kljubovati, res pa je, da kriza ni prišla čez noč, zato bi nekatere njene posledice lahko vsaj omilili. V mislih imamo predvsem drugačno razporeditev državnih prispevkov. To ne pomeni zapostavljanja te ali one ustanove, pač pa ugotovitev realnega stanja in posledično dajanje prednosti tistemu, ki je v najhujših težavah. Danes potrebuješ več ti, jutri več jaz, danes zato pomagamo tebi, ker boš ti jutri pomagal meni. Temu se pravi solidarnost, s katero si polnimo usta, ko gre za načela in vrednote, ko je treba ukrepati pa vsakdo skrbi zase. Igor Gabrovec svari pred nevarnostjo kanibalizma med Slovenci. Morda pretirava, opozarja pa na problem, ki se že pojavlja. Kako si drugače razlagati, da si nihče več ne upa postaviti pod vprašaj seznama 21 t.i.primarnih organizacij, ki od države dobivajo redne prispevke. Slovenska kul-turno-gospodarska zveze je pred izbruhom krize nekaj predlagala v to smer, a ni šlo, kot so propadli tudi nekateri posamezni poskusi (npr. Igorja Kocijančiča in Iztoka Furlaniča), da bi se spremembe zgodile v deželni posvetovalni komisiji. Danes smo tam, kjer smo, kriza pritiska, naša vodilna garnitura pa se zdi nemočna. Ko ugotavljamo, kako kriza udarja po našem vsakdanu, se je treba glede slovenskih ustanov vprašati, koliko na vse to vpliva naraščajoče medsebojno nezaupanje na manjšinski politični sceni, med krovnima organizacijama in v levosredinski koaliciji, za katero še vedno glasuje večina Slovencev v Italiji. Skupno predstavništvo sloni na zelo trhlih temeljih in zastavlja se vprašanje, zakaj naši vodilni politiki nimajo poguma, moči ali volje, da bi stvari skušali spremeniti. Bližajo se parlamentarne in deželne volitve, ki bodo položaj kvečjemu zaostrile. Nič kaj spodbudna slika tega ne ravno veselega decembra. dnevnik ČETRTEK, 27. DECEMBRA 2012 Št. 302 (20.625) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € ITALIJA - Izjava po spletu »razburkala politične vode Monti napoveduje »vstop v politiko« Bersani zelo previden, Ljudstvo svobode mu nasprotuje RIM - Mario Monti je po spletu sporočil, da se bo »povzpel v politiko«. Dan po spletni objavi svoje agende z receptom za izhod Italije iz hude gospodarske krize je dal razumeti, da je pripravljen na kandidaturo na političnih volitvah. Sredinske sile so pozdravile njegovo odločitev, tajnik Demokratske stranke Pierluigi Bersani je zelo previden in čaka, da Monti pojasni svojo namero, medtem ko Ljudstvo svobode odkrito nasprotuje Montijevemu »vstopu v politiko.« Obtožuje ga, da njegov recept prinaša le nove davke, obenem pa išče novo zavezništvo z Maronijevo Severno ligo. Na 12. strani božična novost Odprte trgovine TRST - Novost letošnjega božiča so v Trstu in drugih mestih v Furlanije Julijske krajine bile odprte trgovine. Večinoma so bili v torek odprti supermarketi in velika distribucija pa tudi manjše trgovine v trgovskih središčih. Popolni liberalizaciji, ki jo je sklenila Montijeva vlada in potrdilo ustavno sodišče z zavrnitvijo pri-ziva dežel, nasprotujejo mali trgovci, ki niso kos konkurenci velike distribucije, sindikati, ki opozarjajo na izkoriščanje delovne sile, in cerkev, ki vabi k počitku in zbranosti. Odzivi kupcev so različni: mnogi cenijo možnost prazničnega shoppinga, drugi so solidarni s prodajalci. Na 4. strani BOLJUNEC - Tradicija je na Gorici obveljala ■ V • I v • Lucanje v dežju Kljub nalivu je na Štefanovo 15 deklet zalučalo jabolka v fante BOLJUNEC - Močan naliv ni preprečil tradicionalnega lučanja na štefanovo na boljunški Gorici. Frejla Sara in štirinajst deklet so zalučale jabolka na osrednjem vaškem trgu v fante, ki pa so se »strateško« umak- nili pred dežjem in točo jabolk v bližnje javne lokale. Kljub neugodnemu vremenu je lučanju sledilo veliko število domačinov, ki so si ob koncu z dekleti in fanti ogreli s kuhanim vinom. Na 5. strani FJK - Volitve V nedeljo primarne volitve v DS in SEL, novosti tudi na levici TRST, GORICA, VIDEM - V Demokratski stranki in Stranki ekologija in svoboda se pripravljajo na primarne volitve kandidatov za predčasne parlamentarne volitve, nekaj novosti pa se obeta tudi na levici, kjer se obe komunistični stranki (SKP in SIK) povezujeta z gibanjem pa-lermskega sodnika Antonia In-groie. Na kandidatnih listah DS so tako v Trstu in Gorici tudi slovenski kandidati, kar pa ne velja za videmsko pokrajino. Med kandidati SEL pa sta tudi goriški in Beneški Slovenec.Primarne volitve kandidatov DS in SEL bodo v nedeljo, 30. decembra. Ob različnih kombinacijah za parlamentarne volitve se nekaj novosti obeta tudi v zvezi s slovenskimi kandidaturami na aprilskih deželnih volitvah. Na 2. in 14. strani V Slovenski Istri prezimi na tisoče ptic Na 2. strani Miljčan zažgal devet zabojnikov za smeti Na 4. strani Studenec »poplavil« Dolino Na 5. strani Na Tržaškem vrsta božičnih koncertov Na 6. strani Slovenske božične pesmi v goriški stolnici Na 15. strani SSG - Intervju z Majo Lapornik Predsednica zavrača očitke o cenzuri 2 agenciji v trstu: AG.1 Ulica Giulia, 25/A AG.2 Ulica Dell'lstria, 17 SUH STU D1018 KARATI www.studio18karati.net TRST - Predsednica upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča Maja Lapornik v intervjuju za naš dnevnik zavrača polemike in očitke o političnih cenzuri, ki jih je izzvala odpoved produkciji Srce v breznu - The Movie. »Očitek cenzure tu res ne drži,« poudarja predsednica in dodaja: »Z naše strani bi bilo neodgovorno, ko bi ustvarjali nove dolgove«. Predsednica tudi pojasnjuje trenutne razmere v delovanju gledališke hiše ter o prizadevanjih, da bi v danih okvirih še naprej bili »gledališče slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki je tvorno vpeto v širši italijanski in slovenski prostor in ki deluje tudi na mednarodni evropski ravni«. Na 11. strani 2 Petek, 28. decembra 2012 ALPE-JADRAN, DEŽELA / fjk - Demokratska stranka in SEL se pripravljata na primarne volitve kandidatov za parlament Blažinova (DS) za nov mandat Med kandidati SEL dva Slovenca Različne kombinacije za parlamentarne in deželne volitve - Kocijančič spet v igri za deželni svet TRST - Tržaški pokrajinski tajnik Demokratske stranke (DS) Francesco Russo bo izvoljen (ali imenovan...) v italijanski parlament brez prehodnih primarnih volitev. To naznanja deželna tajnica stranke in kandidatka za predsednico Furlanije-Julijske krajine Debora Ser-racchiani, vprašanje pa je, če bodo v Rimu sprejeli njen predlog. Serracchianije-va pravi, da predstavlja Russo željo po obnovi strankinih kadrov, čeprav ni ravno novinec na politični sceni. Tako se bodo na Tržaškem 30. decembra za mesto na kandidatnih listah za parlament potegovali Valentina Baldas, Stefania Iapoce, Giancarlo Ressani, Etto-re Rosato in sedanja slovenska senatorka Tamara Blažina. Če bo Russo, kot vse kaže, res šel direktno v Rim, bi to lahko koristilo slovenskemu tržaškemu kandidatu (ali kandidatki) Demokratske stranke za deželni svet, za katerega bi bil Russo glede osebnih preferenc, ki so bistvene za izvolitev, zelo trd oreh. Za zdaj ima sicer največ možnosti za kandidaturo zgoniški župan Mirko Sardoč, sklep slovenske komponente DS pa je naletel na proceduralne in očitno tudi politične ovire, ki naj bi jih razvozlali enkrat do konca januarja. Kar pa zadeva videmsko pokrajino, je treba ugotoviti, da na listah Demokratske stranke ne bo nobenega Slovenca. Svoje kandidate je izbrala tudi stranka Sel. Med kandidati sta tudi Slovenca Igor Komel v Gorici in Fabrizio Dorbolo v Špetru. Poleg njiju se za mesta na kandidatni listi SEL za rimski parlament v FJK potegujejo še Dario Ami-co iz Gradeža, Maurizio De Poi iz Por-denona, Federico Gratton iz Cervigna-na, Gianni Iacono iz Tržiča in Giulio Lauri iz Trsta med moškimi ter Rita Au-riemma iz Trsta, Marilisa Bembi iz Gorice, Fernanda Marchiol iz Vidma, Pao-la Marzinotto iz Pordenona, Loredana Panariti iz Špetra ob Soči in Serena Pel-legrino iz Tavagnacco za ženske. O kandidatih Demokratske stranke in SEL na Goriškem podrobneje poročamo, na straneh goriške kronike. Za februarske predčasne parlamentarne volitve v Italiji pa se v FJK napoveduje tudi leva volilna lista, ki bo za kandidata za predsednika vlade predlagala znanega sodnika iz Palerma Antonia In-groio. Gre za gibanje Io ci sto (Jaz sem za), ki uživa tudi podporo obeh komunističnih strank - Stranke komunistične prenove (SKP) in Stranke italijanskih komunistov (SIK). Obe levi stranki se bosta menda od- Tamara Blažina povedali svojemu volilnemu simbolu. Cilj gibanja, ki ga vodi Ingroia, je prekoračitev volilnega praga, ki je zelo problematičen za senat (8 odstotkov na deželni ravni), lažje dosegljiv pa za poslansko Fabrizio Dorbolo zbornico, kjer je za izvolitev poslancev na državni ravni treba dobiti štiri odstotke glasov. Če bo do dogovora prišlo, bo med podporniki Ingroie in t.i. oranžnega gibanja tudi slovenski deželni poslanec Igor Igor Kocijančič Kocijančič, ki bi lahko v novih politično-volilnih razmerah razmislil o svoji ponovni kandidaturi za deželni svet Furlanije-Julijske krajine. Kocijančič je bil v skupščino FJK prvič izvoljen leta 2003. slovenija - Ob 22. obletnici plebiscita o samostojnosti Številne slovesnosti LJUBLJANA - Včeraj je minilo 22 let od razglasitve rezultatov plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. V spomin na ta dan 26. decembra v Sloveniji praznujejo dan samostojnosti in enotnosti. Ob tej priložnosti so po državi potekale slovesnosti, prav tako pa tudi maše za domovino. Plebiscit, ki so ga izvedli 23. decembra 1990, rezultate pa objavili tri dni kasneje, je sledil demokratičnim spremembam, ki so se začele sredi 80. let prejšnjega stoletja. Na plebiscitno vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, je od 93,2 odstotka udeleženih volivcev okoli 95 odstotkov odgovorilo pritrdilno, kar je 88,5 odstotka vseh volivcev. Plebiscitno odločitev so Slovenci udejanjili z razglasitvijo samostojne države Republike Slovenije 25. junija 1991. Osrednja državna proslava je bila že v soboto. Premier Janez Janša je v govoru na državni proslavi dejal, da Slovenija ni nastala zato, da bi v njej živeli slabše. "Zato je seveda naša zaveza blaginja državljank in državljanov, družba, v kateri posamez- niki živimo, uveljavljamo svoje talente, želje in pričakovanja, kjer vladajo sožitje, medsebojno razumevanje in zaupanje. Družba, v kateri se bo končno razvila zavest, da bo vsak čutil odgovornost zase, pa tudi vsaj malo za svojega bližnjega. Zaslužimo si pravno, pravično in socialno državo, ki bo v večji meri živela življenje v realnosti in ne samo na papirju," je pojasnil premier. Podpredsednica DZ Romana Tomc pa je v soboto na slavnostni seji DZ ob državnem prazniku dejala, da je bila enotna odločitev o samostojnosti izraz popolnega zaupanja in prepričanja v skupni cilj in potrditev pravilnosti začrtane poti. Od jutri dalje nočna smuka na Višarjah ŽABNICE - Družba Promotur bo od jutri dalje na smučišču na Višarjah progo Di Prampero spet odprla za nočno smuko. Pobuda »Ski by night«, kot jo imenujejo v angleščini in ji najbrž s tem želijo dati bolj mednarodni prizvok, bo zaživela vsak torek in petek med 19. in 23. uro, ko bodo ljubitelji bele opojnosti prišli na svoj račun tudi pod reflektorji. Cena smučarske karte za nočno smuko je 20 evrov, imetniki sezonskih kart Cartaneve in Alpe Adria pa imajo 50-odstotni popust. V torek, 1. januarja 2013, nočna smuka ne bo možna, od petka, 4. januarja, dalje pa bodo reflektorji osvetlili progo Di Prampero vsak torek in petek. Velja še dodati, da je cena povratne vozovnice za tiste, ki se mislijo zvečer podati na Višarje brez smučarske opreme, 14 evrov. Ponoči zaprt odsek A4 med krajema Quarto d'Altino in San Dona di Piave proti Trstu PALMANOVA - Zaradi del na tretjem voznem pasu bodo danes zvečer ob 22. uri zaprli avtocestni odsek med krajema Quarto d'Altino in San Dona di Piave v smeri proti Trstu. Avtocesta bo na tem odseku zaprta do 5. ure zjutraj v petek, ko bo promet spet stekel normalno. V Kobilarni Lipica obudili tradicijo blagoslova konj LIPICA - V Kobilarni Lipica so včeraj obudili tradicijo blagoslova konj ob godu sv. Štefana, izročilnega zavetnika konj, ki ga krščanska cerkev slavi kot prvega mučenca. Lokavski župnik Tomaž Kodrič je obred blagoslova opravil v najstarejšem lipi-škem hlevu Velbanci, v kobilarni pa napovedujejo, da bodo tudi v prihodnjih letih nadaljevali s tradicijo. Kot so sporočili iz Kobilarne Lipica, so si obiskovalci včeraj poleg blagoslova konj lahko ogledali tudi praznično predstavo lipiške šole jahanja. Blagoslovi konj so včeraj potekali tudi na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. Bencin se je podražil, cena dizla navzdol LJUBLJANA - Cene naftnih derivatov v Sloveniji so se včeraj spremenile. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za 0,8 centa na 1,486 evra in 100-oktanski za 0,6 centa na 1,503 evra za liter. Dizel pa se je kljub zvišanju trošarine za to gorivo pocenil za 0,9 centa na 1,385 evra za liter. narava - Največ se jih zadržuje v Sečoveljskih solinah in Škocjanskem zatoku V Slovenski Istri prezimi od šest do enajst tisoč ptic KOPER - Na podlagi večletnih štetij vodnih ptic do vključno letošnjega leta ugotavljajo, da se na območju Slovenske Istre pozimi zadržuje med 6000 in 11.000 vodnih ptic, ki pripadajo 40 do 50 vrstam. Med njimi je slaba polovica takšnih, ki sodijo v t.i. skupino vrst Evropske varstvene pozornosti in imajo v Evropi neugoden varstveni status, je za STA pojasnil Luka Božič, nacionalni koordinator januarskega štetja vodnih ptic pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). V DOPPS ob tem opažajo pozitivne spremembe na posameznih območjih kot npr. v Škocjanskem zatoku, ki so rezultat renaturacije nekoč degradiranega območja. Veliko potencialno grožnjo za vodne ptice predstavljajo klimatske spremembe in onesnaženja. Največ vodnih ptic se ponavadi zadržuje v Sečoveljskih solinah in v Škocjanskem zatoku, nekatere vrste, kot slap-niki, ponirki, srednji žagarji Mergus ser-rator in galebi, pa so dokaj enakomerno razporejene vzdolž celotnega slovenskega obalnega morja. Spremembe v popu- lacijah posameznih vrst gre v glavnem pripisati širšim populacijskim trendom omenjenih vrst. Tako so npr. ugotovili, da se zmanjšuje število pobrežnikov v Sečo-veljskih solinah in žvižgavk Anas penelope, spet pri drugih vrstah pa se število povečuje oziroma so se v tem času začele pojavljati, kot je to primer pritlikavega kormorana Phalacrocorax pygmeus, je navedel Božič. Pri posameznih območjih so opazne pozitivne spremembe, ki so rezultat naravovarstvenih prizadevanj oziroma renaturacije nekoč degradiranega območja. Tako se je npr. skupno število vodnih ptic v Škocjanskem zatoku z nekaj sto osebkov povzpelo na več kot 2000 v letu 2012. Ob tem pa Božič svari: Klimatske spremembe so velika potencialna grožnja za vodne ptice, saj večina scenarijev vključuje določen dvig gladine morja, kar bi posledično pomenilo izginotje nekaterih obalnih habitatov ptic, zaradi sprememb temperature je pričakovati spremembe arealov nekaterih vrst." Ker vod- ne ptice potrebujejo večja mirna območja brez večjih vplivov človeka, ki v zimskem času vključujejo tako prehranjeva-lišča kot počivališča oz. prenočišča, nanje negativno vpliva tudi urbanizacija naravnega okolja. Za vodne ptice veliko potencialno grožnjo predstavljajo tudi onesnaževanje in razlitja nafte. V zimskem času prihaja namreč na tem območju do velikih koncentracij vodnih ptic na razmeroma majhnem prostoru. "Razlitja nafte bi lahko imela velik negativen vpliv na celotne lokalne in tudi regionalne populacije večjega števila vrst," meni Božič. Strokovnjaki bodo sicer morali preučiti tudi pomembnost določenih območij slovenskega morja za prehranjevanje sredozemskih vranjkov (Phala-crocorax aristotelis desmarestii), kar bi lahko pomenilo njihovo vključitev v območje Nature 2000. V slovenskem morju se namreč v poletnem in jesenskem času zbere več kot 1500 ptic te vrste, kar predstavlja okoli pet odstotkov celotne populacije. Sredozemski vranjek je razširjen samo v Sredozemskem in Črnem Škocjanski zatok je zbirališče številnih vrst ptic morju, severni Jadran pa predstavlja pomembno prehranjevališče za jadransko populacijo v pognezditvenem času, ugotavlja Božič. Kot pojasnjuje, so v slovenskem morju "zanje zlasti pomembna območja gojišč školjk, kjer skupinsko prenočujejo. Ta območja so bila vključena v inventar mednarodno pomembnih območij za ptice 2011 in bodo predlagana tudi kot ob- močja Natura 2000". Ali so določena območja slovenskega morja posebej pomembna tudi za prehranjevanje vranjkov, pa bodo pokazale raziskave, ki potekajo v okviru projekta Simarine-Natura, ki se sofinancira iz sredstev finančnega instrumenta za okolje EU Life. "V kolikor takšna območja obstajajo, bodo prav tako vključena v omrežje Natura 2000," napoveduje Božič. (STA) SILVESTRSKA PONUDBA Voščila za vse okuse Dt g AUj I J.I aLMj \ tuíih su | H'i i naglih jo vse pri- |>RavljcnO /n VUÍíl Slhrsljskíí wr''rrj¿]L Ne ¿jmmulilr /ju I njih u^odmtóü * lelllivsi- /ji llijlKiijst1 in mujn^£n[nrjšr prazrun anjfi. Delavske /-¡lilni^v \;nn srečno _IM i -4 ¡¡J -4 J0 □imljeni nordijski i o sos K v Nordic 300 9_ 11,90 redng cena za 1 fcg 39.