Leto L
Ljubljana, sobota 16. avgusta 1919»
Stev. 177.
Cene po poitlt
ta	cbIo leto	.	H	mren	pol leto	.	R	20’-
zo	četrt leta.	R	Hrza	I mesec..	R	3’SO
Za Ljnbllpno mesečno 31
Uredništvo in uprava: Kopitarjevi? ulica it. 6
Bredli, telefon itiv. S
Posamezna številka 16 vin.
NEODVISEN DNEVNIK
Posamezna številka 16 vin.
Demokratsko-socialistična vlada.
(Naše telefonsko poročilo.)
Stališče Jugoslovanskega kluba.
Belgrad, 15. avgusta. Danes opoldne §e , Demokratska zajednica poslala kot svojega odposlanca dr. Draškoviča k dr. Korošcu, da zadnjikrat poskuša pridobiti 'Jugoslovanski klub za vstop v vlado. Dr. Korošec je povdaril, da se ni dovolj resno delalo za sestavo koncentracijske vlade. Dr. Draškovič je vsled tega izjavil, ida se bo točno poučil o dosedanjem poteku dogodkov ter je zaprosil Jugoslovanski klub, da še enkrat zavzame svoje stališče. Jugoslovanski klub se je nato posvetoval. Zvečer je dr. Draškovič zopet prišel k dr. Korošcu, kateremu je javil, da se Demo-
1 kratska zajednica ne more več pogajati z I radikalci in da tudi Narodnega kluba ni ! na novo vabila v svojo kombinacijo. Jugo-I slovanski klub vsled tega smatra, da je se-| stava demokratsko-socialistične vlade ta-I ko enostranska, da ne daje poroštva za : nestrankarsko in popolnoma nepristran-< sko delovanje novega kabineta. Dr. Dra-| škovič je nato izjavil, da je po tej izjavi Jugoslovanskega kluba vsako pogajanje odveč in da se bo sedaj končnoveljavno sestavila demokratsko-socialistična vlada. S tem je zadnja faza ministrske krize zaključena.
Demokrafsku-soeialistieua zveza.
Belgrad, 15. avgusta. Današnja »Pravda« piše: »Ker so vse tri skupine, neodvisni radikalci, Narodni klub in Jugoslovanski klub, odklonile vstop v vlado, so Se! sinoči zbrali demokrati in socialisti ter *e dogovorili, da vstopijo v vlado trije socialisti (Bukšek, Kristan, Korač). Sinoči so pravosodje, ministrstvo za vere z ministrstvo za agrarno reformo se združi z ministrstvom za kmetijstvo, ministrstvo za
Antosi Kristan minister za šume In rude.
konstituanto se spoji z ministrstvom za pravosodje, minisrstvo za vere z ministrstvom prosvete. Državni oddelek za zaščito de.ee se zopet združi z ministrstvom za socialno politiko. Socialisti dobe sledeča ministrstva: prehrano, šume in rude ter socialno politiko. Ministrska lista bo sestavljena še danes dopoldne, opoldne pa bo podpisana od regenta.
Belgrad, 15. avgusta. »Epoha« poro-fea: Socialisti niso le sklenili, da stopijo v vlado, ampak so izjavili, da popolnoma soglašajo s programom gospoda Davidoviča. Isti list poroča iz socialističnih krogov: Mi socialisti zahtevamo tri portfelje, in sicer
železniškega, socialno-političnega in kmetijskega. Nocoj si bodo socialisti portfelje tako-le razdelili: Prebrano: Bukšek (Hrvat), šume in rude Anton Kristan (Slovenec), socialno politiko Korač (Srb).
Parlament sklican za prihodngi četrtek.
Belgrad, 15. avgusta. Parlament je sklican za prihodnji, četrtek na večdnevno nasedanje, v katerem bo rešil davek, na vojne dobičke, proračun za september, nakar pojde za en mesec; na dopust, da se
jeseni zopet sestane. Tedaj bo imel rešiti poslovni red, agrarno reformo, volilni zakon za konstituanto ter tudi valutno vprašanje.
Narodu! klub Išče ravezeikov.
Belgrad, 15. avgusta. Včeraj sta prišla k dr. Korošcu predsednik Narodnega kluba dr. Laginja in Cezar Akačič ter sta predlagala, da se v parlamentu osnuje taktična enota izven vlade in radikalnega kluba stoječih parlamentarnih skupin. Če 8e to uresniči, bi ta taktična enota štela
60 članvo in bi po svojem številu tvorila važen faktor v parlamentu. Drugo vprašanje je pa seveda, ali se da najti skupni temelj, ki bi za vse slučaje krepko držal vse te tako raznovrstne elemente, ki bi prišli pri taki taktični enoti v poštev.
Velik ljudski tabor v Sinči vesi.
Prvi ljudski tabor v osvobojeni Koroški za priklopljenje slovenskega Korotana Jugoslaviji je prav lepo uspel. Udeležencev je bilo več tisoč. Posebni vlak iz Ljubljane in ostale Kranjske je dospel v Maribor ob 4. zjutraj, kjer so se mu priklopili mariborski Slovenci v večjem številu. Iz Maribora je odšel vlak ob 4.30 in na posameznih postajah so vstopali štajerski in koroški vdeleženci. Vlak je štel 25 voz in
}'e bil okrašen z zastavami in zelenjem, 'risrčen pozdrav je bil na koroški postan Prevalje. Ves prostor na kolodvuru je bil okrašen z zastavami in zelenjem. Pred po-staio se je zbrala množica ljudstva in šol ska mladina z učiteljicami. Vlak je prišel v Sinčo vas ob 9. Pozdravilo ga je grmenie topičev. Na kolodvoru je pričakovalo goste precej občinstva, z generalom Maistrom na čelu. Mariborska vojaška godba je svirala narodne himne. Orli, Sokoli, ter razna druga društva in za njimi ostalo občinstvo so se uvrstili v sprevod, ki se je pomikal na slavnostmi prostor, nahajajoč «e na obširnem travniku va vasjo.
Ob deseti uri se je vršila tam na posebno prirejenem oltarju slovesna maša, katero je daroval ljubljanski vladika kne-zoškof dr. Jeglič. Pri božji službi je pel oktet Glasbene Matice menjajoč se z mariborsko vojaško godbo. Okoli oltarja so bile zastave raznih društev, med njimi zastava jezerskih Slovencev, ki je bila do sedaj na vseh slovenskih taborih od leta 1878 dalje. Po službi božji je zaigrala vo-iaška godba srbsko himno m »Lepo našo domovino«.
Po maši je pričelo ljudsko zborovanje. Vihamo pozdravljen ie nastomJ tfeneral
Maister, ki je tabor pozdravil v imenu deželne vlade za Slovenijo, dalje v imenu Koroškega narodnega svetp. in vseh Slovencev, ki ljubijo svojo domovino. Knezo-škof dr. Jeglič je govoril o medsebojni krščanski ljubezni in povdarjal, da Slovenci zahtevamo samo to, kar nam pripada po božjih in človeških pravicah. Dr. Triller je zborovalce pozdravil v imenu mesta Ljubljane. Viharno odobravanje, zlasti med priprostim domačim ljudstvom je izzval nastop narodnega mučenika poslanca Grafenauerja. Nadalje so govorili: od predsedništva Slovenskega koroškega ženskega društva gospodična dr. Pisker-nikova, za njo dr. Ravnik, Goričan Pavlica. Kapetan Dolar je prebral resolucijo, v kateri se protestira, da je mirovna konferenca vzela za podlago razsodbe avstrijsko uradno ljudsko štetje, potvorjeno v škodo Jugoslovanov, katero ni bilo nikjer tako očividno, kakor na Koroškem. Nadalje se protestira, da se nam odtrgajo veliki deli slovenskega ozemlja, med drugimi Ziljska dolina in Kanalska dolina is da se nam hoče ostali del Koroške prisoditi šele potom plebiscita. Ako se plebiscit uveljavita ra Koroško, potem ga zahtevamo tudi za Goriško, Trst, Istro in Dalmacijo. Nadalje izraža odločno voljo koroških Slovencev, da hočejo živeti zdru- j ženi z ostalimi Slovenci in da vztrajajo j
Eri neupogljivi volji, da nočejo priti pod femško Avstrijo in ne tod Italijo, da nočejo biti na voke združeni z Jugosl-vije.