&7€ Franci acorta Docg Satén Valle Odie Ruüinie 750 m\ 5,90 retina cena 9,90 € za 11t 7.É7 € 20 Cotechino di Modena Igp (kožarica) Beretta 500 g 2,49 redna cena 4.99 £ za 1 kg 4,9& £ ZA ČLANE -3 30 Refosk Peduncolo Rosso Lonjer Trst Odo ni 750_mj_ 02,89 redna cena 4,19 € za 111 3,65 € WWW.COOptSJt f COOD C O D P E RATI VE OPERAJC 4 Četrtek, 27. decembra 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu cerkev - Besede tržaškega nadškofa Crepaldija ob letošnjem praznovanju božiča Solidarnost z ljudmi v stiski in kritika redukcionizma Resnična velika in dobra novica božiča je ta, da Bog ljubi človeštvo, dokaz pa je to, da je med ljudi poslal lastnega sina. Tako je v svoji božični homiliji med drugim dejal tržaški škof, nadškof msgr. Giampaolo Crepaldi, ki je na božični dan daroval slovesno mašo v stolnici sv. Justa. Za nadškofa Crepaldija je božič brezčasni dogodek ljubezni in prav ponovnega negovanja ljubezni in dobrote so potrebni vsi v tem času, ki ga je zaznamovala gospodarska in finančna kriza, ki je prizadela številne družine, delavce in mlade. Pri tem je poudaril, kako je pravica do dela temeljna pravica in če bo človek dovolil, da v njem biva Jezus Kristus, bo lahko v duhu krščanske ljubezni pomagal družinam in posameznikom, ki se zaradi krize nahajajo v težavah. Msgr. Crepaldi, ki je med drugim poudaril pomen negovanja ljubezni in dobrote, izrazil bližino tržaške Cerkve. Nadškof Crepaldi je le nekaj ur prej v stolnici daroval tudi tradicionalno pol-nočnico, kjer je opozoril, da sta vprašanji identitete in oblike glavna problema današnjega časa zaradi sprejetja kulturne perspektive, ki vodi v redukcionizem, ki siromaši človeško bit in zaradi katerega se npr. človeška oseba zreducira na njene gene in nevrone, ljubezen na kemijo, družina na dogovor, pravice na želje, demokracija na proceduro, vera na mit, oploditev na laboratorijsko proizvodnjo, znanje na znanost in znanost na eksperiment, moralne vrednote na subjektivne izbire, kulture na mnenja, resnica na občutek, resničnost pa na samopotrjevanje. Pri tem je msgr. Crepaldi poudaril predvsem pozornost do družine, ki jo reduk-cionizem v današnjem času še posebej postavlja pod vprašaj ter pri tem poudaril tudi dobro novico božiča, po kateri ima lahko človekovo iskanje smisla, oblike in identitete pozitiven razplet pod pogojem, da se človek prepusti Jezusu Kristusu, vanj veruje, mu sledi in ga ljubi. Nadškofove besede so odmevale tudi pri včerajšnji tradicionalni potapljaški maši na Štefanovo, ki jo je dopoldne na tržaškem nabrežju že šestintridesetič priredil tržaški potapljaški kljub Sub Sea Club Trieste. Mašo je daroval pristaniški kaplan Alessandro Amodeo, ki je pridigo in odlomek iz nadškofove praznične homilije prebral v posebnem steklenem zvonu pet metrov pod morsko gladino (zaradi tehničnega zapleta duhovnikovega glasu ni bilo slišati, zato so pridigo prebrali na pomolu). Besedilo pridige so atleti združenja Nuova Bavisela od Sv. Justa prinesli do nabrežja, kjer jo je zdresiran pes posebne enote iz Gradeža s skokom v morje prinesel duhovniku. Dogajanju, ki se ga je udeležilo kar 67 potapljačev in vlačilci družbe Tripmare, je sledilo kakih petsto ljudi, kar je za predsednika kluba Sub Sea Club Trieste Francesca Dominicha rekord. več fotografij na www.primorski.eu Besede iz božične homilije nadškofa Crepaldija (levo) so odmevale tudi pri včerajšnji potapljaški maši na tržaškem nabrežju (desno) kroma trgovine - Številni obrati v torek odprti včeraj pa ne Božična liberalizacija Mali trgovci, sindikati in tudi cerkev nasprotujejo neomejenemu odpiranju trgovin . t ^^ i trst--......' - ■-■ ■:-:. .....: : i:: r. ■ sm >> 'immi n ff l1 " % ■i L\. ^ FS . lili' k' Po božičnem odprtju so včeraj bile trgovine skoraj brez izjeme zaprte kroma Trgovci v Trstu so se različno odzvali na možnost odprtja trgovin tudi med božičnimi prazniki. To možnost je pred tednom dni ponudila razsodba ustavnega sodišča, ki je zavrnilo priziv osmih dežel proti ukrepom Montijeve vlade o popolni liberalizaciji. Na božični dan so tako mnoge trgovine bile letos odprte. To velja zlasti za supermarkete, veliko distribucijo in trgovine znotraj trgovskih središč, ki so bile v torek odprte večinoma cel dan, nekatere pa samo popoldne. Nasprotno je bilo včeraj, ko so bile razen redkih izjem trgovine zaprte. Popolna liberalizacija je naletela na različne odzive. Nasprotujejo ji mali trgovci, ki niso kos konkurenci velike distribucije, sindikati, ki opozarjajo na izkoriščanje delovne sile, pa tudi cerkev, ki vabi k počitku in zbranosti ob nedeljah in prazničnih dneh. črna kronika - Uspešna akcija policije na božični dan Prijeli požigalca Ob gorečem zabojniku v Ulici Geppa opazili 37-letnega Miljčana, nasilneža naposled ukrotili in ovadili V zadnjih mesecih v Trstu pogosto gorijo zabojniki za odpadke. Storilci so najbrž piromani, ki pri belem dnevu izzivajo policiste in gasilce, saj skoraj sočasno zažigajo več zabojnikov na istem območju - najpogosteje tiste za papir in rabljene obleke (na sliki Kroma gašenje pri ljudskem vrtu). Na božični dan so policisti po zasledovanju in prerivanju prijeli požigalca ter ga zaradi cele vrste dejanj kazensko ovadili. 37-letnega G. D. G., ki se je rodil v Gorici in ima stalno bivališče v Miljah, čaka zdaj kazenski postopek. V Ulici Geppa sta policista v torek zjutraj iz avtomobila opazila goreč zabojnik za zbiranje papirja. V neposredni bližini sta zagledala tudi odhajajočega moškega: očitno je bilo, da neznanec beži. Gasilci so prispeli takoj, saj je bil to že deveti požar v zabojniku v zadnji uri - vsi so goreli v tistem predelu Terezijanske četrti. Policista sta medtem spet zagledala osumljenca, ki ju je videl in ponovno zbežal peš. Dohitela sta ga in ustavila. Sajasti roki, smrad po dimu in veliko vznemirjenje so bili jasni znaki, da sta polici- sta zadela v črno. G. D. G. se je upiral s pestmi in brcami, policista je tudi ozmerjal, naposled pa sta ga ukrotila. V žepu je imel vžigalnik znamke Bic. Miljčan je bil nasilen tudi med vožnjo proti kvesturi, na zadnjem sedežu policijskega avtomobila je z rokama in udarci z glavo skušal razbiti šipo na stran- skem oknu. Na kvesturi je poškodoval ključavnico in steno, še naprej pa je žalil policiste in zdravstveno osebje, ki ga je hotelo pomiriti. Nakopal si je več ovadb zaradi upiranja, zmerjanja, groženj, povzročitve telesnih poškodb, povzročitve gmotne škode in požiga. Kdo ve, ali bodo smeti še gorele. (af) Onesnažen zrak v Trstu Tudi v Trstu so vremenske razmere v prejšnjih dneh povzročile kopičenje onesnažujočih delcev v prizemnih plasteh zraku. Koncentracija prašnih delcev je od nedelje dalje začela presegati mejno vrednost 50 mikrogra-mov na kubični meter in dosegla na dan božiča rekordnih 165 mikrogra-mov pri merilni postaji v Ul. Carpi-neto v Škednju, 84 na Trgu Liberta in 78 v Ul. Svevo. Včerajšnjih podatkov deželna okoljska agencija Arpa še ni objavila, pričakovati pa je, da je dež nekoliko opral zrak. Razmere naj bi še dodatno izboljšala v nočnih urah napovedana burja. Pacientki ukradel kartico in 5000 evrov Karabinjerji iz Istrske ulice preiskujejo primer bolgarskega bolničarja, ki je na domu 61-letne Tržačanke ukradel bančno kartico. Po poročanju deželnega radijskega dnevnika RAI je kartico večkrat uporabil, najprej v Trstu in zatem v Bolgariji, skupno pa naj bi dvignil pet tisoč evrov. Žrtev tatvine je pozno ugotovila, da nima kartice, na njenem računu pa omenjenega zneska ni več. Neuspešna roparja v igralnici binga Igralni salon na Trgu Stare mitnice, kjer igrajo bingo, je bil v nedeljo prizorišče neuspešnega poskusa ropa. Zakrinkana in neoborožena moška sta napadla uslužbenca in mu poskusila iztrgati iz rok dnevni izkupiček, njun trud pa se ni obnesel. Uslužbenec se jima je med kratkotrajnim pretepom zelo dobro upiral, zaradi česar sta se roparja vdala in odšla. Izginila sta v neznano, karabinjerji iz Ulice Hermet pa so uvedli preiskavo. S težkim pokrovom vlomil v tržaški pub V noči na sredo je 19-letni L. M., rojen v Kongu in s stalnim bivališčem v Pordenonu, vlomil v nočni bar v Ul. Foscolo v Trstu. Stekleno okno je razbil s težkim pokrovom bližnjega kanalizacijskega jaška, ob izhodu iz lokala pa so ga presenetili policisti. L. M. je poskusil pobegniti, po krajšem zasledovanju pa so ga policisti peš dohiteli in mu nataknili lisice. V žepu je imel denar iz blagajne puba. Odvedli so ga v tržaški zapor. Romuna bodo izročili Romuniji Tržaška obmejna policija je v nedeljo ponoči priprla 22-letnega romunskega državljana, enega od potnikov na avtobusu, ki povezuje Španijo in Romunijo. Med pregledom osebnih dokumentov so policisti ugotovili, da je bil na mladeničev račun razpisan evropski nalog za prijetje, izdale so ga romunske oblasti. V domovini je bil namreč obsojen na triletno zaporno kazen zaradi več tatvin med letoma 2006 in 2008. Mladi Romun je v priporu v Trstu, kmalu pa ga bodo izročili Romuniji, kamor je bil kljub obsodbi vsekakor namenjen. Poskus samomora z rezilom in kislino Prejšnji teden so v katinarsko bolnišnico sprejeli hudo poškodovanega mladeniča, ki je poskusil narediti samomor. V soboto popoldne so se karabinjerji in reševalci odpravili v staro mesto, kjer jih je čakal srhljiv prizor. 22-letnik si je v svojem stanovanju ranil vrat z rezilom, ob tem pa je pogoltnil solno kislino. Službo 118 je po navedbah karabinjerjev poklical sam mladenič. Prognoza je bila pridržana. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 27. decembra 2012 5 boljunec - Lučanje na Štefanovo V nalivu toča jabolk Tradicija je bila včeraj v Boljuncu močnejša od dežja. Ko je v zvoniku odz-vonil blagoslov je na Gorici neusmiljeno lilo kot iz škafa, kar pa ni prestrašilo petnajst domačih deklet. Frejla Sara je zalučala prvo jabolko, za njo je iz rok ostalih deklet poletel roj jabolk, in s tem je bila tradicija boljunška tradicija lučanja na štefanovo obnovljena. Vsako dekle je bilo »oboroženo« s kakimi petimi kilogrami jabolk. Njihov cilj so bili fantje ... oziroma bi morali biti domači fantje, ki pa so se - pred kapljami dežja in točo jabolk - »strateško« umaknili v bližnje bare. Komaj pa je kdo od njih pokukal iz lokala ali pa si drznil na trg, že je postal tarča deklet. Ta boljunška »skrivalnica« in ti dekliški desanti so se nadaljevali v veliko veselje številnih gledalcev. Lučanje je - kljub neprizanesljivemu vremenu - privabilo na Gorico veliko število domačinov, pa tudi »sosedov« iz Doline in Ricmanj. Dekleta so bila vesela tolikšnega obiska. »Nismo pričakovali tako velikega odziva ob tako slabem vremenu,« je po lučanju povedala Makri. Kot ostala dekleta je bila vsa premočena, a zadovoljna. Vsako dekle je moralo - po tradiciji - prispevati tudi liter vina, ki je končalo v kuho, da so se tako po koncu luča-nja dekleta, fantje, pa tudi ostali prisotni lahko s kuhanim vinom ogreli. Pred tem pa je čakala dekleta še ena obveznost: po tradiciji so tudi letos ob koncu lučanja zapele Živi torej. Pesem je pomenila uradni konec lu-čanja na štefanovo v Boljuncu. Dekleta so se ogrela z vinom, za dodatno ogrevanje pa je poskrbelo še dodatno opravilo. Trg so morale lepo pomesti in odstraniti ostanke jabolk, da bo od letošnjega luča-nja danes ostal le (moker) spomin. več fotografij na www.primorski.eu Desno dekleta so se v dežju lotila lučanja; spodaj levo jabolka so »tlakovala« Gorico; spodaj desno ljudje so ob hišah iskali zavetje pred dežjem kroma dolinska občina - Krive so korenine, ki so zamašile odtočne cevi Studenec »poplavil« Dolino Konec preteklega tedna je Studenec »poplavil« center Doline. Voda je napolnila vodnjak in prekipela. Poplava Kluže, kot pravijo Studencu domačini, je povzročila krajanom kar nekaj preglavic, kljub hitremu posegu ekipe domače civilne zaščite pa ni bilo mogoče popolnoma zaustaviti vodo. Včeraj je vodja oddelka za gradbene investicije in okolje Občina Dolina Mitja Lovriha pojasnil, kaj se je zgodilo, in tudi kako se bo občinska uprava lotila zadeve. Vzrok poplave je bila zamašitev odtokov, ki so ga povzročile korenine bližnjih dreves. Odtoki so bili sicer že večkrat očiščeni, a tokrat so korenine zamašile cevi v težje dostopnih delih. Pristojna občinska služba je skušala očistiti cev z visokotlačnim vodnim curkom, vendar brez uspeha.Tehnična služba je ugotovila, da bo treba za- menjati celo odtočno cev, kar pa terja zahtevnejše delo, ki ga občinska služba ne zmore izvesti v lastni režiji. Zaradi tega je bil poklican zunanji izvajalec, ki bo v začetku januarja odstranil sedanjo dotrajano cementno cev in jo zamenjal z novo plastično cevjo. Prednost tovrstne cevi je v tem, da je nepropustna za vlago, zaradi tega ne »privlačuje« korenin, ki poškodujejo oziroma zamašijo cevi. Delo bo izvedeno januarja, saj v teh prazničnih dneh ni bilo mogoče dobaviti potrebnega gradbenega materiala. Do takrat bo občinska služba nadzorovala raven vode v Studencu. Civilna zaščita je vsekakor v stalni pripravljenosti in bo posegla, da bi z vodnimi črpalkami preprečila morebitno prestopanje vode izven Studenca, je poudaril vodja oddelka za gradbene investicije in okolje Občine Dolina Mitja Lovriha. kontovel - 32-letni Tomaž Pipan odprl ambulanto Saint Martin Veterinarski podvig Na odlično obiskanem odprtju tudi nekaj hišnih ljubljenčkov - Lokacija je zanj idealna, saj hoče delati blizu svojih ljudi Hišni ljubljenčki imajo na voljo novo veterinarsko ambulanto. Približno na meji med Prosekom in Kontovelom (hišna številka je Kontovel 186) jo je odprl 32-letni Saležan Tomaž Pipan, ki je leta 2007 diplomiral na Veterinarski fakulteti v Ljubljani, nakar je delal na Tržaškem. Zdaj je naredil še veliki korak in v prostorih nekdanje trgovine z barvili odprl ži-vinozdravniško ambulanto Saint Martin. »Zdravstvene strukture se običajno imenujejo po svetnikih in jaz sem izbral pro-seškega zavetnika,« je v soboto na odlično obiskanem odprtju razložil Pipan. Pristavil je, da se je na dvojezičnem območju odločil za nevtralno angleško verzijo svetnikovega imena. V prostorni in pisani ambulanti so sprejemnica, čakalnica, dve sobi za preglede, kirurška ter rentgenska soba in še sobica, v kateri bodo mali in večinoma kosmati bolniki počivali. Ambulanto si je v soboto radovedno ogledalo tudi nekaj psičkov, bodočih veterinarjevih pacientov. Tomaž Pipan je še pojasnil, da izbira kraja ni bila naključna. »Korenine imam v Saležu, Prosek pa je bil zame že od otroških let pomembno