Ob 12 'e bil tabor prekinjen ir radaljeval ob 4. popoldn-., na kat c govorili zastopniki raznih političnia, . turnih in ^osoodarskih organizacij. Občin- !
stvo, ki je sledilo že predpoldne z nepopisnim zanimanjem izvajanjem govornikov, storilo je isto tudi popoldne kljub temu, da je pritiskala sedaj na slavnostni prostor vročina poletnega solnca. Bilo je popoldne občinstva tudi mnogo več kakor predpoldne. Nastopilo je veliko število govornikov, med njimi urednik Žebot, kot zastopnica mariborskega ženskega društva gospodična Štupca, Korošec dr. Kotnik, Andrej Oset iz Guštanja, Istran kapetan Sancin, inženir Ante Ružič, gospodarski komisar, odposlanec poverjeništva za agrarno reformo, v imenu Sokolov Mihael Ve-rovšek, v imenu Slovenskega katoliškega dijaštva Krek, Dragotin Čelik iz Sarajeva Ivan Škerjanec in Goričan Jurman v imenu mežiške doline in v imenu slovenskega delavstva. Ob pol 7. uri je general Maister med velikanskim navdušenjem zaključil lepo uspelo zborovanje,
Buržuazija In proletariat.
Ta dva pojma, buržuazija in proleta-rijat, se v modernem socialnem gibanju izključujeta kakor se v naravi izključujeta, voda in ogenj. Buržuazija pomeni po fiaše meščanski sloj, in sicer tisti, ki živi in vlada ostalo družbo s pomočjo kapitalističnega družabnega reda, s pomočjo nadvlade mrtvega kapitala nad živimi silami delavskih slojev. Buržuazija je mednarodna, kakor je mednarodno izkoriščanje ljudstva po kapitalizmu. Vsaka buržuazija smatra sebe med svojim narodom za neobhodno in nujno potrebni državni temelj, ker si ne more predstavljati države, kjer ne bi vladal kapital nad produktivnim delom. V .tem so si vse buržuazije evropskih držav enake. Enakost pa obstoji tudi v tem, da si prilaščajo vsa gesla, ki utegnejo imeti vpliv na izkoriščane mase. Kakor ni nikdar bilo hujšega patrijota v nobeni državi od buržuazijca, tako ni zaVednejšega narodnjaka od njega in zadnji čas ni od njih bolj prepričanih demokratov. Buržuazija, po svoji notranjosti in ciljih mednarodno orientirana, se doma skuša uveljaviti s pomočjo politične organizacije. Vse stranke v preteklosti, ki so se rodile pod firmo liberalcev, naprednjakov, narodnjakov, prostomisleccv itd., so organizacije kapitalistične buržuazije. In značilno je, da so se danes vse te stranke prelevile v »demokratske«,
Ta imena in naslovi buržuazijske stranke so tudi med Slovenci doma. Naše ljudstvo pozna to slovensko buržuazijo pod nje prvotnim naslovom: liberalci. Naš delavec se zaveda prav dobro, da je obleka vsak dan druga, nje barva spremenjena, a grešnik v gosposki srajci pa je ostal stari in je isti v Jugoslaviji, na Češkem, na Nenlškem, v Avstriji, Italiji in Franciji.
Ta kapitalistična, politično organizirana družba je v Jugoslaviji prevzela vlado. Ni ji dalo ljudstvo te moči, prilastila si jo je sama, medtem ko mora ljudstvo še molčati in čakati, da pride njegov dan.
Zgodilo pa se je, da je ta kapitalistična buržuazijska družba prevzela v svojo sredo tri zastopnike stranke, ki se je doslej izdajala za zastopnico proletarstva. Jugoslovanska socialna demokracija je poslala v družbo buržuazijske gospode svoje tri voditelje. Ogenj in voda sta se združila? Ker to ni mogoče, moramo misliti le, da je proletarski ogenj v zgornji plasti socialne demokracije ugasnil, ali pa da so se socialistična načela socialno demokratskih voditeljev spremenila v buržuazijsko vodo.
Svetovna vojska je tudi tu storila svojo revolucijsko dolžnost. Mase samostojnih ljudi, ki so pred vojsko mogli mimo in pošteno živeti, je vojska vrgla v vrste prole-tarijata, med izkoriščane in izmozgane, stotine posameznikov pa, ki so med vojsko spadali v vrste beraškega stanu, je dvignila s pomočjo verižne kupčije in drugih nemoralnih dejanj v prve vrste modernega plemstva, med bogato buržuazijo.
Le znamenje časa je, da se danes trije voditelji socialističnega delavstva tako gorko počutijo v objemu kapitalistične gospode.
Če bodo socialistične mase tega najnovejšega čir?, svojih proletarskih voditeljev vesele, je seveda drugo vprašanje.