središče. Njegova lega je za Kra-ševce strateška, ta vas pa mi je blizu in je najboljša možna izbira, saj hočem delati blizu svojih ljudi na Krasu,« je dejal in se iz srca zahvalil vsem, ki so mu pomagali uresničiti ambiciozen načrt. (af) Tomaž Pipan v svoji ambulanti kroma »Oranžni« se predstavljajo Gibanja alternativne levice, ki se pred bližnjimi parlamentarnimi volitvami povezujejo pod geslom »Cambiare si puo« (ti. »oranžna« lista), vabijo somišljenike na odprto skupščino danes ob 18. uri v dvorani Victoria na pomorski postaji. Občanom bodo predstavili projekt liste, ki naj bi bila alternativna desnici, Montiju in zmerni levi sredini. Srečanje bo uvedla tržaška glasnica gibanja Adriana Caselotto, poročila bodo imeli Marino Calcinari (Deset predlogov za Trst), Alessandro Capuzzo (Mesto, ki ga želimo) in Paolo Sergas (Graditi participacijo in demokracijo). Sodeloval bo tudi novinar, pisatelj in bivši poslanec Paolo Cacciari. Grupa Lucchini pojasnjuje Tiskovni urad grupe Lucchini je včeraj v sporočilu za tisk odklonil odgovornost za nevarne patologije, ki naj bi se v preteklosti pojavljale zaradi obratovanja škedenjske železarne. Tisk je pred dnevi poročal o epidemiološki raziskavi, ki jo je naročilo državno tožilstvo v Trstu, iz katere naj bi za obdobje 1974-1994 izhajala močno povečana nevarnost tudi smrtonosnih obolenj med delavci in vsemi, ki so bili izpostavljeni izpustom železarne. Lucchi-ni teh ugotovite v ne zanika, pojasnjuje pa, da je upoštevano obdobje že močno oddaljeno v času, takrat ugotovo-ljene patologije pa so »dozorele« zaradi onesnaževanja v še prejšnjih obdobjih. Takrat, pojasnjujejo, ni bilo strogih evropskih in državnih norm o izpustih in o prepovedi rabe nekaterih strupenih snovi. Stanje danes, zaključujejo, ni primerljivo s takratnim časom in zavračajo vsakršno posploševanje. Čarobne Benetke in skrajnosti turizma V Studiu Tommaseo v Ul. del Monte 2/1 bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo novinark, književnic in umetnic Fiore Gandolfi Herrera in Cristiane Moldi Ravenna Magic Venice (Čarobne Benetke), ki je izšla pri založbi Supernova v Benetkah, ki obravnava vprašanje skrajnosti, v katere gre turistična ponudba v Benetkah z rešitvami, ki spominjajo na znanstveno fantastiko. Ob tej priložnosti bo na sporedu tudi performans, predstavitev pa prireja odbor Sodobni Trst (Comitato Trieste Contemporanea). 6 Četrtek, 27. decembra 2012 TRST / opčine - Tradicionalni božični koncert vaških zborov v domači cerkvi Božične melodije spremljalo razmišljanje Govornik Drago Štoka o božiču kot pravi revoluciji, s katero je nastopila nova doba Rojstvo Jezusa Kristusa, ki ga krščanski svet obhaja na božični dan, predstavlja pravo revolucijo, z njim je nastopila nova doba drugačnih človeških misli in drugačnih dimenzij, ki je prinesla mir in ljubezen, misel o dialogu in socialni pravičnosti, brez tega dogodka pa bi bil danes svet bolj siromašen, prazen in nemočen pred sovraštvom, hudobijo in nasiljem. V to je prepričan Drago Štoka, ki je prispeval božično misel ob priložnosti tradicionalnega koncerta, ki sta ga v župnijski cerkvi sv. Jerneja na Opčinah prav na božični dan popoldne priredila domača župnija in Cerkveni mešani pevski zbor Sv. Jernej. Tradicija koncertov na božični dan sega na Opčinah več desetletij v preteklost in vsakič prikliče v domačo cerkev množico domačinov in ljubiteljev zborovske nabožne glasbe tudi iz drugih krajev. Tako je bilo tudi letos, ko so množici poslušalcev prepevali vaški zbori, od katerih je vsak zapel po dve pesmi. Šlo je tako za priredbe ljudskih napevov kot tudi za umetne skladbe na besedila tržaških in goriških književnikov ter dela iz angleške in italijanske božične zakladnice. Spored so oblikovali mali člani Otroškega pevskega zbora Vesela pomlad pod vodstvom Gorana Ruzzierja in ob spremljavi pianistke Jane Zupančič, ki je spremljala tudi Mladinsko vokalno skupino Vesela pomlad pod vodstvom Andreje Štucin, poleg mladih pa je bilo slišati tudi zrele glasove pevcev Moškega pevskega zbora Tabor pod vodstvom Davida Žerjala in MoPZ Sv. Jernej pod vodstvom Mirka Ferlana ter MeCPZ Sv. Jernej pod vodstvom Janka Bana. Kot že rečeno, je bila božična misel letos zaupana Dragu Štoki, ki je ob tej priložnosti nekoliko slekel oblačila druž-beno-političnega delavca in se predvsem vprašal, od kod toliko sovraštva, ki je še danes prisotno tako po Evropi in v slovenskih srcih. Govornik je to povezal tudi s hudo gospodarsko krizo, zaradi katere najbolj trpijo mlade generacije. Prav problemi mladih morajo biti danes v ospredju, kot kristjani smo jim dolžni pomagati in predvsem vlivati upanje, je zaključil Štoka, ki je navzoče spomnil tudi na 390-letnico openske cerkve, ki jo obhajajo v iztekajočem se letu. Koncert, ki ga je povezoval Matej Su-sič, medtem ko je navzoče pozdravil tudi domači župnik Franc Pohajač, je sklenil skupen nastop sodelujočih zborov, ki so pod vodstvom Janka Bana in Davida Žer-jala ter ob orgelski spremljavi Davida Le-nise zapeli še Vrabčevo Bila je noč in zimzeleno Gruberjevo Sveto noč v priredbi Hannsa Miefinerja. več fotografij na www.primorski.eu Koncert se je zaključil s skupnim nastopom sodelujočih zborov kroma štivan - V novi cerkvi tradicionalni koncert devinskih zborov Zapeli tudi Premrlovo kantato Priznanje ŽPZ Devin ob 40-letnici Božična pesem je včeraj popoldne zadonela tudi v novi cerkvi v Štivanu, kjer so devinski zbori tudi letos priredili tradicionalni koncert, ki sta ga - vsak s sporedom štirih pesmi - oblikovala Ženski pevski zbor Devin in Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade, oba pod vodstvom Hermana Antoniča, medtem ko je petje pri orglah spremljala Petra Grassi. Vrhunec dogodka, ki je v štivansko bazovica - Včeraj popoldne božični koncert v domači cerkvi Iz grl domačih pevcev so zadonele božične pesmi Božične melodije so včeraj odmevale tudi v cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici iz ust pevcev domačih zborov (OPZ Slomšek, Kvartet Slomšek, MePZ Skala-Slovan iz Gropade in s Padrič ter MoVS in MePZ Lipa iz Bazovice). Koncert ob lepih jaslicah je spadal tudi v okvir praznovanj ob obhajanju 150-letnice domače cerkve, ki so potekale skozi vse leto kroma ŽPZ Devin je bil na štivanskem koncertu deležen posebnega priznanja ob 40-letnici delovanja kroma cerkev privabil kar lepo število poslušalcev (med navzočimi je bil tudi deželni svetnik Igor Gabrovec), je prav gotovo predstavljala kantata Stanka Premrla Sveta noč na besedilo Mirjam Tozon za zbor, soliste in orgle, ki sta jo z združenimi močmi izvedla ženski in moški zbor, medtem ko sta solistični vlogi odigrala Kristjan Ko-vačič in Igor Antonič. Občinstvo je prisluhnilo tudi priložnostnim mislim Aleša Breclja in devinskega župnika Giorgia Gianninija, ki se ni mogel udeležiti včerajšnjega koncerta, zato je njegovo misel prebral Marko Tavčar. Na štivanskem koncertu, ki ga je povezovala Barbara Rustja, pa je bil posebne pozornosti deležen ŽPZ Devin, ki je v iztekajočem se letu obhajal štiridesetletnico delovanja (nastopati je začel v prvi polovici 70. let prejšnjega stoletja kot Dekliški zbor Devin, vseskozi pa ga je vodil Herman An-tonič). V imenu Otroškega zbora Ladjica, ki na koncertu sicer ni sodeloval, je zboru priznanje izročila Olga Tavčar. V Štivanu blagoslov konj Drugače pa Štivan včeraj ni bil samo prizorišče tradicionalnega koncerta devinskih zborov, ampak tudi drugega običaja. V dopoldanskih urah je namreč pri stari cerkvi sv. Janeza Krstnika pri izviru Timave potekal tradicionalni blagoslov konj, ki ga je priredilo Slovensko konjeniško društvo Skuadra Uoo. Kakih dvajset konj je blagoslovil domači župnik Giorgio Giannini, pri čemer so konji dobili košček blagoslovljenega kruha, konjeniki pa podkev s trakom v slovenskih barvah. Prisotne je nagovoril tudi devin-sko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja. jus nabrežina Pripravljajo se na 100-letnico 1. svetovne vojne Naglo se izteka leto 2012, ki je bilo tudi za odbornike in člane Jusa Nabresina Gemeinde pestro in bogato pobud. Poleg ustaljenega sodelovanja na vaškem prazniku sv. Roka, sečnje in čiščenja Brščic ter pričakovanja, kdaj se bodo, po majskem podpisu kon-venkcije o upravljanju jusarskega premoženja, začele izvajati vse točke pogodbe, si je upravni odbor zadal še dva pomembna projekta. Jus Nabresina Gemeinde namreč ni le organizacija, ki deluje na področju upravljanja in vrednotenja teritorija, temveč si obenem prizadeva za ohranitev slovenskega jezika in domačega narečja, za pospeševanje kulturnega življenja v vasi in za poznavanje, s strani mladih rodov, vaških tradicij in zgodovine. Prvi projekt je aktivno sodelovanje s predstavniki vseh slovenskih društev, ki delujejo v Nabrežini, pri pripravah prireditev ob bližajoči se 100-letnici začetka 1. svetovne vojne. Predstavniki Jusa Gemeinde Nabresi-na so se v teh mesecih in na to tematiko soočali še z Agrarno skupnostjo (s katero v sozvočju delujejo že desetletja), ki je že januarja 2012 predstavila na Pokrajino Trst projekt in prošnjo za prispevke, bodisi z društvom Hermada - Vojaki in civilisti, ki si ravno tako prizadeva za primerno obeležitev obletnice. Na sestanku, ki je bil sklican prve dni decembra so se nabrežinska društva zavezala, da bodo v svojih krogih zbirala dokumente, slike in pričevanja o dogajanju med prvo svetovno vihro v Nabrežini, in ustanovljena je bila posebna komisija, ki jo bodo sestavljali predstavniki vseh nabrežinskih društev z Zulejko Paskulin v vlogi koordinatorja. Upravni odbor Jusa Nabre-sina Gemeinde pa deluje tudi za ovrednotenje okolja vasi in krajevnega zgodovinskega in kulturnega premoženja. V ta namen je novembra predstavil občinski direkciji za kulturo, šport in evropske projekte, prošnjo za izredne prispevke in projekt Vidna domovina: postavitev tabel z le-dinskimi imeni na območju katastrske občine Nabrežina, v katerega bodo tudi vključili zamenjavo kažipotov ribiške poti. Izpeljava projekta bo odvisna tudi od tega, ali bodo dobili prispevek, za katerega so zaprosili z utemeljitvijo, da projekt ni le v korist lokalnega prebivalstva, temveč cele občine Devin Na-brežina, ker omogoča zbliževanje in spoznavanje krajevnih imen tudi italijansko govorečim občanom, prav tako pa turistom, ki letno obiščejo te kraje. Potreba po varovanju teritorija, občutljivost in pozornost do vasi in ključne dobičkonosne dejavnosti - med katere seveda sodi turizem - so bile glavne smernice umestitve-nega govora župana Vladimirja Kukanje. Prav zato odborniki Ju-sa pričakujejo, da bo prošnja po prispevku odobrena. Nabrežinci, ki bi želeli pristopiti in na katerikoli način pripomoči k zgornjim pobudam, naj se zglasijo pri članih odbora (Walter 335-6044660; Damian 338-6985052 ali 040-200208; Zu-lejka 328-6238108 ali 040200924) ali pa naj pogledajo na novo spletno stran, http://jus.na-bresina.it, kjer so na razpolago sveže informacije o delovanju, slike, dokumenti in zgodovinski oris Jusa. Vse člane, vaščane in prijatelje, pa odbor Jusa vabi danes, 27. decembra, da se ob 17.00 pridružijo na jusarskem placu v Na-brežini, kjer bo skupna zdravica na staro in novo leto. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 27. decembra 2012 7 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE IZVEN ABONMAJA Sobota, 29. decembra ob 21.00 v Veliki dvorani SSG Predprodaja pri blagajni Slovenskega stalnega gledališča od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure Tel. št.800214302 (brezplačna) aH 040 362542. www.teaterssg.com spletna prodaja na www.vivaticket.it Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 27. decembra 2012 JANEZ Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.27 - Dolžina dneva 8.43 - Luna vzide ob 15.58 in zatone ob 6.41 Jutri, PETEK, 28. decembra 2012 ŽIVKO VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,1 stopinje C, zračni tlak 1014,5 mb ustaljen, vlaga 92-odstotna, veter 2 km na uro jugo-vzhodnik, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 10,5 stopinje C. [13 Lekarne Loterija 24. decembra 2012 Bari 81 27 61 60 83 Cagliari 49 61 64 89 58 Firence 24 17 89 41 68 Genova 24 32 71 25 4 Milan 15 37 89 60 78 Neapelj 44 63 9 42 33 Palermo 88 11 66 76 26 Rim 63 74 34 65 51 Turin 49 90 62 22 37 Benetke 87 67 32 44 72 Nazionale 89 79 60 18 78 St. 154 6 22 31 37 38 51 jolly35 Nagradni sklad 1.651.992,56 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 31.798.917,84 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 5 dobitnikov s 5 točkami 49.559,78 € 622 dobitnikov s 4 točkami 402,95 € 24.960 dobitnikov s 3 točkami 19,96 € Superstar 50 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 2 dobitnika s 4 točkami 40.295,00 € 109 dobitnikov s 3 točkami 1.996,00 € 1.907 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 12.683 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 28.647 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino Od četrtka, 27., do sobote, 29. decembra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Pasteur 4/1 - 040 911667, Drevored XX. septembra 6 - 040 371377, Milje -Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Ul. dell'Orologio 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605. www.farmacistitrieste.it december 2012 Letošnji december bo za marsikoga manj prazničen, saj so izguba službe, dopolnilna blagajna, zamude pri izplačevanju honorarjev in podobni »varčevalni ukrepi« žal neprijetna stalnica tudi pri nas. In vendar je zadnji mesec v letu tudi čas, ko nas obiščeta Miklavž in božiček, mesec prazničnih jelk, jaslic, osvetljenih ulic in trgov. Za najsrečnejše pa tudi mesec potovanj, smučanja in silvestrovanj v evropskih prestolnicah. Dragi prijatelji Primorskega dnevnika! Vabimo vas, da kanček »veselega decembra« ujamete v svoje fotoaparate in svoje fotografije (s Primorskim ali brez njega) pošljete naši spletni strani www.primorski.eu. H Šolske vesti DIZ J. STEFANA sporoča, da bo šola zaprta v ponedeljek, 31. decembra. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo šolski uradi zaprti v ponedeljek, 31. decembra. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bodo uradi tajništva in ravnateljstva med prazniki zaprti v ponedeljek, 31. decembra ter v soboto, 5. januarja. H Čestitke AMBASCIATORI - 15.30, 18.15, 21.00 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspetta-to«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La parte degli angeli«. CINECITY - 15.40, 17.50, 20.05, 22.15 »I 2 soliti idioti«; 17.30, 20.50, 21.40 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspetta-to«; 15.20, 18.40, 22.00 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato 3D«; 15.40, 17.55, 20.10, 22.15 »Tutto tutto nien-te niente«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Colpi di fulmine«; 15.25, 19.30 »Sammy 2 - La grande fuga«; 15.20, 17.25 »Le 5 leggende«; 15.25, 17.45, 20.00 »Disney's - Ralph spaccatutto«; 22.15 »Disney's - Ralph spaccatutto 3D«. FELLINI - 15.20 »Le 5 leggende«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Moonri-se kingdom - Una fuga d'amore«. GIOTTO MULTISALA 1 - 15.30 »Sam-my 2 - La grande fuga«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Tutto tutto nien-te niente«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Love is all you need«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »La regola del silenzio«. KOPER - PLANET TUŠ - 11.00, 12.30, 13.00, 14.30, 15.05 »Božičkov vajenec«; 16.20 »Hčerka najboljšega prijatelja«; 19.00, 21.00, 23.05 »Ho-bit: Nepričakovano potovanje«; 12.00, 16.15, 20.00 »Hobit: Nepričakovano potovanje 3D«; 18.15, 20.55, 23.35 »Jack Reacher«; 17.00 »Misija Argo«; 13.40, 16.00, 20.40, 22.40 »Nateg in pol«; 12.30, 14.40, 16.50 »Pet legend«; 11.10, 13.20, 15.30 »Pet legend 3D«; 17.40 »Pije-vo življenje 3D«; 18.00, 20.15, 23.00 »To so 40«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.15, 17.00, 20.30, 22.15 »I 2 soliti idioti«; Dvorana 2: 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Vita di pi«; Dvorana 3: 16.00, 18.50, 21.45 »Lo Hobbit - Un viaggio inaspettato 3D«; Dvorana 4: 15.15, 17.00, 18.45, 20.30 »Ralph spaccatutto«; 18.45, 22.15 »Colpi di fulmine«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 18.00, 21.30 »Lo Hobbit - Un viag-gio inaspettato«; Dvorana 2: 14.45, 16.45, 18.45 »Ralph spaccatutto«; Dvorana 3: 20.45 »Lo Hobbit: Un viaggio inaspettato 3D«; 15.20, 17.40, 20.10, 22.10 »I 2 soliti idioti«; Dvorana 4: 15.30, 17.20, 19.50, 22.00 »Tutto tutto niente niente«; Dvorana 5: 18.15, 20.15, 22.15 »Colpi di fulmine«; 14.45, 16.30 »Sammy 2 -La grande fuga«. Danes praznuje naša SARA 6. rojstni dan. Vse najboljše in najlepše ji želijo mama, tata, sestrica Karin in vsi, ki jo imajo radi. HU Osmice OSMICO je v Mavhinjah št. 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-2907049. SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444. Obvestila AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo tudi v letošnji zimski sezoni 2012/13 odvijali tečaji smučanja v Forni di Sopra. Ob priliki, bo za člane društva možen avtobusni prevoz. Informacije na št. 340-5814566 (Valentina). GOZDNA ZADRUGA PADRIČE vabi člane, ki se nameravajo udeležiti sečnje drvi na skupni lastnini, da se najavijo pri odbornikih. JUS NABREŽINA vabi člane, vaščane in prijatelje na veselo srečanje in družabnost danes, 27. decembra, od 17. ure dalje na nabrežinskem trgu. V prijateljskem vzdušju bomo nazdravili na staro in na novo leto 2013 ter si bomo izmenjali srčna in iskrena voščila. Za veselo in praznično vzdušje bo poskrbela nabrežinska godba. KRU.T vabi na tradicionalno »Srečanje ob koncu leta«, ki bo v petek, 28. decembra, v Slovenskem dijaškem domu S. Kosovel, Ul. Ginnastica 72 - Trst. Začetek ob 18. uri. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. OBČINA ZGONIK prireja v sodelovanju s krajevnimi društvi v nedeljo, 6. januarja 2013, v prostorih KRD Dom Briščiki (v Briščikih, 77) z začetkom ob 17. uri »Tradicionalno novoletno družabno srečanje«, namenjeno občanom starejšim od sedemdeset let. Udeleženci naj potrdijo svojo prisotnost v občinskem tajništvu (tel.: 040-229101) do petka, 28. decembra. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da bodo v ponedeljek, 31. decembra, uradi zaprti. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA bo zaprta do ponedeljka, 31. decembra. OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da bodo občinski uradi v ponedeljek, 31. decembra, zaprti (ali bodo delovali samo v dopoldanskih urah). OBČINA ZGONIK obvešča, da bodo v ponedeljek, 31. decembra, v popoldanskih urah uradi in knjižnica zaprti. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini, Urad za šolstvo, kulturo, šport in URP bodo v ponedeljek, 31. decembra, zaprti. SDGZ - Slovensko deželno gospodarsko združenje in podjetje Servis doo voščita vsem cenjenim članom in strankam vesele praznike in obveščata, da bodo v ponedeljek, 31. decembra, uradi zaprti. Ponovno bomo odprti v sredo, 2. januarja. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na spletni strani www.zpzp.si aktivna povezava do spletne prijavnice za 44. revijo Primorska poje. Rok prijave zapade v ponedeljek, 31. decembra 2012. TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 obvešča, da telovadba med prazniki odpade. Naslednja vadba bo v četrtek, 3. januarja, ob 9. uri v društveni dvorani gledališča F. Prešeren. PILATES - Skupina 35-55 obvešča, da telovadba med prazniki odpade. Naslednja vadba bo v petek, 4. januarja, ob 19. uri v telovadnici Nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini. ŠTUDIJSKI PSIHOLOŠKI CENTER vabi na open day, ki bo potekal v petek, 4. januarja. Zainteresirani se lahko vpišejo na prvo brezplačno psihološko konzulenco: 3207431637, bersendai@gmail.com ali www.psicologo.trieste.it/sl. PIKAPOLONICA WINTER TIME: ŠC Melanie Klein prireja zimski center za otroke od 3. do 10. leta, do 5. januarja: kvalificirano varstvo družinam med božičnimi prazniki, otrokom pa originalne, zabavne in vzgojne izkušnje. Možnost dnevnega, trodnevnega, štiridnevnega ali tedenskega vpisovanja. Info: www.me-lanieklein.org; info@melanie-klein.org, 345-7733569. Urnik urada: pon. in čet. 9.00-13.00; sre. 12.30-15.00. SKD VIGRED sporoča, da so na razpolago društveni koledarji pri: odbornikih društva, v gostilni Gruden v Šempolaju, v kavarni Gruden in v knjigarni v Nabrežini. SSO sporoča, da bo urad v Trstu zaprt za božične in novoletne praznike do 6. januarja. KROŽEK RAZVEDRILNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, bo imel novo srečanje v novem letu v sredo, 9. januarja, ob 17. uri v Pe-terlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Na sporedu bodo nove zanimivosti in presenečenja, zato ne zamudite. AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja z začetkom v soboto, 12. januarja. Informacije in vpisovanje na: info@mladina.it ali tel. št. 3470473606 ali 392-2303152. Prireditve DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira v petek, 28. decembra, ob 18. uri v Baru Nanos (Razdrto) potopisno predavanje Andreje Rustja »Kambodža«. Ob obisku predavanja si lahko še vedno ogledate fotografsko razstavo Izidora Gašperlina »Polnočne iluzije«. Ob 20. uri ste vabljeni na nočni pohod ob polni luni na Nanos s startom izpred bara. Pohod bo v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti. V času predavanja lahko uporabite tudi parkirišče bližnje firme Profiles. KONTOVEL - BOŽIČNI KONCERT v petek, 28. decembra, ob 20.30 v župnijski cerkvi sv. Hieronima. Poje MePZ Fran Venturini od Domja pod taktirko Cinzie Sancin. ZSKD IN USCI vabita tudi letos na pobudo Nativitas, Božična pesem in tradicija v prostoru Alpe Jadran. Letošnji koncerti bodo potekali po sledečih terminih: 28. decembra, ob 20.30 v cerkvi sv. Hieronima na Kontovelu; 29. decembra, ob 19.00 v župnijski cerkvi na Solbici in ob 20.30 v cerkvi sv. Lenarta v Vidmu; 5. januarja, ob 20.30 v Landarski jami v Sv. Ivanu v Čele-Podbonescu; 9. januarja, ob 20.30 v cerkvi sv. Trojice na Katinari ter 13. januarja, ob 15.00 v Stolnici v Miljah, ob 15.30 v cerkvi sv. Lovrenca v Ron-kah in ob 17.00 v cerkvi sv. Roka v Nabrežini. SILVESTROVANJE 2013 v centru Uk-mar - Miro pri Domju, glasba v živo, zagotovljena zabava. Vabljeni vsi. Rezervacije sprejemamo do ponedeljka, 31. decembra: Majda 040383903 ali 338-1477061. TRADICIONALNA RAZSTAVA JASLIC z vsega sveta v župnijski dvorani v Nabrežini, jaslice so na ogled tudi v cerkvi. Urnik: ob sobotah in praznikih od 16. do 19. ure, do nedelje, 6. januarja. 0 Mali oglasi DIATONIČNO HARMONIKO B.ES.AS. Prostor prodam za 1000 evrov; tel. 335-5387249. IŠČEM DELO kot varuška otrok ter pomagam pri pisanju šolskih nalog. Tel. 340-2762765. OPČINE CENTER: dajem v najem stanovanje s samostojnim ogrevanjem, spalni sobi, dnevna soba z balkonom, opremljena kuhinja, kopalni- S Poslovni oglasi FRIZERSKI SALON HAIR, Dolina 75 - odprt v ponedeljek, 31.12. od 8.00 do 16.00. Tel.334-3999489 ca, klet in parkirno mesto. Tel. št.: 040-214309 ali 333-2130947. PRODAM GORILNIK (bruciatore) na kurilno olje znamke lamborghini za 250,00 evrov. Tel. št.: 338-5098764. PRODAM SVETLO STANOVANJE pri Sv. Jakobu z lepim razgledom na mesto: vhod, dnevna soba z balkonom, kuhinja, spalna soba, kopalnica in shramba. Znižana cena: 80.000 evrov. Klicati ob večernih urah tel. št.: 366-5371670. Prispevki V spomin na Lidijo Milič in Danila Štoko daruje Vekoslav Rupel 50,00 evrov za MoPZ Vasilij Mirk Prosek - Kontovel. Namesto cvetja na grob Stane Milič daruje Jožko Gruden z družino 100,00 evrov za nove klopi v sama-torski cerkvi. V spomin na draga starša Dorino Le-giša in Dominika Hvaliča daruje hči Silvana Hvalič 200,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Ob 10. obletnici smrti drage Boške Milič por. Kante darujeta mož Ivan in hči Xenia 100,00 evrov za TPPZ P. Tomažič, 50,00 evrov za OŠ 1. maj 1945 in 50,00 evrov za knjižnico P. Tomažič in tovariši. V spomin na drago Stano Milič por. Lazar daruje sestra Milka z družino 50,00 evrov za TPPZ Pinko Toma-žič. V spomin na nepozabno mamo Olgo Marc darujeta Alma in Sonja 60,00 evrov za Glasbeno kambrco. V počastitev spomina drage none Olge darujeta Magda in Sandra z družinama 50,00 evrov za barkovljansko društvo. V spomin na Pepita Žigona daruje Marija Guštin Milič 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Stane Lazar in Marije Milič daruje Marija Guštin 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Oskarja Kjudra daruje Iztok Kodrič 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Lonjerju. + Tiho je odšla naša draga Marija Križmančič v vd. Žagar Žalostno vest sporočajo sin Mirijan, vnukinji Irina in Petra ter ostalo sorodstvo. Od nje se bomo poslovili v petek, 28. decembra ob 12.30 iz mrtvašnice v ulici Costalunga v bazovsko cerkev. Pogreb z žaro bo v torek, 8. januarja ob 15.30 na pokopališču v Bazovici. Zadnji pozdrav dragi Mariji ter naše iskreno sožalje Mirijanu, Irini in Petri Sabina, Stojan, Suzana, Vasja in Anja Ob boleči izgubi drage MILENE žalujeta z Mariom, Barbaro in Robertom Giuli in Mara Bogatec 8 Četrtek, 27. decembra 2012 TRST / opčine - SrŠ Srečka Kosovela Prisrčna božičnica • • v z mislijo na manj srečne Tudi letos so na zadnji dan pouka pred božičnimi prazniki učenci openske srednje šole Srečka Kosovela v šolski veži pripravili prisrčno božičnico. V vzdušju sproščenega pričakovanja prazničnih dni je šolski pevski zbor pod vodstvom prof. Rosande Kralj zapel splet božičnih pesmi slovenske in mednarodne tradicije. Več učencev je ob tem nastopilo z instrumentalno spremljavo pesmi in s samostojnimi točkami. Vedno znova pa znajo učenci tudi sami izvirno izpovedati in v svojih verzih izraziti doživljanje božiča, njegovega prijetnega razpoloženja kot tudi njegovih vrednot, pa čeprav jih današnji svet okrog njih večkrat ne zna dovolj ceniti in gojiti. Tako so ob željah po radoživem veselju v zasneženi zimski pokrajini, božičnem obdarovanju, prijetnem družinskem praznovanju, znali pomisliti tudi na ljudi, ki so v vsakdanjem življenju in tudi v prazničnem času za marsikaj prikrajšani, ter se zavzeti za to, da bi si bili vedno in posebno v teh dneh vsi bolj ob strani ter si s tem delili predvsem srčno toplino, ki je je današnja družba še kako potrebna. V tem duhu so izzvenele tudi sklepne besede ravnateljice Marine Ca-stellani, ki se je v pozdravu in voščilih učencem, profesorjem ter vsemu šolskemu osebju še posebej zahvalila za njihovo radodarno sodelovanje pri dobrodelni pobudi Človek človeku, namenjeni zbiranju oblačil, igrač in druge pomoči ljudem v stiski, h kateri je tudi naša šola rada pristopila skupaj s celo Večstopenjsko šolo Opčine. adventni koncert - Večstopenjska šola Vladimira Bartola Prikaz glasbenega znanja V cerkvi pri Sv. Ivanu pevski in glasbeni nastopi zdajšnjih in nekdanjih učencev in dijakov Nastop združenih šolskega zbora in pevske skupine Anakrousis pod vodstvom prof. Maurizia Marchesicha Srednja šola sv Cirila in Metoda z glasbeno smerjo pri Sv. Ivanu je 20. decembra organizirala adventni koncert v cerkvi sv. Janeza Krstnika. Uvodni pozdrav in voščila je podala ravnateljica Carolina Visentin, profesorici Eva Fičur in Silvia Di Marino pa sta obrazložili, kako in zakaj je do takega koncerta prišlo. V š.l. 1998/99 so na pobudo takratnega ravnatelja Marjana Kravosa in pokojne prof. Nade Žerjal Zaghet na šoli ustanovili glasbeno smer, najprej v eksperimentalni obliki, nato pa kot šola z glasbeno usmeritvijo. Kmalu so se ideje spremenile v konkretne pobude in prve uspehe. Že v š. l. 1999/2000 je prof. Silvia Di Marino organizirala glasbeno revijo, ki vključuje vse šole na Tržaškem in se vsako leto prijavi vedno več učencev (letos čez 160). Učenci so vedno sodelovali na raz- nih tekmovanjih, bodisi kot solisti ali v komornih skupinah pa tudi kot zbor. Namen tega koncerta je bil predstaviti uspešno pot nekaterih bivših učencev, ki so začeli svojo glasbeno pot na tej šoli, ali pa so jo vzporedno dopolnjevali s šolo Glasbene matice in so v naslednjih letih dosegli pomembne glasbene uspehe na državni in mednarodni ravni. S tem koncertom je šola hotela pokazali sadove večletnega obstoja in pomen, ki jo ima glasbena smer. Za otvoritev je poskrbel šolski zbor, ki ga sestavljajo svetoivanski in katinarski učenci. Pod taktirko prof. Vere Krevatin so ubrano zapeli Sveto noč, Harejevo Božično uspavanko in Pastirci vstanite in ustvarili božično vzdušje. Nato sta pred številno publiko stopila profesorja Paolo Bem-bi in Silvia Di Marino, ki sta na kitaro in flavto zaigrala Bachianas Brasileiras. Desiree in Roberta sta nato predstavili temperamentno Federico Lo Pinto, dijakinjo koprske glasbene gimnazije, ki je na harmoniko zaigrala Sonato v C duru Carlo-sa Seixasa. Uigrani duo Barbara Ban in prof. Di Marino sta občuteno zaigrali Dialogo angelico za dve flavti Goffreda Pe-trassija. Duo profesorjev Maurizio Marc-hesich - bandoneon in Aljoša Starc - klavir, sta nas popeljala v argentinske atmosfere tanga s skladbo Astorja Piazzolle Ave Maria. Martin Marchesich je občuteno interpretiral Sonato št.. 4 v Sol min. Bene-detta Marcella. Na vrsti je bila Živa Komar, ki je izkazala svoj talent s skladbo Intrada Otta Kettinga. Profesorji instrumenta so kot intermezzo ponudili igrivo Let it Snow! Let it Snow! Let it Snow!, avtorja Jul-ke Styne. Tržaška harfistka Erika Bersen-da nas je očarala nas s tankočutno interpretacijo Deux chansons sans paroles (Johann Dubez) in Toccato (Pier Domenico Paradisi). Hornistka Jasna Komar je svoje znanje vlila v interpretacijo skladbe Laudatio Bernharda Krola. Julija in Zala sta nato predstavili vokalno skupino Anakrousis: zbor je začel delovati v sklopu popoldanskih delavnic pod vodsvom profesorja Marchesicha, nadaljeval pa v izvenšolskem okviru in ima že bogat kurikulum z različnimi nagradami. Ponaša se tudi z zgoščenko Anakrou-sis-START. Zbor sestavljajo bivši in sedanji učenci svetoivanske šole in podružnice na Katinari. Razveselil nas je s kar štirimi pesmimi. Pod vodstvom profesorja Marchesicha sta oba zbora, šolski in Ana-krousis, zapela Gruberjevo Sveto noč. Večer je zaključil navdušen odziv publike, ki je z dolgim aplavzom občuteno nagradila izjemno kakovostni spored koncerta, ki nam bo ostal v trajnem spominu. Učenci sv. Cirila in Metoda krut - Pester mesec december Po izletu na Madžarsko jutri novoletno srečanje Izletniki v Budimpešti Kot uvod v decembrsko veselo dogajanje je krožek Krut prve dni tega meseca priredil štiridnevni izlet na Madžarsko z ogledom prestolnice Budimpešte, z vožnjo do Donavskega kolena in privlačnega Višegrada, od koder se ponuja slikovit pogled na razgibano nabrežje in rečne zavoje. Ob povratku pa so se izletniki peljali vzdolž Balatona - madžarskega jezera, ki je hkrati tudi največje jezero v Srednji Evropi. Vanj se zajeda manjši polotok Tihany z znamenito benediktinsko opatijo. Njeno ustanovitveno listino je izdal kralj Andrej I. Madžarski leta 1055 in je najstarejši avtentični ohranjeni izvirnik zapisa "Madžarščina" madžarskega jezika. Vsekakor je Budimpešta tista, ki je vseh navdušila s svojimi palačami in cerkvami, čudovito okrašenimi ulicami in trgi, mostovi čez Donavo, božičnimi sejmi na trgih in ulicah ter kavarnami, ki še vedno odražajo moč in blesk avstroogrske monarhije. V tem tednu, ko so vse redne dejavnosti zaključene in bodo ponovno stekle po 7. januarju, pa se bomo pri krožku zbrali na že tradicionalnem Srečanju ob koncu leta, ki ga Krut skupaj s stalno sodelujočimi društvi prireja za članstvo. Tudi letošnje srečanje se bo odvijalo v Slovenskem dijaškem domu in sicer jutri, 28. decembra s pričetkom ob 18. uri. Lepo je, da se pred koncem leta srečamo, da se v prijetnem in sproščenem vzdušju pogovorimo in veselimo ter izrazimo prisrčne želje, da bi se v Novem letu dobro počutili in optimistično naravnani znali vsak dan najti zase in svoje drage praznični trenutek in topel nasmeh. Kdor bi se nam rad pridružil na prazničnem večeru naj se čim prej telefonsko najavi na št. 040 360072 ali naj dvigne vabilo na društvenem sedežu v ulici Cicerone 8/b. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 27. decembra 2012 9 GLOSA Čestitke Jo2e Pirjevec Še pred nekaj leti sem božična in novoletna voščila, ki sem jih dobival po pošti, razstavil na omari ali na mizi, ker je bilo lepo videti njihovo barvito razkošje. Letos bi takih pisanih kartončkov lahko naštel na prste ene roke, kajti ljudje so se jih očitno naveličali pošiljati. Voščila prihajajo sedaj po elektronski pošti, nekatera naslovljena kolektivno na številne prijatelje in znance, nekatera bolj osebna. Med prvimi me je najbolj presunil video, ki mi ga je poslal moj založnik Tine Logar. Naslovljen je »Duh časa« in prikazuje, kako Združene države Amerike v imenu multinacionalk širijo po svetu svoj imperij. »Narode«, pravi v uvodu John Perkins, bivši glavni ekonomist podjetja Chas. T. Mains Inc., »je mogoče podjarmiti na dva načina«. Prvi predvideva nastop »gospodarskih morilcev«, ki se polastijo naravnih bogastev, s katerimi razpolagajo nerazvite države, in jih s pomočjo domačih elit brezsramno izkoriščajo. Če ta metoda nima uspeha, stopijo v akcijo pravi killerji, ki poskrbijo, da spravijo s poti uporne lokalne liderje. Prvi primer, ki ga Perkins navaja je vezan na poskus iranskega voditelja Mohameda Mossadeka, ki se je med leti 1951-53 uprl eksploataciji zahodnih naftnih družb in ga je zato CIA s spretno organizirano zaroto strmoglavila, zadnja pa sta seveda Irak in Afganistan. »Integracija sveta kot celote, predvsem v smislu gospodarske globalizacije in mitizacije kapitalističnega 'prostega trga, predstavlja dejanski samostojni imperij«. Med samo meni namenjenimi voščili pa naj omenim tisto, ki mi ga je poslal prijatelj Miro iz snežniškega okoliša. »Želim ti srečno, zdravo in uspešno leto,« mi je pisal, »čeprav konec leta 2012 ne diši nič po dobrem in optimističnem... verjetno bo moralo biti še veliko slabše, da se bo obstoječi politični in gospodarski red sesul... Kot je rekel neki stari avstromarksist pred več kot sto leti: »Edina svetloba, ki lahko razsvetli razum naši gospodi, je svetloba gromske strele... « Da nekoliko razbistrim vzdušje, sem mu šegavo odgovoril , da na žalost nismo grški bo- govi, ki so lahko obmetavali ljudi s strelami. Da pa moramo, kljub tej pomanjkljivosti, vsaj protestirati. Takoj sem dobil e-mail, v katerem mi je Miro zagotavljal, da ne zagovarja nasilja in da so njegov ideal socialdemokrati iz stare Avstrije, kot sta bila Renner in Bauer, ki sta zagovarjala parlamentarni spopad idej, prepričana, da je nacionalno vprašanje v dvojni monarhiji mogoče rešiti demokratično, da je socialistična ideja o pravični in enakopravni družbi tik pred zmago brez nasilja. Nato pa je izbruhnila prva svetovna vojna, ki je te lepe načrte spodnesla in izničila v korist nacionalističnih in militarističnih elit. »Osebno ne pristajam na politično in poulično nasilje kot legitimno sredstvo političnega boja, to je pač fašistična in boljševistična doktrina in metoda, toda očitno je, da bo spopad dolg in naporen... Berem o tem, kako se kriza razrašča v Grčiji, Makedoniji, Srbiji. V grških bolnišnicah ni zdravil, posteljnine, osnovnih pripomočkov, zdravniki in osebje so mesece brez plač, ženska v devetem mesecu nosečnosti tava od bolnišnice do bolnišnice, ker ji nihče noče pomagati, da bi rodila, poulični huligani pretepajo tujce, zlasti tiste temnopolte... tu pred mojimi vrati ob meji Slovenije in Hrvaške vsak dan polovijo množico revežev iz Afganistana, Pakistana, Maroka, Libije itd...njihove zgodbe so grozljive. Glede možnosti obnove fašizma ne delim tvojega optimizma (ki sem ga nedavno izrazil v Ilirski Bistrici na predstavitvi Hitlerjeve biografije). To je trenutno najbolj nevarna opcija, desnica ima ogromno idej in denarja, mlade ni težko okužiti. Škoda, da se staro leto izteka v tako mračnih razmišljanjih...O.K. upajmo v zdrav razum in v tisto dobro v ljudeh«. Upajmo zares. Ima me, da bi Miru v tolažbo preposlal izredno lepo voščilnico, ki sem jo dobil iz Poljske. Na njej piše: »Wszystkim przy-jaciolom/A tous mes amis/To all Friends/Vsem druz'jam. In nato v vseh jezikih: Srečen božič in novo leto! Da bo bolj držalo. VREME OB KONCU TEDNA Silvestrska noč še pod vplivom anticiklona, nato bo prišlo do poslabšanja Darko Bradassi Težišče vremenske slike se je naposled, v sozvočju z najverjetnejšo evolucijo, ki smo jo zadnjič zarisali, pomaknilo nad Atlantik. Vreme je tako dobilo smernice, ki bolj malo spominjajo na zimo in so resnici na ljubo bolj jesenske in novembrske, kot pa decembrske. Zaradi atlantskega vpliva je v teh dneh prevladovalo zelo vlažno, oblačno in občasno deževno vreme. Jugozahodni tokovi so proti nam prinašali razmeroma topel zrak, snežilo je le v višjih gorskih predelih. Za nameček je v preteklih dneh dosegel v višinah naše kraje za ta čas zelo topel zrak, zato je bilo ozračje mestoma zelo stanovitno in sta se v nižjih pri-zemnih slojih kopičili vlaga in nesnaga. Zračna onesnaženost je v večjem delu dežele pogosto presegala opozorilno stopnjo. Zlasti smo beležili velike koncentracije prašnih mikro delcev PM 10. Razmere bi se sicer morale po deževju izboljšati. Primer za ta čas povsem izjemne višinske otoplitve smo beležili v ponedeljek, ko je deželna meteorološka opazovalnica FJK na Višarjah namerila najnižjo nočno temperaturo +8,5 stopinje Celzija, kar je v tem času res izjemno. Na Višar-jah je bilo v ponedeljek ponoči zaradi izrazitega temperaturnega obrata topleje kot v Trstu in v celotnem nižinskem pasu! Ravno zaradi velike umirjenosti ozračja pa se je marsikje v zadnjih dneh pojavljala tudi megla. Prva vremenska fronta se že oddaljuje, ozračje se je prehodno nekoliko ohladilo, na vrsti je še druga atlantska višinska dolina, zadnja v tem letu. Na vreme pri nas bo vplivala danes ponoči in deloma jutri. Prinaša povečini šibke padavine, snežilo bo le v gorah. Za njo pa bo na vrsti anticiklon, ki nam bo prinesel do zadnjega dne v letu stanovitno in povečini sončno vreme. Jutri popoldne se bo ozračje nekoliko ohladilo in bo zapihala šibka do zmerna burja, postopno bo tudi pritekal proti nam od severovzhoda nekoliko hladnejši zrak. V soboto in nedeljo bo povečini ja- sno ali občasno zmerno oblačno, v soboto bo še pihala šibka burja, ki bo v nedeljo oslabela in ponehala. V ponedeljek se bo našim krajem približala nova atlantska višinska dolina, ki bo na vreme pri nas vplivala predvsem od novoletnega popoldneva in nato drugega januarja. Silvestrovo bo minilo v znamenju stanovitnega in sprva še precej sončnega vremena, toda čez dan se bo oblačnost od jugozahoda že postopno povečala. Naši kraji bodo na silvestrsko noč še pod vplivom an-ticiklonskega obrobja, zato bo po sedanjih izgledih še stanovitna in suha, toda ponekod lahko že bolj vlažna in oblačna. Razmeroma hladno bo, v nižinah bodo temperature malo pod 5 stopinj Celzija, ob morju malo pod 10 stopinj Celzija. Novo leto se bo začelo s povečano oblačnostjo, od opoldanskih ur se bodo začele pojavljati prve padavine, sprva predvsem v obliki ro-senja. Čez dan in v noči na sredo se bodo okrepile in se bo pojavljalo zmerno do občasno močno deževje. V sredo se bo višinska dolina poglabljala in bo začel pritekati hladnejši severni zrak. Meja sneženja se bo v drugem delu poslabšanja spustila do nadmorske višine okrog 500 metrov. Zapihala bo burja, ozračje se bo ohladilo. Na sliki: za včerajšnjo vremensko fronto je na vrsti še zadnja višinska dolina v tem letu, nato pa anticiklon O NAŠEM TRENUTKU O generacijski štafeti in jesenskem staranju Ace Mermolja_ Leto se je ponovno obrnilo in nas navdaja z občutkom hitrosti. Med pričetkom in koncem se je dogodilo veliko stvari. Včasih se je zazdelo, da čas beži, včasih je lezel po polževo, ob zaključku se zdi vse hitro. Osebno se nagibam k temu, da skušam živeti iz dneva v dan, kar ne pomeni življenja »v prazno«. Preprosteje, ne kopičim načrtov za jutri ter ne opuščam trenutkov, ki so v meni in z mano sedaj. Hlastanje po jutrišnjem dnevu je verjetno znak mladosti, ambicije, pričakovanja, morda pa tudi nezadovoljstva z danim položajem. Živeti postopno in iz dneva v dan je morda znak staranja, odmiranja iluzij ali pa izkušnje, ki opozarja, da je večkrat vizija samo iluzija. Kljub vsemu bi upočasnitev življenja povezal s starostjo. Staranje ni enostavno obdobje, jesen ni preprosta. Sam sem se npr. spotaknil ob bolezni. Pogosteje zahajam k zdravniku, čeprav mi gredo na živce stalni pogovori o bolezni, kot da je to nekaj lepega. Lekarnar vidi v meni dobrega gosta, čeprav mu še ni prišlo na misel, da bi mi dal kak popust. Kljub vsemu nisem tu le še za to, da krepnem. Usoda predčasnega upokojenca mi je omogočila kak sprehod več, kako prebrano knjigo več in neko odmaknjenost od vsakodnevnega živža-va, ki mi omogoča občutek, da lažje sodim modre izjave in odločitve od navadnih neumnosti, ki jih ni malo (tudi z moje strani). Sicer ne sodim, ampak samo opazujem, ne zviška, ampak poševno. V luči staranja opazujem, berem in poslušam tudi marsikatero puhlico o samem staranju. Nasprotujem obvezi večne mladosti, umetnemu »likanju« gub na obrazu, življenju v šprintu in begu pred časom, ki ga še nihče ni prehitel. Obenem pa skušam biti kolikor toliko racionalen glede raznih teorij in izjav o »odpadu«, kamor naj bi se usmerjali mi, šestdesetletniki in upokojenci. Včasih je umik pravilen in nujen, drugič gre za floskulo. Treba je biti jasni: če nimaš alzhaimerja, če ti spanje možganov ni ugasnilo »failov«, če možganske mase nisi utopil v vinu, ohranjaš tudi pri staranju določene lastnosti. Čustva npr. ne umrejo, morda se ovijejo v rjuho, a ne izginejo. Ustvarjalnost se še tu pa tam zabliska. Ostaneta ti ljubezen in eros, hrepenenje in občutek za lepo, ma-gari bo tvoj okus bolj staromoden, vendar okus ostane, seveda, če si ga sploh kdaj imel in se z njim ukvarjal. Kdor je uporabljal in treniral možgane, mu s staranjem še delujejo in tok se ne prekine. Kako misel še daš iz sebe. Bebec ne postaneš čez noč; to se žal zgodi že ob rojstvu... Starost prinaša v doto tudi izkušnje in zato ni v vseh primerih čudno, če premikajo pomembne figure družbe in oblasti osemdesetletniki. Italijanskemu predsedniku Napolitanu večina priznava modrost in nenavadno politično spretnost. Papeža verniki ne podijo v klošter. »Naša« Margherita Hack in Boris Pahor izrazita še kako zanimivo idejo, čeprav se z njima lahko strinjaš ali manj. Osebno sem sicer pristaš zamenjav. Nekatere okoliščine jih zahtevajo bolj od drugih. Če je nekdo slabo delal, je prav, da odide in to tudi, če je mlad. Dolgi »staž« se lahko spremeni v rutino in posledično v zavoro. Včasih človek ne dohaja sprememb, ali pa se v javnosti zdi »preteklost«. Sem npr. med tistimi, ki zagovarjajo, da mora priti v Demokratski stranki do zamenjave nekaterih vodilnih ljudi. Še zdaleč se mi ne zdita Veltroni ali DAle-ma senilno poneumljena. Sam Bersani ni mlad in sodi v isto generacijo. Sta pa pomembna tudi imidž in splošno vzdušje in v tej luči je prav, da se post-komunisti in post-demokristjani (kot tudi post-so-cialisti in drugi posti) umaknejo v ozadje in pustijo prosto pot »zgodovini«. V tem smislu bi lahko odšla tudi Rosi Bindi, čeprav se v polemiki ne vda. O Berlusconiju ne bi izgubljal besed, ker je že v mladosti koval sebi srečo in nam nesrečo. Razlogi za umik pa ne morejo biti pravilo. Upoštevati je treba, da v vseh razvitih družbah podaljšujejo delovno dobo. V Italiji bodo ljudje odhajali v pokoj pri 66. letu. Naj se šef oddelka po šestdesetem letu umakne v skladišče ali naj postane vratar? Morda bo potrebno spreminjati strukturo in organizacijo dela tako, da se bodo z daljšanjem delovne dobe upoštevale sitnosti, ki jih prinaša staranje. Skratka, ne smemo v vrtincu demagogije po eni strani podaljševati delovno obdobje, po drugi pa odpirati skladišča za šestdesetletnike. Vsak človek drugače reagira na čas in staranje. V disputih o starosti in odstopanju pogostokrat omenjamo medgeneracijsko solidarnostno pogodbo. Tudi pri tem je veliko demagogije. Nedvomno so starejše generacije pobrale »smetano«, kar je opazno v sedanji krizi. K procesu je v Italiji prispeval tudi prerani odmik ljudi z dela. Pa tudi to ni tako preprosto, saj ne gre za podajanje šta-fetnih palic. Hipertehnološka in in z blagom pre-nasičena družba bo morala poiskati nove načine dela in družbene organizacije zato, da odpravi pre-kernost oziroma neko stalno »začasnost«, ki spremlja mlade. Ko namreč stari odidejo, ne pustijo mesta mladim. Običajno sledi upokojencu začasni delavec, prekerni človek, nekdo, ki se je navadil negotovosti. Večkrat se mesto preprosto izprazni, ker je nepotrebno.V tem je problem sodobnosti, za katerega pa ni videti pravih rešitev. V prelomu med stalnim in prekernim delovnim mestom se ustvarja množica mladinske nestabilnosti s hudimi posledicami za celotno družbo. Morda bo resnična , za danes sicer utopična, rešitev v osnovnem zajamčenem dohodku za vse, kot trdi Guy Standing v svoji ne prav pomirjujoči knjigi »The Precariat: The New Dangerous Class.« Če se vrnem k vodilnim položajem, je res, da so spremembe potrebne. Med inovacijo in izkušnjo pa mora biti neko sorazmerje. Vprašati se moramo, koliko so npr. mladi in agresivni finančniki prispevali k ustvarjanju sodobne krize, čeprav jim je pri tem krepko pomagal nono Greenspan (bivši guverner FED), ki je bil umetnik v napihovanju borznih balonov. Posploševanje je vedno varljivo. Glede Slovencev v Italiji in njihovih organizacij je zadeva enostavnejša ali pa bolj zapletena, kot pač nanjo gledamo. Če v neki splošni klimi jeze in rušenja kdo zagrmi v naši mali skupnosti, je to lahko razumljivo, ker ne živimo izven širšega konteksta. Ko pa upoštevamo realnost in nanjo gledamo faktično, je žal vprašanje generacijske zamenjave marsikdaj retorično: poslušam ga vsaj štirideset let. V majhni skupnosti je malo mest, ki bi vabila po sodobnih kriterijih uspeha (prestiž, denar in podobno) in kar nekaj je stolčkov, ki potrebujejo predvsem dodatno zavest (imenujmo jo narodno) in voljo prispevati k skupnosti. V majhnih skupinah je mobilnost težav-nejša, medosebni odnosi pa znajo biti zaostreni, ker smo si eden drugemu v napoto. Staramo se demografsko in veliko mladih živi v že omenjenem vrtincu prekernosti, ki oži zanimanja na bistveno. Zato se prav nič ne zgražam, če nas je bilo na letošnji komemoraciji Pinka Tomažiča in tovarišev na openskem strelišču razmeroma malo. Ko je mlajši govornik omenil »stara« manjšinska vodstva, sem pogledal ljudi. Večino sem jih, vsaj na videz, poznal. Šestdesetletniki smo bili, razen izjem, med mlajšimi. Ob odhodu mi je znanec iz bližnje vasi rekel: »Kaj je tebi, ki si mlad«. Odšel sem do svojega skuterja, ki je žal zamenjal priljubljeni motor. Prednovoletne večere bo na Mesarskem mostu popestrila Ana Mraz S predstavo Moljerada se je sinoči na Mesarskem mostu v Ljubljani začel zimski mednarodni festival uličnega gledališča Ana Mraz, ki ga organizira Gledališče Ane Monro. Do nedelje bodo na mostu med 19. do 21. uro na sporedu različne predstave. Na sporedu festivala je več predstav, tri iz nabora pa bodo uprizorjene premierno. Danes bo na Ani Mraz krstno izvedbo doživela predstava "Wood Story (movement & sound performance)" v izvedbi slovenskega dvojca The Beast, ki ga sestavljata Dana Auguštin & Alek-sandar Kuzmič. Premiero bosta dočakali tudi predstavi Vroči striptizer Miha ogreva mrzlo zimo Eve Škofič Maurer (jutri in v soboto) ter Stoj! Spektakel! (danes) slovensko-ameriške skupine Endvatri. Ta navdih črpa iz tradicije italijanske komedije in fizičnega gledališča. Osrednji dogodek letošnje izdaje pa bo jutrišnje srečanje slovenskih ognjenih artistov -Ognjenica. Organizatorjem festivala bo v petek prvič na enem mestu na kup uspelo zbrati ljudi, ki v Sloveniji ustvarjajo z ognjenimi rekviziti. Ustvarjalci se bodo srečali že čez dan na delavnicah, na katerih bodo izmenjali izkušnje, zvečer pa bodo poleg solističnih nastopov izvedli mini kabaret ter skupni ognjeni performans v koreografiji plesalke Gee Erjavec. Zimski festival je sinoči uvedla in ga bo v nedeljo sklenila predstava Moljerada v izvedbi ekipe Gledališča Ane Monro. Projekt v Evropi vodi priznan francoski ulični umetnik Jean-Luc Prevost, slovenska ekipa pa si je za rdečo nit izbrala hinavščino. Tudi sicer bodo imele predstave po dve ponovitvi. Ob omenjenih predstavah bodo seveda na vrsti tudi številni drugi. 