/
Bele Kun
dosedanji boljševiški diktator na Mažar-skem, ki j c vladal pet mesecev neomejeno in je po padcu svoje vlade pribežal na Dunaj, kjer so ga internirali v neko taborišče. Pred kratkim so poročali listi, da si je hotel vzeti življenje; danes pa prinašajo vesti poročilo, da nemškoavstrijaka vlada ne misli izročiti Belo Kuna ententi; izročitev Belo Kuna zahteva v prvi vrsti nova vlada v Budimpešti.
Ruiminska agilacljja
v Banatu.
LDU Veliki Bečkerek, 14. avg. Jugoslovanski presbiro poroča:	Banatski Ku-
muni so priredili 11. t, m. v Temešvaru takoj po prihodu romunske vojske v Teraeš-var protestni shod. Rumuni so delali velike priprave za ta shod, ki je imel namen, da podpira novo akcijo rumunske diplomacije za priklopitev celega Banata Rumu« niji. Rumunske oblasti so alarmirale vse vasi v Banatu in vozili na posebnih vozovih kmetske množice pod vodstvom duhovnikov in učiteljev na ta shod. Na ta način so došle v Temešvar ogromne množice ljudstva. Shodu pa je prisostvovalo samo 8 do 10 tisoč ljudi, ker so se kmetske množice razkropile. Na shodu je govorilo več znanih rumunskih politikov iz Banata in Erdeljskega, ki so vri zahtevali priklopitev vsega Banata in izjavili, da se čutijo tako močne, da morejo pristati tudi na plebiscit v Banatu. Sprejela se je resolucija v tem smislu.
LDU Veliki Bečkerek, 14. avg. Ru-munski agenti sp razvili živahno agitacijo med banatskimi Švabi, da bi, se ti izjavili za priklopitev celega Banatc Rumuniji. V ta namen so zbrali okoli 200 banatskih Švabov, ki so imeli dne 11. t. m. v Temešvaru shod, na katerem so v imenu vseh banatskih Švabov predlagali' resolucijo, kjer naglašajo potrebo, da se ves Banat priklopi Rumuniji. Proti tej resoluciji je bil narodni svet banatskih Švabov, ki je hotel imeti shod, na katerem bi se izjavili za priklopitev Temešvara k Mažarski. Toda rumunske oblasti so ta shod prepovedale.
Princu Jožefu se hoče krone.
LDU Budimpešta, 15. avgusta. Dun,-KU.) OKU poroča: Člani nove vlade so opoldne v palači ministrskega predsednika prisegli pred kraljevim princem Jožefom.
LDU Pariz, 15. avgusta. (DunKU.) Vrhovni svet je odredil, da komisija entent-nih generalov v Budimpešti ni upravičena, dajati romunski vojski povelja, ker si vrhovni svet sam pridržuje to pravica Kar se tiče nadvojvode Jožefa, naj generali sprejemajo vsa naznanila nadvojvode, da pa ne smejo obvezati vrhovnega sveta glede priznanja režima nadvojvode Jožefa.
Monarhistična nevarnost.
LDU St Germain, 15. avgusta. (Dim.-
KU.) Čehoslovaški minister za zunanje posle Beneš, ki je po naročilu svoje vlade včeraj izročil vrhovnemu svetu protest proti povratku habsburške dinastije, je listu »Petit Parisien« podal izjavo o tem protestu, kjer pravi, da je prevrat nadvojvode Jožefa povzročil na Češkem in v vseh državah bivše monarhije veliko vznemirjenje. Prevrat joomenja za čehoslo-vaško republiko in tudi za evropejsko ravnotežje veliko nevarnost, ker je prvi korak za vzpostavitev monarhije na Dunaju in v Monakovem in za povratek dinastije, orati kateri so m: vsi
Stran %
»Ve&nu M*, ihto 1«.
Žtev. 171
z inozemstvom nc drže tozadevnih pravil, se javnost ponovno opozarja na sledeče: Vsa privatna pisma iz inozemstva in v inozemstvo morajo biti odprta in na njih naj bode naveden naslov odpošiljatelja. V interesu vsakega posameznika je, da se strogo drži teh pravil, v nasprotnem slučaju ne škoduje le sam sebi, ifl zaprto pismo nikdar ne dospe na svoj cilj; s tem se tudi ovira poslovanje cenzure in trpi poštni promet, kar vse je na kvar splošnosti in posameznika. Poštni promet v Nemčijo, Mažarsko, Bolgarijo, Turčijo, Ukrajino, Rusijo in Italijo še ni odprt in naj se do nadaJjnega obvestila ne oddajajo pisemske pošiljke v te države.