1 0 Četrtek, 27. decembra 2012 KULTURA / operno gledališče verdi - Z Občino in Pokrajino Trst Božični koncert je bil lepo presenečenje Raznolik program v prepričljivi izvedbi imenitne vokalne četverice Priložnostni operno-simfonični koncerti praviloma niso posebno vabljivi dogodki za sladokusce, kajti program je največkrat lepljenka, ki nam ponuja vrsto arij in uvertur brez vsebinske povezave, toda božični koncert, za katerega sta se zavzeli tržaška občinska in pokrajinska uprava, je bilo res lepo presenečenje, ki je preseglo vsa pričakovanja. Mimo vsekakor razveseljivega dejstva, da so brezplačne vstopnice pošle že prvi dan in polno gledališče daje vedno zelo pozitivno sliko, smo lahko uživali ob odličnih glasovih solistov, ki jih bomo lahko spet poslušali v prvi produkciji leta 2013, Verdijevem Gusarju-Il Corsaro-: trije so mladi in so v začetku kariere, ki jim bo bržkone nudila veliko zadoščenj: romunska sopranistka Mihaela Marcu je debitirala pred tremi leti, tridesetletni španski tenorist Sergio Escobar pred petimi, ruski baritonist Igor Golovatenko pa je tudi diplomiran dirigent in že dve leti gostujoči solist v prestižnem gledališču Bolšoj: četverico je dopolnila mezzoso-pranistka Chiara Chialli, ki smo jo v Trstu že poslušali v prepričljivih interpretacijah. Gledališki nadzornik Claudio Ora-zi je v kratkem pozdravnem nagovoru izrazil svoje zadovoljstvo ob pobudi, ki sta jo Občina in Pokrajina zavzeto podprli, zahvalil se je podpornikom in občinstvu ter pozval navzoče k dobrodelnim prispevkom za AGMEN, združenje, ki pomaga otrokom, ki so zboleli za rakom. Predsednica tržaške Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat se je pridružila vo-ščilom in dejala, da je sodelovanje med javnimi institucijami zelo potrebno v kriznem obdobju kot znak solidarnosti, ljubezni do kulture in optimizma, ki naj nas vodi v Novo leto. Tržaški župan Roberto Cosolini je obljubil, da bo božični koncert postal stalnica, s katero bo gledališče potrdilo svojo vodilno vlogo v tržaškem kulturnem življenju po hudih težavah, iz katerih se je vsaj začasno rešilo (žal so sveže novice novega ministrskega odloka mnogo manj razveseljive, odločitve pa še niso dokončne). Verdijeva opera Moč usode-La for-za del destino je povezana s praznoverjem, ki ji pripisuje negativne učinke, zato lahko le upamo, da so čenče neosno-vane; dirigent Paolo J.Carbone se v uverturi ni posebno izkazal, že prva arija pa je dvignila nivo koncerta. Mihaela Marcu je lepo oblikovala arijo Marguerite iz Gounodovega Fausta, nato smo prisluhnili ruskemu baritonistu Igorju Golova-tenku, ki je v Germontovi ariji iz Verdijeve Traviate razpel mogočen, a istočasno bogat, ekspresiven in topel glas. Preludij iz Traviate je Carbone dirigiral brez po- Orkester pod taktirko dirigenta Paola J. Carboneja kroma sebnega občutka, zelo čustveno pa je mezzosopranistka Chiara Chialli interpretirala tragično arijo kart iz Bizetove Carmen. Sergio Escobar je zablestel v Puccinijevi E lucean le stelle (Tosca), so-pranistka pa se je najlepše izkazala v Vi-ljinem samospevu iz Leharjeve Vesele vdove. Brez muzikalnega drhtenja je Carbone nato izpeljal Intermezzo iz Mascagnijeve Cavalleria rusticana, umetniški višek večera pa nam je podaril Go-lovatenko s strastno in ganljivo interpretacijo arije Nemico della patria iz Gior-danove Andrea Chenier. Chiallijeva je svoj vroči temperament potrdila v Se-guidilli (Carmen), tenorist Escobar je ponovno navdušil občinstvo s samozavestno in vokalno bogato interpretacijo znamenite Vesti la giubba iz Leoncavallijevih Glumačev. Program je zaokrožila uvertura iz Nabucca, ki je vendarle dokazala odlike orkestra-verjetno tudi zato, ker z opero v teh tednih gledališče Verdi gostuje v Bassanu in Padovi. Navdušeni aplavzi so bili vsekakor polno upravičeni, kajti že dolgo nismo poslušali tako imenitne vokalne četverice: kot dodatek so nam umetniki poklonili napitnico iz Verdijeve Traviate, sledila pa je prava na-pitnica v gledališkem foyerju s pozdravi in voščili. Katja Kralj knjiga - F. Russo in šest zgodb o uspehu Za uresničitev sanj je treba nekaj tvegati Uresničiti svoje sanje, tvegati in hkrati varovati svoje ognjišče v širšem pomenu besede. Tako nekako pravi v intervjujih šest poklicno uspešnih posameznikov iz Trsta in okolice, katerim je pokrajinski tajnik Demokratske stranke Francesco Russo postavljal vprašanja v knjigi z naslovom »Folli, guerrieri e custodi del fuoco.« Z delom, ki je izšlo pri založbi Lint in so ga prejšnji teden predstavili v nabito polni dvorani tržaškega hotela Nh, avtor, točneje urednik, nudi javnosti sporočilo o uresničitvi in upanju v nasprotju s krajevno zakoreninjeno miselnostjo v znamenju »no se pol,« izraža željo mladih po spremembah, ki jih mesto še kako potrebuje, in hkrati izpostavlja, da so izbrani podjetniki nosilci zdravih vrednot skupnosti, iz katerih izhajajo. Kdor hoče doseči zastavljeni cilj, meni Russo, mora biti ustvarjalen, borben, radoveden, se oddaljiti in nato vrniti domov. Knjiga na dopadljiv in svež način osvetljuje poklicno in življenjsko zgodbo Alessandra Rinaldija, ki svetuje podjetjem, kako naj ovrednotijo svojo delovno silo; Barbare Franchin, ki je s svojo trmo in požrtvovalnostjo postavila na noge uspešno strukturo International Talent Support; uveljavljenega kraškega vinogradnika Benjamina Zidaricha, ki pravi, da je potrebno vselej zasledovati kakovost; Elene Gianello, ki je dokazala, da je s solidarnostjo in in- tegracijo mogoče doseči rezultate in odpraviti obstoječe predsodke; tržaškega »Bill Gatesa,« Diega Bravarja, ki je postavil na noge podjetje, ki nudi danes zaposlitev 2300 ljudem in enega najbolj uveljavljenih italijanskih kitaristov blues glasbe, Miche-leja Sponze. Na predstavitvenem srečanju, ki ga je v svojem značilnem prijetnem slogu povezoval imitator Andro Merku, so poudarili, da so vsi komaj omenjeni glasniki etičnih vrednot in izbir. V razpravi je duhovnik Mario Vatta dejal, da knjiga sporoča, kako so mladi - o katerih se večkrat retorično reče, »da predstavljajo prihodnost« - lahko protagonisti sedanjega časa. Trener nogometnega kluba Triestina, Mauri-zio Costantini, je menil, da je treba mlade spodbujati, »ker ni lahko danes imeti zadostnega odmerka poguma.« Za nekdanjega predsednika znanstvenega parka Area, Giancar-la Michelloneja, knjiga izraža ljubezen do Trsta in poudarja pozitivne aspekte skupinskega dela. Novinarka Viviana Valente je poudarila, da so osebe v knjigi predstavljenih zgodb nosilke pozitivnih vrednot. Ob delovni strasti, požrtvovalnosti in nadarjenosti je Russo podčrtal, da označuje vse intervjuvance povezanost s skupnostjo, ki temelji na dialogu. Po njegovem so vodstva samotarskega tipa v naši družbi bila porazna. (Mch) nova gorica - Novoletna plesna simfonija Filharmonije Nova Optimizem in veselje prideta z glasbo Mlade glasbenice in glasbeniki iz celotne Primorske in Italije znova potrdili odlike orkestra: energijo, žar, navihanost, zbranost - Jutri koncert v Ajdovščini Filharmonija Nova je za praznični december pripravila program Novoletna plesna simfonija in z njim krenila na turnejo s prvim postankom v novogoriškem Kulturnem domu. Sledila je Slovenska filharmonija, 28. decembra se seli v Ajdovščino in turnejo zaključi v Velenju 16. januarja prihodnje leto. Z izborom skladb, ki je zajemal različne glasbene sloge in žanre, so mlade glasbenice in glasbeniki iz celotne Primorske in Italije znova potrdili odlike orkestra, ki so: energija, žar, razposajenost, navihanost, predanost, zbranost, odgovornost. Zlasti navdihujoče pri Filharmoniji Nova in dirigentu Simonu Perčiču je njuno sožitje. Da mlade in najstnike zmoreš motivirati do te meje, da znanje pridobljeno v glasbenih šolah brezkompromisno in brez zadržkov pokažejo na koncertu, ni enostavno. V prijateljstvo mladi verjamejo in brez teh 'nevidnih' vezi bi bila Filharmonija Nova zgolj skupek glasbenikov, ki izvajajo isto skladbo. Tako pa to zasedbo sestavljajo posamezniki, ki kažejo, da hočejo dati vse najboljše zase, za prijatelje v orkestru, dirigenta in poslušalce. Visok poustvarjalni nivo je orkester pokazal s prvo skladbo - uverturo k operi Ruslan in Ljudmila Mikhaila Glinke. Odločitev o postavitvi te skladbe za uvod bi lahko bila tvegana, vendar so se nastopajoči izkazali. Izvedba je bila dobra, in- terpretacija še boljša. Ujela je duha, razpoloženje in draž uverture. Filharmonija Nova je odlično zajela napetost dramaturške povednosti opere in v nas vzbudila radovednost. Otroško simfonijo (ki jo Angleži 'posrečeno' imenujejo Simfonija igrač) Leopolda Mozar- ta najpogosteje izvajajo ob božično - novoletnem času. Skladba je svojevrstna glasbena zabava, ki ima part namenjen igračam - zvočilom. Filharmonija Nova je ubrala svojo osebno, izvirno pot in v izvedbo vključila mali sesalec za prah, pokrovke, električno kukavico (sintisajzer), sodni- ško piščalko, prenosni telefon, otroški metalofon in kristalna kozarca. Akterji teh hecnih glasbil so pritegnili veliko pozornosti, tako da je orkester ostal nekoliko v ozadju. Velja poudariti, da se Filharmonija Nova presenetljivo dobro znajde tako v izpovedno zahtevnejšem klasicističnem slogu kot v privlačni romantični glasbi. Posebno pozornost je pritegnila tudi Suita Karelija Jeana Si-beliusa. To je zahtevna skladba, h kateri je orkester pristopil odgovorno in spoštljivo. Kljub nekaterim nestabilnostim v zvoku, si vtis celotne izvedbe zasluži pohvalo. Preostali del programa je bil lahkotneje zasnovan, primeren veselemu predprazničnemu času. Vsaka skladba je ponudila kakšno posebnost: v Morriconijevi hrepeneči Gabrijelovi oboi sta lirično pripoved izvrstno podali oboistka Ana Le-ban in violinistka Mojca Batič, s Privškovo Jagodo se je kot solist predstavil karizmatični saksofonist Matic Mikola. V broadwayski Bernsteino- vi Ya got me pa so pevci Nejka Čuk, Damjana Srednik in Aleksander Andjelic mojstrsko koketirali s poslušalci. Presenečenj pa še ni bilo konca, violistka Barbara Grohar je pripravila priredbo Lennonove Happy Xmas. S to skladbo in z dodatkom, s strastno Lord of the dance, so večer spektakularno zaokrožili. Metka Sulič / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 27. decembra 2012 naš intervju - Predsednica upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča Maja Lapornik 11 »Očitek o cenzuri tu res ne drži« Še o polemikah zaradi odpovedi gledališke predstave Srce v breznu - The Movie »Z naše strani bi bilo neodgovorno, ko bi ustvarjali nove dolgove«, pravi predsednica Zadnje čase je vzbudila val prahu odločitev, da se SSG odpoveduje produkciji Srce v breznu - The Movie: marsikdo je v tem videl politično cenzuro, drugi prevlado italijanskih članov upravnega sveta nad slovenskimi ... Kakšna je vaša razlaga celotne »afere«? Ne bi ravno govorila o valu prahu, morda bolj o tem, da sta se ustvarjalca odločila za urejanje stvari preko medijev. A vaše vprašanje vsekakor zahteva nekoliko bolj razčlenjen odgovor. Nov statut Slovenskega stalnega gledališča, ki je bil odobren decembra 2010, zelo jasno opredeljuje tudi finančne postavke oz. letne prispevke posameznih članov. Kot veste so člani Skupščine Slovenskega stalnega gledališča Dežela Furlanija-Julijska krajina, tržaška Pokrajina, Občina Trst ter Slovensko-kulturno gospodarska zveza, Svet slovenskih organizacij in Društvo Slovensko gledališče. Poleg njih prispevata pomemben delež v proračunsko blagajno gledališča še Ministrstvo za kulturne dobrine R Italije ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport R Slovenije, gledališče pa ima seveda tudi nekaj lastnih prihodkov (abonmaji, posamezne vstopnice itd.). Moram poudariti, da se je upravni svet gledališča zelo natančno in strogo držal vseh proračunskih postavk, ki so jih člani Skupščine SSG odobrili že v novembru lanskega leta, torej leta 2011, ponovno pa potrdili tudi aprila letos. Kljub temu je prišlo do hudega krčenja sicer po statutu predvidenih prispevkov s strani Dežele FJK (pismo z obvestilom smo prejeli 22.oktobra 2012!) in prispevkov na podlagi Z. 38/2001, katerih višina je še zdaj negotova. Znašli smo se v dramatični situaciji in odpoved predstave je bila, žal, nujno zlo. Če imaš konec oktobra 415.000,00 Eur primanjkljaja - ta vsota pa predstavlja nekaj manj kot četrtino celotnega proračuna - si ne moreš več privoščiti predstave, ki s šestimi ponovitvami stane dodatnih 67.000,00 Eur. V dveh mesecih, ko je treba seveda izpolniti stalne obveze do uslužbencev in dobaviteljev, se te izgube ne da nadomestiti. Z naše strani bi bilo neodgovorno, ko bi ustvarjali nove dolgove. Kaj pa očitek, da ste predstavo cenzurirali? Kar se tiče očitka cenzure, menim, da je bila to s strani režiserja in pobudnika predstave nenazadnje le dobra marketinška poteza. Predstavo Srce v breznu smo namreč odobrili ter jo predstavili na tiskovni konferenci, kljub temu, da so nekateri člani US že pred meseci imeli nekaj pomislekov, predvsem glede same kvalitete predstave. Cenzuriraš lahko nekaj, kar poznaš, mi pa teksta nismo imeli. A teorija zarote, žal, še vedno vžge. Kot predsednica US SSG sem spremljala rojstvo ideje za to predstavo, se tudi angažirala pri iskanju italijanskih partnerjev (dolgo smo upali, da bo lahko z nami sodelovalo gledališče iz Vidma). Prepričana sem, da bi se moralo naše gledališče še bolj povezovati tudi z gledališkimi sredinami naše dežele. A v taki finančni situaciji je bila izvedba tega projekta naenkrat enostavno nemogoča, nerealna. Ob vsem tem pa se sprašujem tudi o naravi neke naše kolektivne zavesti: vtis imam, da je odpoved te predstave v naši manjšini izzvala več zanimanja in kritičnih bodic kot pa, recimo, položaj tistih uslužbencev naših ustanov, ki so ostali brez plače in brez garancij za prihodnost. Pa še drug primer: v poletnih mesecih smo v našem gledališču izpeljali, upam si reči, izjemno spremembo. Tehničnemu osebju, ki je dolga leta z gledališčem sodelovalo na podlagi sezonskih pogodb, smo omogočili delovno pogodbo za nedoločen čas, čeprav s skrajšanim delovnim urnikom. To daje posameznim delavcem večjo zaposlitveno varnost, po drugi strani pa našemu gledališču omogoča, da lahko deluje skoraj celo leto. Glede te teme vabil na pogovor res ni bilo veliko. Prav imate, naj sedaj vsaj delno nadoknadim: ali bo nov status zaposlenih vplival na ponudbo SSG? Bo po novem gledališče na primer prirejalo večere pod zvezdami, ki so bili v preteklosti zelo priljubljeni? Da, prav v to smer smo razmišljali, čeprav je naši odločitvi botrovala skrb za ureditev statusa posameznih sodelavcev. Naša gledališka sezona se je praviloma zaključila meseca maja, začela pa oktobra, novembra. Tudi v tem so se časi spremenili. Poletna ponudba je v našem prostoru vse bolj bogata, ima veliko obiskovalcev in prav je, da se tudi gledališče temu odzove. Z italijanskimi gledališči iz Trsta smo že ob koncu lanske sezone načrtovali, da bi skupaj priredili poletno sezono na gradu Sv. Justa - ideja se mi zdi več kot dobra, dela za realizacijo takega projekta pa bo seveda ogromno. »Nesojeni« režiser Srca v breznu Sebastijan Horvat je dejal, da mu je upravni svet v zameno za odpovedano predstavo ponudili katero koli drugo režijo, kar se zdi nekoliko skregano s trditvijo, da je razlog za odpoved Srca v breznu pomanjkanje denarja ... To ne drži. Ob odpovedi uprizoritve smo se seveda povsem zavedali vseh obveznosti in dolžnosti, ki jih imamo do naših abonentov in sodelavcev. Kot nadomestilo je bila predlagana uprizoritev, ki bi jo izpeljali izključno sodelavci, zaposleni v našem gledališču in bi torej predstavljala izjemno nizko finančno postavko. V tem smislu smo režiserju ponudili, da bi lahko le s temi sodelavci in v tem terminu, ko si je že rezerviral čas za delo v našem gledališču, prevzel režijo druge, seveda manjše predstave. To pa je nekaj povsem drugačnega od navedenega očitka. Tega ni želel. Ker se zavedamo vsega dela, ki ga je vložil v pripravo projekta, smo mu ponudili odškodnino. Maja Lapornik arhiv pd Jo je sprejel? Ste mu, kot napovedano, ponudili tudi odkup scenarija Srce v breznu - The Movie? Prav v teh dneh sva se z režiserjem Horvatom ponovno sestala. Prepričana sem, da se stvari rešujejo v pravo smer. Na ljubljanski tiskovni konferenci ste dejali, da boste, če bodo sredstva za SSG le nakazana, Srce v breznu uprizorili: Horvat trdi, da mu ni tega nihče ponudil. Če je to res, zakaj ni do tega prišlo? Na tiskovni konferenci je bil prisoten tudi gospod Horvat in je to bržčas slišal. Sredstva pa, žal, še niso nakazana. V resnici je Horvat obžaloval, da mu niste tega ponudili pred tiskovno konferenco. Morda bi se tako celo izognili tem polemikam ... Tudi to ne drži. Ko sva se z umetniško koordinatorko Koloinijevo sestali z režiserjem Horvatom in mu sporočili odločitev US SSG, sem režiserju takoj povedala, da se zavedamo že opravljenega dela in naših obveznosti do njega. Njemu pa je bilo veliko do tega, da bi predstavo dejansko realiziral, kar seveda razumem. Dežela FJK se je končno obvezala, da izplača "članarino" v višini 160.000 evrov - ali to spreminja odnos upravnega sveta do predstave Srce v breznu? Seveda nas je novica o tej odločitvi Dežele FJK vsaj malo pomirila. Naj znova poudarim, da gre za prispevek, ki je predviden po statutu. Gledališču pa še vedno primanjkuje prispevek na podlagi Zakona 38/ 2001. V odobrenem proračunu znaša ta postavka 600.000,00 Eur, dejanski prispevek pa bo zaradi krčenja celotnega prispevka za našo skupnost znašal precej manj. Prizor iz filma Srce v breznu arhiv pd Horvat se je tudi hudoval nad tem, da je želel upravni svet imeti vpogled v besedilo njegove igre, kar naj bi po njegovi oceni bila izključno pristojnost umetniškega vodje: kakšne so po vaši presoji pristojnosti upravnega sveta SSG? O čem naj bi odločal - samo o finančni plati sezone, ali tudi o vsebinski? Pristojnosti upravnega sveta, ki iz-jahajo iz statuta SSG, so zelo jasne: 15. člen Statuta SSG določa, da (navajam) »ima US najširšo oblast za redno in izredno upravljanje brez vsakršne izjeme, razen omejitev po zakonu ali tem statutu. US ima predvsem naslednje naloge: sestavi proračun in obračun, odobri umetniški in finančni program gledališča, sklepa o organiku združenja, odobri pravilnike in delovanje združenja.« 22. člen istega statuta predvideva, da US imenuje tehnično-administrativnega in umetniškega koordinatorja: le- ta pripravi umetniški program gledališča, ki ga v odobritev predloži US. Naj tudi povem, da ta upravni svet ni nikoli zavrnil nobenega predloga umetniškega koordinatorja. A vrnimo se k sami predstavi Srce v breznu. Predstavo smo odobrili na podlagi zelo kratkega in skopega sinopsisa, ki pa se nam je zdel zanimiv. Nedokončani tekst nam je režiser poslal šele po naši odločitvi, da predstave ne realiziramo. Besedilo je bilo v slovenščini, za predstavo pa je režiser predlagal, da bi bila pretežno v italijanščini s slovenskimi nadnapisi. Očitek cenzure tu res ne vzdrži. Med očitki, ki jih je bilo v zadnjih tednih večkrat slišati, je bil tudi ta, da naj bi Boris Kobal v lanski sezoni vodil gledališče (sicer v družbi Sergeja Verča in Jaše Jamnika) na nepotističen način. Kakšna je vaša ocena njegovega dela? Glede dela umetniškega vodstva Kobal-Verč-Jamnik so bila v US SSG mnenja zelo deljena. Znano je, da sem se osebno zavzemala za Kobalov prihod v gledališče. Gre za režiserja s finim posluhom za gledališče, predvsem za komedijski in kabaretski žanr. Zal večkrat povsem neracionalno in grobo odreagi-ra, a to je že druga zgodba. Mislim tudi, da bi moral naš strokovno izobraženi gledališki kader - od igralcev, režiserjev in dramaturgov - najti svoje mesto v tem gledališču. Kar nekaj odličnih igralcev je razkropljenih tu in tam in to siromaši našo gledališko sredino. Nekateri v US so bili proti formuli t.i. umetniške trojke (Kobal-Verč-Jamnik), a smo se po dolgem in temeljitem razmisleku soglasno odločili, da temu umetniškemu vodstvu letos tudi podaljšamo mandat. Ker naš statut predvideva figuro enega umetniškega koordinatorja, smo predlagali, da postane Ko-bal umetniški koordinator, Jaša Jamnik in Sergej Verč pa njegova svetovalca, sodelavca, seveda pod pogojem, da bi ostali ekonomski pogoji za vse tri nespreme- njeni. Slo je za predlog zgolj formalne spremembe posameznih funkcij. Kobal, pa tudi Verč in Jamnik, se s tem niso strinjali in odšli. Tako smo razpisali natečaj za novega umetniškega vodjo. Kar se očitka nepotizma tiče, gotovo drži, da prejšnji umetniški vodja, g.Bebler, ob svojem odhodu gledališču ni predal nikakršnih načrtov, idej, dogovorov za prihajajočo sezono, kar seveda ni običaj v gledališču, in da je morala omenjena trojica program narediti v izjemno kratkem času. Verjamem, da je bilo veliko potencialnih režiserjev že zasedenih. Po drugi strani pa je bila prav režija Jelinčičevega teksta Kobarid '38 v režiji mladega Jerneja Kobala ena izmed uspešnic prejšnje sezone. Kaj pa očitek, da naj bi pod lanskim umetniškim vodenjem SSG utrpel hud upad abonentov, prodanih vstopnic in 150.000 evrov izgube? Nam lahko posredujete kakšno številko? Lansko sezono je prišlo do velikega porasta rednih abonentov, v Trstu kar za slabo tretjino. Ponovno smo lahko razpisali abonma v Gorici in prvič v zgodovini tudi v videmski pokrajini. V isti sezoni pa je gledališče, žal, zabeležilo veliko manj gledalcev posameznih predstav, kar je gledališču povzročilo precejšnjo finančno izgubo. Ponudba letošnje sezone je nedvomno zelo bogata in raznolika in bi morala zadovoljiti zelo različne gledalce: kako so se nanjo odzvali abo-nenti? Kakšen je obračun abonmajske kampanje? Vsesplošna finančna kriza letos ni prizanesla niti v tem smislu. Pri številu abonmajev v Trstu beležimo precejšen upad, razveseljivo je dejstvo, da se to ni zgodilo v Gorici. V Benečiji smo šele začeli s serijo otroških predstav, saj bo abonma v tem prostoru zaživel spomladi in vam glede tega ne morem še natančneje odgovoriti. Zelo pozitiven je tudi odziv naše mlade publike: sodelovanje z našimi šolami je zelo dobro, vtis imamo, da naši mladi spet zelo radi zahajajo v gledališče, česar se seveda veselimo. Tem predstavam posvečamo veliko pozornosti. Kako gledate na prihodnost SSG? V kakšnih okvirih naj deluje to gledališče? Ob začetku našega mandata je US SSG soglasno podprl mojo vizijo: biti gledališče slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki je tvorno vpeto v širši italijanski in slovenski prostor in ki deluje tudi na mednarodni evropski ravni. Gledališče, ki v svojem delovanju ne pozna jezikovnih, ideoloških ali kakršnihkoli drugih pregrad. Statutarne obveznosti članov Skupščine, ki zadevajo predvsem financiranje gledališča, so jasne in določene. Verjamem, da se težave dajo premagovati, da se splača premisliti vlogo naše gledališke sredine, jo utrjevati in podpirati ter ji omogočiti njeno ustvarjalno rast. Je res, da so člani upravnega sveta prostovoljci, ki jim zaradi finančne stiske ne plačujete niti potnih stroškov? Nekateri menijo, da bi moral tako kompleksno strukturo kot je SSG voditi honorirani upravitelji in/ali upravni direktor: kaj menite vi? Da, celotni upravni odbor, z mano na čelu, dela povsem zastonj, do tega trenutka nismo prejeli niti za potne stroške. Verjetno je tudi to sad hudih časov, ki jih preživljamo. Mislim pa, da bi morali biti upravitelji, glede na količino dela in odgovornosti, ki jo imamo, vsaj simbolično honorirani. Kar se pa tiče upravnega direktorja, nisem prepričana, da bi bila to nujno zgodba o uspehu, predvsem pa si iz finančnih razlogov česa takega trenutno ne moremo več privoščiti. Imamo tri vodje sektorjev, ki imajo tudi najvišjo delovno kategorijo: administrativnega, organizacijskega in tehničnega in seveda umetniško koordinatorko, ob tem, mislim, zelo aktiven upravni svet. Ob strokovnosti in resnemu delu moramo uspeti. Dovolite mi, da v teh prazničnih dneh vsem voščim vse lepo in dobro. Poljanka Dolhar 12 Četrtek, 27. decembra 2012 ITALIJA / italija - Božični manevri predsednika (tehnične) vlade Monti po spletu »začivkal« da se bo ... povzpel v politiko RIM - Mario Monti je tik pred iztekom božiča po spletu »začivkal«, da se je pripravijen »povzpeti v politiko«. Dan potem, ko je - vedno na spletnem omrežju - objavil svojo »agendo za Italijo« z receptom, ki naj bi bil po njegovem mnenju potreben za rešitev države iz gospodarske krize, je dejansko odgovoril na vprašanje, ki je že nekaj mesecev »burilo« italijanske politične sile: bo kandidiral na volitvah, ali ne? Kaže, da se je predsednik tehnične vlade odločil, da se preizkusi tudi kot ... predsednik politične vlade. Seveda, če ga bodo italijanski volivci podprli. Doslej kaže, da uživa Monti podporo le pri tistih političnih silah, ki so ga že doslej podpirale. To so Casini s svojim sredinskim UDC-jem, Montezemolo z že dalj časa ustanavljajočim novim centrističnim političnim subjektom, klonom fundacije Italiafutura, in še nekateri sredinski politični predstavniki. Med temi naj bi bil tudi vodja Bodočnosti in svobode, predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini, ki pa ga Monti naj ne bi želel na svojem volilnem vozu. Drugačni so bili odzivi pri drugih dosedanjih Montijevih »zaveznikih« v parlamentu. Tajnik Demokratske stranke (in kandidat leve sredine za bodočega predsednika vlade) Pierluigi Bersani je izjavil, da spoštuje Montija, a »čaka, da bi videli, ali se bo predstavil kot nadstrankarski predstavnik, ali ne.« To bo treba čim prej pojasniti, je poudaril. Glede Montijeve gospodarske agende pa je menil, da »vsebuje nekaj sprejemljivih predlogov, drugi so manj sprejemljivi, o nekaterih pa bi morali razpravljati.« »Naša agenda vsebuje več dela, več enakopravnosti in več pravic,« je pojasnil Bersani. Če vodja Demokratske stranke dokaj hladno čaka, kaj bo pravzaprav storil Monti, je Ljudstvo svobode do nekdanjega predsednika vlade kar se da neprijazno nastrojeno. Tajnik stranke Angelino Alfano je na spletu napisal, da »vsebuje Montijeva agenda tri gotovosti: davek na nepremičnine, davek na rente in povišanje davka na dodano vred-nost.«Vodja poslancev Berlusconijeve stranke Fabrizio Cicchitto pa se huduje, ker se je Monti »povzpel v politiko.« Zelo grobo bi bilo, ko bi Monti na volitvah sodeloval kot vodja centrističnih sil, to je proti Ljudstvu svobode, je poudaril Cicc-hitto, in ob tem spomnil, da je bil »Mon-ti imenovan za predsednika vlade prav ob soglasju Ljudstva svobode.« Monti je za božič telefonsko voščil številnim političnim voditeljem. Pred- sedniku republike Giorgiu Napolitanu se je zahvalil za »izkazano zaupanje«; božič je voščil tako Bersaniju kot Alfanu in Casiniju, poklical pa je tudi Silvia Be-rusconija, predsednika senata Renata Schifanija in predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija. Vodjem opozicije ni voščil, kar je tajnik Severne lige Roberto Maroni takoj izkoristil in po spletu ironično zapisal, da se predsedniku vlade zahvaljuje: »Poklical je vse, razen mene; to je dobro znamenje. Dovolj z Montijem, dovolj z davki!« Prav na Severno ligo pa cilja Silvio Berlusconi v iskanju zaveznika na bližnjih političnih volitvah. Če nas bo Severna liga podprla, bo njihov predstavnik postal podpredsednik vlade, je izjavil v intervjuju na eni od njegovih televizijskih postaj. »Najbolje bi bilo, ko bi Ljudstvo svobode doseglo absolutno večino, a če bi bilo potrebno doseči večino z zaveznikom, bi ta zaveznik gotovo bila Severna liga,« je napovedal Berlusconi. Kdo ve, ali bo Maroni napoved »uresničil.« Ali prihaja Montijeva politična ura? ansa italija - Predsednik, politične sile in Monti Ah, Napolitano ••• Kdo ima italijanskega predsednika republike za norca? V preteklih mesecih so številni italijanski politiki »poveličevali« predsednika republike Giorgia Napolitana in njegovo vlogo tihega usmerjevalca italijanske politike v iskanju izhoda iz hude gospodarske, pa tudi politične krize. Julija mu je tednik Espresso posvetil naslovnico s kraljevskim vzdevkom: Re Giorgio. Konec istega meseca je predsednik-kralj pozval politične sile, naj - za božjo voljo! - izdelajo nov volilni zakon, da ne bi spomladi po voliščih spet zaudarjalo po sedanji volilni svinjariji. Politične sile so takrat prikimale, da ima predsednik prav, in zagotovile, da bodo poskrbele za nov, manj svinjski volilni zakon. Nekaj mesecev pozneje, ko so si hotele nekatere politične sile »prisvojiti« tehničnega predsednika vlade Maria Montija, da bi ga na političnih volitvah kandidirale v lastnih vrstah, jih je Napolitano zviška opozoril, da je Monti doživljenjski senator in da zato »ne more kandidirati. Tudi takrat so se politične sile priklonile uglednemu predsednikovemu pozivu. Vse to se je dogajalo pred nekaj meseci. A kaj, ko imajo Italijani na splošno kratek spomin, italijanski politiki pa še krajšega. Tako se je lahko zgodilo, da so politične sile kaj kmalu pozabile na nov volilni zakon in bodo italijanskim volivcem na voliščih že spet ponudile svojo svinjarijo. Pa tudi dosmrtni senator Monti, ki ne bi smel kandidirati, je -čim je slekel suknjo tehničnega predsednika - po spletu začivkal, da je pripravljen na kandidaturo. In predsednik Napolitano? Verjetno se bo tam gor, na Kvirinalu, spraševal, kdo ga ima za norca... M.K. od marca lani Število ubitih v nasilju v Siriji preseglo 45 tisoč DAMASK - V nasilju v Siriji je bilo od začetka vstaje proti režimu predsednika Bašarja al Asada marca 2011 ubitih že več kot 45.000 ljudi, je včeraj sporočil Sirski observatorij za človekove pravice, ki je blizu opoziciji. Samo v zadnjem tednu dni je bilo po navedbah observatorija ubitih več kot 1000 ljudi. Med ubitimi je po podatkih observatorija prek 31.500 civilistov, več kot 700 trupel pa ostaja nei-dentificiranih. Observatorij podatke o ubitih dobiva o zdravnikov in aktivistov v Siriji, ocenjuje pa, da bi bila lahko dejanska številka smrtnih žrtev mnogo višja od navedene, tudi do 100.000. Arabska televizija Al Arabija je medtem poročala, da je na stran sirskih upornikov stopil general Abdul Aziz Jasem al Šalal, ki je bil na čelu sirske vojaške policije. To novico je na posnetku, ki ga je Al Arabija predvajala v torek zvečer, podal sam general. Odločitev je pojasnil z besedami, da je vojska skrenila s svoje misije zaščite naroda in postala "tolpa za ubijanje in uničevanje". Od začetka krize v Siriji je režim zapustilo že več deset generalov. božič - Med polnočnico papež molil za mir na Bližnjem vzhodu, v poslanici obsodil nasilje Poziv h koncu prelivanja krvi V božični poslanici se je papež Benedikt XVI. zavzel za konec prelivanja krvi v Siriji ansa VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je