— Ureditev telefonskih zvez, V ministrstvu za pošto in brzojav so končane priprave za ureditev telefonskih zvez. Uredile se bodo direktne telefonske zve*ze med Belgradom.i Zagrebom, Sarajevom in Ljubljano. Brezžične postaje bodo sprejemale vesti iz vse Evrope in oddajale vesti vsem brezžičnim centralam.
< UubSiaroske novice.
lj Ljudski oder v Ljubljani. Vsi, ki se udeleže izleta v Domžale v nedeljo 17. avgusta, naj se zbero točno ob pol 2. uri popoldne pred državnim kolodvorom v Šiški. Ob 2. uri 10 min. se odneljemo in dospemo v Domžale ob 3. uri. Ob 4. uri se uprizori v Društvenem domu veseloigra 'Pri belem konjičku«. Izlet se vrši ob vsakem vremenu.
lj Poročil se bo jutri popoldne v cerkvi sv. Petra gospod Jožo Horjak, podčastnik, z gospodično Jožico Žbontar.
1 Naše tobakarne. O nastavljanju pred tobakarnami, o verižništvu s tobakom in podobnem smo pisali že zadnjič. Danes moramo omeniti nepravilnost, da so toba-kamc odprte od 8. do 12. in orl . do 6. tire, tedaj ravno ob času, ko so dclarvci na del« in jim ni mogoče, da bi se preskrbeli s tobakom, ki so gft vredni beli kot postopači, ki se imajo čas nastavljati cd tonnkarne do tobakamc. Ali bi ne mogli trafikanti urediti tako, da bi tud idelavci dobili priliko ,da si kupijo tobaka, ko so bili cel dan trdo zaposleni pri delu? To bi morali upoštevati!
lj Ljubljanski hoteli. Čc pride tujcc v Ljubljano in obleze vse ljubljanske hotele od prvega do zadnjega ob kateremkoli dnevnem času, ne dobi sobe. Povsodi mu odgovarjajo, da je vse prenapolnjeno, da
hosiovaška vlada zahteva v svoji noti, naj
aliiranci ne priznajo nadvojvode Jožefa in r.aj na neben način ne podpirajo poizkusa zz postavitev monarhije. Čehoslovaki so daJi razumeti, da odklanjajo stopiti v stik z vlado nadvojvode Jožefa. Tudi Pašič se je v pogoveru z zastopnikom Amerike v svetu petorice, Polkom, kategorično izjavil proti povratku Habsburžanov. Polk je odgovoril, da ameriška delegacija zavzema isto stališče, kakor Jugoslovani in da bo podpirala poliliko Čehoslovakov in Jugoslovanov v tem oziru.
np — m m,   -—... .. , -     ... —-
Nova mažarska vlada.
LDU Dunaj, 14. avgusta. (ČTU) Ogrski kabinet je sestavljen tako: Predsednik: Štefan Friedrich, ministrstvo za zunanje stvari: Marijan Lovaszy, za notranje stvari: Žiga Perenny, finance: Johann Griinn, za vojno: general Karel Schnetzer, za ju-stico: Jurij Baloghy, za narodno zdravstvo: Andrej Geillery, za narodne manjšine: Jakob Bleier, brez portfelja: Stefan Haller, Johann Hayer, za pripravo mirovne pogodbe: minister brez portfelja grof Pavel Teleky; ministrstva za trgovino, za narodni dobrobit in za prehrano še niso zasedena.
Protižidovskl pojavi v Budimpešti.
LDU Nauen, 14. avgusta. (Brezžično.) V Budimpešti se nadaljujejo protižidovski pojavi. Dijaška deputacija je pri rektorju tehnične visoke šole zahtevala, da izključi vse židovske dijake, ker nočejo z njimi sedeti v isti dvorani. Rektor jim je ugodil in dal izključiti vse Žide, na kar so vsi židovski profesorji na vseučilišču in tehnični visoki šoli v znak protesta ustavili predavanja.
Ukrajinci proti bolj-ševlkom.
LDU Kamienec Podolski, 14. avgusta. (ČTU) UTU poroča z dne 12. t. m.: Združene ukrajinske čete so v zadnjih dneh nadaljevale prodiranje proti Kijevu. Po iz-praznjenju ozemlja okoli Vinjice se umikajo rdeče čete preko Bergiševa na severovzhod. Pustile so na begu podobnemu umiku polno vojnega materijala, posebno artiljerijske mtmicije. Južno od Kijeva so se morale rdeče čete umakniti pri Umanu in Karsunu, zahodno Kijeva pa pri Maka-rovu, ki je samo 40 vrst oddaljen od Kijeva. Ukrajinski kmetje se v vedno novih okrajih oboružujejo, da prepodc tujce.
Velika železniška nesreča.
£,DU Belgrad, 14. avgusta. Na postaji Indjija je v sredo dopoldne trčil vlak, ki je pripeljal iz Pariza za Srbijo medikamente in kolonialno blago, s tovornim vlakom iz Novega Sada. Materialna škoda je velika. Človeških žrtev ni
LDU Belgrad, 14. avgusta. Na postaji Dobrim je trčil vlak št. 6014, ki je pripeljal v postajo, z drugim vlakom, ki je premikal. 16 oseb je ranjenih, med njimi ena težko.
PolltlCne novice.
-f- Jugoslovanski klub in vladna krita. Jugoslovanski klub je do zadnjega skušal doseči koncentracijsko vlado, ki bi omogočala miren političen razvoj države in zmanjševala verjenost težkih kriz, ki jih ljudstvo ne bo moglo prenesti brez škode, Ob pečinah strankarske zagrizenosti in ob nepočakanosti demokratske zajed« niče, ki ji dosedanji dokazi lastne vladne nesposobnosti Se ne zadostujejo, so se ts težnje razbile. Bližnja bodočnost bo pokazala, kako usodno napako so storili tisti, ki so strankarskim koristim zapostavili koristi našega ljudstva. Bridko je pri tem le to, da bo pokoro za njih grehe nosilo zopet ljudstvo in nc oni sami.
-H Skopni program, ki so ga izdelali demokrati in socialisti za novo vlado, bo predložila vlada zbornici, kakor nam poročajo, prihodnji četrtek. Nič ne dvomimo, da bo to dobra mešanica gorečega domoljubja in pretresljivih demokratskih pre-osnov, hripave državnotvomosti in krvavega radikalizma, z eno besedo, mešanica jugoslovanske in internacionalne soli. Po velikem kupu besed, ki se nam napovedujejo za prihodnji četrtek, bomo počakali dejanj, ki pridejo za njimi in tistih, ki jih ne bo.
-j- Vsak četrti mož in še več. V narod. predstavn. ima soc. klub 11 članov. Iz tega kluba pridejo v novo vlado 3 možje kot ministri, torej vsak četrti in še več. Demokratom sc bo nemara kmalu zazdelo, da so predrago plačah koalicijo, a če nje opravičuje prirojena jim vladohlepnost, ali boda socialistični voditelji opravičeva-
li zvezo s stranko kapitalistov s svojimi osebnimi uspehi?
-f Dr, Draikovič. Včeraj je prišel v Belgrad iz Pariza član Demokr. zajednice dr. Draškovič. O njem sc govori, da je najboljša glava cele Demokratske zajednice. Ves dan je danes dr. Draškovič vodil pogajanja. Sodi se, da bo on dejanski vodja novega kabineta in bo prevzel portfelj za želcznice.
-j- »Rusija« sc imenuje »list za vseslovansko državno miseln, ki je začel izhajati v Splitu v Dalmaciji. Namen lista je izražen v naslovu. Sprva so hoteli nazvati list »Republika« in »Slavenska (slovanska) republika^, a jim je oblast na lep način dopovedala, zalcaj to ne more biti dobro. »Mi hočemo, da se iz vseh naših samostojnih in razcepljenih držav stvori nasproti svetu edinstveno reprezentirana Slovanska drža po načinu Zedinjenih držav ali nemškega cesarstva. — Meddržavni in medplemenski, jezik'bi bil ruski. Tč je v glavnem zmisel ljudi, ki se zbirajo okrog novega lista,
•f Aristokratske spletke, Frankfurter Nachrichten poročajb od 13. t, m. z zanesljive strani: Že 22. junija je bil v Lu-cemu sestanek visokih av.stro-ogrsk.jh osebnosti. Razpravljalo se je o padcu Bele Kuna. Cesar Karel je bil na tem sestanku navzoč, ravno tako tudi nadvojvoda Friderik, grof Julij Andrassy, princ Windisch-graetj in Schonburg. Andrassy je šel potem baje na Dunaj, da se posvetuje z zastopniki entente in Lovcszyjem.