v torek z osrednjega balkona bazilike sv. Petra prebral božično poslanico in podaril tradicionalni blagoslov mestu in svetu (urbi et orbi) v številnih jezikih, tudi v slovenščini. V poslanici je med drugim zaželel miru po svetu, obsodil pokol nemočnih v Siriji, Izraelce in Palestince pa pozval, naj najdejo pogum za pogajanja. "Božje dete naj vam podeli svoj blagoslov," je papež ob božiču voščil slovenskim vernikom, voščilo pa je sicer podal v vsega skupaj 65 jezikih. Dogajanje je na Trgu sv. Petra v Vatikanu ob oblačnem vremenu spremljalo več deset tisoč ljudi, prek televizijskih zaslonov in svetovnega spleta pa več milijonov. Poglavar 1,2 milijarde katoličanov je v božični poslanici vojskujoče se strani v Siriji pozval, naj ustavijo prelivanje krvi, olajšajo dostavo pomoči beguncem in razseljenim ter z dialogom poiščejo politično rešitev konflikta. Papež, ki je bil videti utrujen, slišati pa nekoliko hripav, je obenem pozval arabske narode, še posebej Egipčane, naj izgradijo pravične in spoštljive druž- be. Kot je poudaril, je bil Egipt dežela, ki jo je "blagoslovilo Jezusovo otroštvo". Spregovoril je tudi o Afriki, pri čemer je še posebej pozval k vrnitvi sprave v Nigeriji in Keniji, kjer so se zvrstili kruti atentati isla-mistov na ljudi, še posebej kristjane, in verske objekte. Novo kitajsko vodstvo pa je 85-le-tni papež pozval, naj spoštuje veroizpovedi. Zadnja leta so namreč zaznamovale napetosti med Svetim sedežem in Ki-tajsko.Sicer pa se je papež v božični poslanici izpostavil, da krščansko upanje ne bi smelo nikoli izginiti, niti v najtežjih trenutkih. Benedikt XVI. je v ponedeljek zvečer med polnočnico v baziliki sv. Petra v Vatikanu molil za mir na Bližnjem vzhodu in posvaril pred verskim fundamentalizmom. Polnočnice, ki so jo prenašale televizije po vsem svetu, se je udeležilo več tisoč ljudi. Tako kot prejšnja leta se je začela ob 22. uri, tako da je imel papež na voljo nekaj dodatnih uric spanca pred obveznostmi na božični dan. To je bila že njegova osma pol-nočnica od izvolitve leta 2005. trg dela - Cgil Mnogo prekernih delavcev na prepihu RIM - Več sto tisočim delavcem v zasebnem in javnem sektorju bo 31. decembra potekla delovna pogodba. Dobremu delu teh delavcev grozi, da jim pogodbe ne obnovijo. Na to opozarja sindikat Nidil-Cgil, ki krivi reformo ministrice za delo Else Fornero. Sindikat nudi pomoč pre-kernim delavcem, ki so v teh dneh v težavah. Razna podjetja ne obnavljajo pogodb, da ne bi bila prisiljena redno zaposliti delavcev, druga se zatekajo k zvijačam (delavce uradno predstavljajo kot samostojne podjetnike ali pa kot občasne sodelavce). Po podatkih zavoda Istat je sodelavcev s t. i. pogodbami »co.co.co.« in »co.pro.« približno 430.000. Štirje mrtvi v nočnem trčenju REGGIO EMILIA - Štirje mladi nigerijski državljani (trije moški in ženska) so v noči na sredo okrog 1.30 umrli v trčenju med avtomobiloma in avtobusom v okolici Reggio Emilie. Tri osebe so se hudo poškodovale, med njimi tudi voznik avtobusa, s katerim se je skupina mladih vračala iz neke diskoteke. V avtomobilu nigerijskih državljanov je preživel samo voznik. Župnik trdi, da ženske spodbujajo nasilje LA SPEZIA - Na oglasni deski cerkve v kraju San Terenzio pri La Spezii se je pojavil letak s trditvijo, da so ženske sokrive za nasilje nad njimi, ko s kratkimi oblekami in poudarjenimi oblinami izzivajo moške. Vsul se je seveda plaz kritik in ogorčenih izjav, župnik Piero Corsi pa je svoje besedilo tiho odstranil. Organizacija proti nasilju nad ženskami Telefono Rosa je jezno pozvala papeža, naj ukrepa, »saj je Italija država z največjim številom umorjenih žensk v Evropi«. Šinzo Abe znova japonski premier TOKIO - Šinzo Abe, katerega li-beralno-demokratska stranka (LDP) je slavila na japonskih parlamentarnih volitvah 16. decembra, je včeraj prevzel položaj premierja. Konservativci se z njim na čelu po treh letih premora vračajo na oblast, novi premier, ki se bo osredotočil na gospodarstvo, pa je pred prevzemom funkcije dvigal prah z nacionalističnimi izjavami. Novi premier je ta položaj slabo leto dni zasedal že med letoma 2006 in 2007, nato pa iz zdravstvenih razlogov, ki mu sedaj več ne predstavljajo težav, odstopil. Vajeti Japonske je Abe prevzel od Jošihika Node iz vrst Demokratske stranke, ki se je morala zaradi razočaranja volivcev po treh letih posloviti od oblasti. Ta tri leta so bila tudi edini premor v petdesetletni vladavini Abejeve LDP. Sanaderja zabaval bend Nisem kriv ZAGREB - Bivšega hrvaškega premiera Iva Sanaderja in še ostalih okoli 900 zapornikov v zagrebškem zaporu Remetinec je med božičnimi prazniki med drugim zabavala glasbena skupina Nisem kriv. Kot poroča splitska Slobodna Dalmacija, se glede na praznični program in menu zapornikom v Remetincu godi precej bolje kot velikemu številu hrvaških državljanov, pa čeprav je zapor pre-natrpan. Trenutno je na prestajanju kazni okoli 900 zapornikov, zapor pa je bil zgrajen za 582 kaznjencev. Enkratna priložnost za ogromen prihranek! Preproga Shaggy, ročno vozlana, iz poliestra pribl. 63x130 cm, na voljo v različnih barvah, 565434565438 *59,- -74% Kozarec za vodo, 541521 Ceneje ne gre! 1 4 Četrtek, 27. decembra 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu vrtojba - Po dodelitvi sredstev za izgradnjo čistilne naprave Začetek gradnje spomladi, zaključek del leta 2014 Slovensko ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, v vlogi organa upravljanja za evropske strukturne sklade in kohezijski sklad, je minuli teden izdalo odločbo o dodelitvi sredstev za ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Soče oziroma za izgradnjo čistilne naprave v Vrtojbi s pripadajočim kanalizacijskim omrežjem. Kot je včeraj za Primorski dnevnik pojasnil novogoriški župan Matej Arčon, naj bi se dela začela spomladi prihodnje leto, dokončana pa bodo v prvi polovici leta 2014. Z uresničitvijo projekta bo čistejši tudi potok Koren. »Centralna čistilna naprava in regijsko odlagališče odpadkov bosta dve največji investiciji v zgodovini te občine,« pojasnjuje župan. Za uresničitev dobrih 48,4 milijona evrov vrednega projekta, ki ga bo z 28,1 milijoni evrov sofinanciral kohezijski sklad, so se združile tri občine v porečju Soče - Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba in Miren-Kostanjevica. Kot smo že večkrat poročali, omenjeno območje še vedno nima urejenega ustreznega odvajanja odpadnih voda in tudi ne centralnega sistema čiščenja komunalnih odplak. Na območju Nove Gorice, Solkana in Krom-berka je delno vzpostavljen le mešani kanalizacijski sistem, ki odpadne vode nenadzorovano odvaja v okolje. Na nekaterih odsekih so posamezni deli kanalizacijskega omrežja neustrezni ali porušeni, na nekaterih območjih naselij pa kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno. Glede potoka Koren pa župan pravi: »Res je, tudi Koren bo z uresničitvijo projekta čistejši, sicer pa se že sedaj vanj izteka le še deset odstotkov kanalizacijskih voda.« Župan Arčon je še pojasnil, da bo takoj v začetku leta 2013 objavljen razpis za izvajalce del. Upoštevajoč 60-dnevno trajanje razpisa in pritožbeni rok, je moč skle- Ko bo čistilna naprava v Vrtojbi zgrajena, se v Koren ne bodo več izlivale novogoriške črne vode fotop.d. pati, da se bi dela lahko začela spomladi. Čistilna naprava in ves pripadajoči kanalizacijski sistem bi bila dokončno zgrajena v prvi polovici 2014. Celotna investicija je ocenjena na 48 milijonov bruto. Župan ob tem poudarja, da ne gre le za investicijo v čistilno napravo, ki bo stala med 15 in 20 milijoni, temveč še za popolno sanacijo kanalizacijskega sistema v občinah Miren-Kostanjevica, Šempeter-Vrtojba in Nova Gorica. V okviru naložbe bo torej zgrajena centralna čistilna naprava v Vrtojbi z zmogljivostjo 50.500 populacijskih enot in 18,7 kilometra kanalizacijskega omrežja v omenjenih treh občinah s pripadajočimi objekti - 27 razbremenilnih objektov, 12 črpališč in 4 zadrževalni bazeni. »Z uresničitvijo projekta se bo povečalo število priključenih prebivalcev na javni kanalizacijski si- stem (6.410 PE) ter izboljšala kakovost voda in tal. Tako se bo zmanjšala količina škodljivih snovi v vodi (za 41.686 PE), kar bo prispevalo k izboljšanju življenjskih in zdravstvenih pogojev prebivalcev. Z ustreznim kanalizacijskim sistemom se bo komunalna odpadna voda kontrolirano odvajala na čistilno napravo, kar bo med drugim preprečilo nekontrolirano izlivanje v okolje,« so sporočili z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Na gradnjo čistilne naprave v Vrtojbi nestrpno čakajo tudi v Gorici, saj je že dolga leta Koren čezmejni okoljski problem. Njegovi onesnaženosti - in posledično onesnaženosti Soče, v katero se Koren izliva - mora danes »kljubovati« goriška čistilna naprava, kar po podatkih goriške občinske uprave stane okrog 320 tisoč evrov letno. (km) gorica - Sladice Pet tisoč obiskovalcev Natočili 2000 skodelic vroče čokolade Okrog pet tisoč obiskovalcev, dva tisoč skodelic vroče čokolade, čez petsto litrov kuhanega vina in več tisoč prodanih sladic. To je obračun prireditve »Slaščice na meji« (Dolci di frontiera), ki je med 19. in 24. decembrom potekala na goriškem Travniku. Največ obiskovalcev se je praznika, na katerem so ponujali najrazličnejše sladke dobrote iz različnih držav, udeležilo v soboto in v nedeljo: organizatorji so število obiskovalcev izračunali s pomočjo fotografij, ki so jih vsak dan posneli na prizorišču prireditve. Največ povpraševanja je bilo po madžarskih sladicah Kurtoskalacs (prodali so jih 800), nizozemska stojnica pa je prodala okrog 500 mini palačink. Veliko zanimanja je bilo za ruske sladice, pri stojnici kmetije Sare Devetak pa so obiskovalci nabavili skoraj 300 vazic marmelade. V okviru prireditve »Slaščice na meji« so v Raštelu poskrbeli tudi za tiste, ki nimajo radi sladic: v praznih trgovinah so obratovale gostilne iz Beograda, Slovenije in Hrvaške, ki so ponujale meso, fuže s tartufi, jakobove kapice in druge dobrote. Samo beograjska gostilna Glumac je prodala 80 kg mesa. Umrl med smučanjem V Tržiču je boleče odjeknila vest o smrti 56-letnega Fabia Deliseja, ki mu je bila na božično vigilijo usodna nesreča med smučanjem v kraju San Cas-siano v dolini Badia (Gadertal v nemščini in Gan Enga v ladinščini). Moški je iz še nepojasnjenih razlogov padel sredi proge in z glavo močno udaril v tla. Do nesreče je prišlo pod vrhom Piz Sorega na višini okrog dva tisoč metrov, vendar ni nikogar, ki bi videl, kako je moški dejansko padel. Njegovo truplo brez življenje so našli pred mrakom, poškodoval pa naj bi si glavo in vrat, kar mu je bilo pri priči usodno. Delise je bil v Tržiču precej poznan, saj je bil zaposlen kot sodni zdravnik pri zavodu INPS. Aretirali tatu Goriški mejni policisti so v prejšnjih dneh aretirali 43-letnega romunskega državljana, proti kateremu je bila izdana mednarodna tiralica, potem ko je bil obsojen zaradi kraje in utaje davkov. Moškega so prijeli pri nekdanjem mejnem prehodu pri Štandrežu, nato so ga pospremili v goriški zapor, kjer čaka na nadaljevanje sodnega postopka. Tečaji in izleti SPDG Slovensko planinsko društvo Gorica organizira nedeljske avtobusne izlete in tečaje smučanja v kraju Forni di Sopra od 13. januarja dalje; prijave zbirajo na društvenem sedežu v goriškem KB centru danes in v četrtek, 3. januarja, od 18. do 20. ure. Šestdeset let muzeja Ob 60-letnici Goriškega muzeja bodo v prenovljenih prostorih gradu Krom-berk danes ob 20. uri odprte štiri nove razstave: Meščanstvo na Goriškem med vrednotami in konflikti avtorice Inge Miklavčič Brezigar, Lutke sveta avtorice Darje Skrt, Oleografije iz prve polovice 20. stoletja avtorice Katarine Brešan in »Kot drugi ni bil ta junak ...« avtorice Tanje Gomiršek. Pozdravni nagovor bo imel novogoriški župan Matej Arčon, slavnostni govornik pa bo zgodovinar Branko Marušič. (km) gorica - Na božič in Štefanovo Svoje starše osrečili Elzara, Nicolas in Petra V goriški porodnišnici so se v minulih prazničnih dneh rodili trije otroci. Svoje starše je prva osrečila mala Elzara Arifaj, ki je privekala na svet na božični dan ob 17.48. Mamica Fa-time in očka Muhamet, ki sta stara 31 let in sta državljana Kosova, sta v Gorico prišla pred štirimi leti. Čeprav sta muslimana in ne obhajata božiča, sta bila vseeno zelo vesela, da se je njuna prva hčerka rodila na praznični dan. Ob rojstvu je Elzara tehtala 2.980 gramov, dolga pa je 48 centimetrov. Dva goriška para pa sta svojega prvorojenčka povila na štefanovo: ob polnoči in petnajst minut je na svet Novorojenka Petra Spazzapan z očkom Paolom in mamico Eriko bumbaca prišel Nicolas, sin 33-letne Serene Chersicla in 35-letnega Piera Franzo-nija, nekaj ur kasneje pa mala Petra Spazzapan. Svoja starša - 34-letno mamico Eriko Dornik in 42-letnega očeta Paola Spazzapana, ki stanujeta v Števerjanu - je osrečila ob 5.44. Ob rojstvu je bila Petra dolga 49 centimetrov, tehtala pa je 2.700 gramov. Iz goriške pokrajine pa sta tudi dojenčka, ki sta se rodila na božično noč v bolnišnici v Palmanovi: starša malega Vittoria, ki je prišel na svet ob 1.58, sta iz Romansa, družina male Sofie, ki se je rodila ob 2.49, pa je iz Mariana. goriška - Primarne volitve leve sredine za parlament SEL in DS izbrali kandidate Za SEL kandidira Igor Komel, za Demokratsko stranko pa Fabio Vizintin V nedeljo, 30. decembra, bodo primarne volitve, med katerimi bodo volivci izbirali kandidate Demokratske stranke in Svobode, ekologije, levice (SEL) za parlament. Vpisani in simpatizerji SEL iz goriške, sovodenjske in števerjanske občine bodo glasovali na strankinem sedežu v Ulici Bellinzona v Gorici med 9. in 19. uro. Izbirali bodo lahko med petimi kandidati; to so Marilisa Bombi, Loredana Panariti, Giovanni Iacono, Dario Amico in Igor Komel. Glasovali bodo lahko udeleženci novembrskih vsedržavnih primarnih volitev leve sredine in člani stranke SEL. Goriška sekcija SEL, ki se je sestala prejšnji teden, je svoja dva kandidata -Igorja Komela in Mariliso Bombi - izbrala po kriteriju, da sta zastopana oba spola in da je hkrati eden izmed dveh kandi- datov tudi predstavnik slovenske narodne skupnosti. Komelovo kandidaturo je med drugim podprl tudi goriški forum za Slovence v SEL. Goriško volišče Demokratske stranke pa bo v nedeljo med 8. in 21. uro v Kulturnem domu v Ulici Brass. Kandidati Demokratske stranke na Goriškem so Giorgio Brandolin, Roberta De Martin, Laura Fasiolo, Alfredo Pascolin, Gloria Revignas in Fabio Vizintin, ki je izraz slovenske komponente stranke. »Koordinacija Slovencev v DS je zadovoljna s predlaganimi kandidaturami tržaškega in goriškega pokrajinskega vodstva Demokratske stranke. Prejšnji teden je vodstvo koordinacije s ponosom in veseljem sprejelo razpoložljivost senatorke Tamare Blažina za nadaljevanje zahtevnega in uspešnega dela v rimskem parlamentu, medtem ko je za slovenske- ga kandidata primarnih na goriškem evidentirala sovodenjsko županjo Alenko Flo-renin in tajnika doberdobskega krožka Fa-bia Vizintina,« sporočajo iz slovenske komponente DS in nadaljujejo: »Na primarnih volitvah za parlament je bilo na Goriškem najavljenih kar šest ženskih kandidatur, čeprav so bile zanje na voljo tri mesta. Slovenci iz DS na Goriškem smo zato složno odločili, da raje ponudimo volivcem moško kandidaturo in tako pripo-moremo k poenostavitvi izbire pokrajinskega vodstva Demokratov, obenem pa zagotovimo slovensko prisotnost na primarnih volitvah za parlament, saj je bil Fa-bio Vizintin predstavljen kot drugi od skupno treh moških kandidatur.« Iz slovenske komponente DS se vsekakor zahvaljujejo Alenki Florenin za ponujeno razpoložljivost. Slv poleiiDvka, fila JurÉhi v kockah Solata morskih ^ sadežev Dobrote Qd prcüjBüi do slailice. vec kot SOD pnstrEžnih iiroriiiktnv 351 SURGELATI I Velika sipa/ očiščena, Francijal IA 15718860