-f Mirovno stanje naše vojske. »De-mokratija« javlja, da bo mirovno stanje naše vojske štelo 40.000 vojakov in rekrutov. V to število niso všteti orožniki, carinski stražniki in obmejne straže. Ta formacija je določena od mirovne konfcrence v Parizu.
Dnevne novice.
— Ljudsko vseučilišče. Iz Belgrada poročajo: Veliko število kulturnih delavcev iz vseh dežel so začeli akcijo, da se organizirajo ljudska vseučilišča po vzorcu narodnih univerz v Ameriki, Najprej se bosta otvorili dve vseučilišči, ki ju bodo vodili priznani strokovnjaki v Zagrebu in Belgradu. Poleg predavanj o socialističnem problemu bodo posvečala ta vseučilišča veliko pozornost literarnemu izobraževanju ljudstva.
— Pozdravi iz Sibirije. Srčne pozdrave iz daljne Sibirije pošilja vsem znancem in znankam Joško Prezelj, podporučnik 1. Jugoslov. polk, Tomsk, Sibirija,
— Gasilno društvo v Gorjah vabi pa veselico, ki jo priredi v proslavo svoje 25 letnice dne 17. avgusta. Ob 11. uri bo maša, potem nagovor na člane, ki so že 25 let pri društvu. Popoldne ob 3. uri velika veselica v gostilni g. Vinkota Jana v Spod, Gorjah z zanimivim sporedom.
— Dirka kluba slov. kolesarjev »Ilirija« okrog jezera na Bledu sc je vršila včeraj kot zaključek športnih tekem, prirejenih po Tourist Office. Uspela je nad vse pričakovanje tako v športnem kot v prireditvenem o^iru. V športnem oziru so dosegli tekmovalci hitrostni rekord za to progo, kajti vozili s« kljub slabi, ozki cesti, polni nevarnih ovinkov s hitrostjo 32.150 km. Startalo je 10 dirkačev. Prvi je prispel na cilj stari prvak »Ilirije« g. Fran Ogrin, ki je prevozil progo 6% km v 12 min. 9*/* sek., ter dosegel s tem hitrostni rekord za to progo. Drugi je bil g. Rebolj, z 12 min, 10‘/» sek., tretji g. Joso Pogačar z 12 min. 22’/* sek. Sledili so gg, Kastelic, Marčan, Šiškovič in Nosan, ki so prispeli vsi v maksimalnem času na cilj. Trije dirkači so imeli malo nezgode, ki jim je onemogočila nadaljno tekmovanje. Nešteto občinstva je z največjim zanimanjem sledilo interesantni dirki ,ki je imela osobito pred ciljem najlepše momente v. zadnjih bojih za prvenstvo. Za red je bilo izborno preskrbljeno, za kar gre osobita hvala požarni brarabi iz Mlinega in Bleda ter sosednim in domačim orožnikom.
—Položaj jugoslovanskih vojnih ujet« nikov v Italiji. Iz Belgrada poročajo: Kakor znano, se Italijani branijo, odpuščati vojake jugoslovanske narodnosti, ki so prišli v italijansko ujetništvo Njihov položaj je zelo žalosten. Podčastnik Anton Schmidt je pobegnil iz italijanskega ujetništva in prišel v Jugoslavijo. Položaj naših ujetnir kov na Italijanskem popisuje tako-le: Postopali so z nami zelo grdo. Kaznovali so nas pogosto, vezali nas in tolkli kakor živino, Ponoči je prišel italijanski častnik, da nam za nečuvene cene prodaja čokolado, kruh itd. Za kos čokolade morali smo plačeti 30 do 40 kron. Za tričetrt kilograma kruha smo plačali 70 do 90 kron. Brez vsakega razloga so nam odvzeli..'V£» naš denar in nam dajali potrdila. Na„.t* način jc posebno postopal poročnik Canfotti, ki nam je pogosto pritrgal hrano in ni izplačeval mezde, katero smo zaslužili pri poljedelskih delih. Ko smo se nekega dne zaradi tega pritožili pri kapitanu, nas je dal poročnik tri dni zvezati v okove.
— Pisemska cenzura v Mariboru jav-liaj Ker se premnogi ljudje pri dopisovanju
ne vedo, če bo kdo šel proč ali če ostane itd. Čc si hočeš zagotoviti sobo za drugi dan ti poreko, da sob sploh ne rezervirajo
in da nc vedo, kaj še pride. Z eno besedo, na prvi pogled napravijo vratarji tak utia, da jim človek nchoic verjame. Vendar pa ni tako. So ljudje, ki dobijo sobo kadarkoli
pridejo ali brzojavijo. To so verižniki — ki so nekaka država v. državi — in ki sto* re denar in z denarjem vse, Pošepnejo vratarju in mu stisnejo bankovec za 20 K pa dobijo sobo: v takem slučaju napravijo sicer korektni vratarji izjemo in jo tudi rezervirajo za par dni naprej. Na ta na£m lahko prihajajo v Ljubljano židovske in druge pijavke našega juga kadar hočejo in dobe zavetišče ob vsaki uri brez straha« da bi morali prenočiti na kolodvoru, kas* se pripeti marsikateremu našemu poštene-mu človeku. Čc sc jc naselila poleg te, V* ^ naše hotele tudi navada, da gosta, ki Je! dal manjšo podkupnino, vržejo na cesto*-da napravijo s tem prostor gostu, ki je Stisnil v vratarjevo dlan večji bankovec, kot ■ se jc godilo in sc godi v Zagrebu, tega ne vemo. Pazili bomo na vse, zakaj radoved* ni smo, kakor sc bo razvilo seme židovsko mešetarskih manir, ki se je vsejalo med nas. Drugič več.
Ij Ravnateljstvo opernega gledališča! V Ljubljani potrebuje pevce basiste in altist* ke za zbor. Re.Hektanti naj se osebno zglasc v pisarni tajništva v opernem gleda* lišču.
lj Elekirična zadruga v Sp. šiški. Pripravljalni odbor imenovane zadruge opo* zarja tem potom posestnike in posestnice^ v Sp. šiški', da se vrši še jutri v nedeljol 17. t, m. od 9. do 12. ure dopoldne vpiaoM vanje članov k zadrugi. Dotični, kateri Se niso pristopili, naj to store sigurno jutri*, ker odbor mora imeti približno število č3a» • nov z žarnicami na razpolago, da more na* praviti nadaljne korake s centralo gleifc toka. Ne zamudite prilike, ker električna! razsvetljava v šiški je neobhodno potreba , na. Deleži so varno naloženi. Kdor se ttft • bo vpisal kot član, se mu pozneje pri od-> daji toka gotovo nc bo moglo tako točne* in zanesljivo ustreči, kakor članom. Ne za1-* mudite prilike, ker danes si že skoraj vsfc« ka vas nabavi to luč, ali mora Sp. Šiškai res ostati zadnja. Vsako tako podjetje se je šc dobro obneslo. Pristopijo naj tedaj jutri vsi posestniki v Sp, Šiški k zadrugi/ — Priprav, odbor.	,	\
lj Zatekel se je velik mlad lovski peqp bele barve z rujavimi lisami. Lastnik; dobi Poljanska testa 15, priti.	<,r
Stehleničnfcff.
(Češki spisal Karel V. Rais; preložil Al. Benkovii.)
(Dalj*.)
In prišlo mu je na misel:	Moja mati
posna te ljudi, ve, kaj uči v njih — gotovo je zato vprašala, ali nama bodo vrnili po-sete. Že takrat me je zbodlo to vprašanje, Drugikrat jc prišedši k obedu pripovedoval: »Srečal sem tetko Poupovo. Dru-gekrati jc žc od daleč pritekla k meni in naklepetala, toliko, da mi je po ušesih šumelo; danes je šla z Bartoničkovo, in čeprav sem sc ji že od daleč smejal in kričal: »Dober dan, teta,1 je komaj pokimala z glavo in rekla: ,Dober dan želim!1«
Ko je deseti dan prišel k obedu, žc ni ničesar več vprašal, tudi na po!i;:b jc pozabil ter ves rdeč odhitel v sobo; klobuk jc zagnal na posteljo, slekel suknjo ter slabe volje in razburjen hodil gorindol.
Pri obedu je bil mračen in je molčal; le parkrat jc zamrmral skozi zobe: >1 o ti jc ošabnost!«
Gospa Gusta ic že nekaj dni hodila kakor po iglah; samo enkrat mu je rekla: »Karel, nc bodi vendar nespameten, kaj pa ti je toliko do njih* da tako ponižuješ samega sebe?« A Karel jc odgovoril kratko:
»Ti lahko govoriš, ti nimaš ž njimi ni-kakega posla, in ta končno niti ni treba govoriti ž njimi — a ja?!«
Videč, da ga draži vsaka baseda o tej stvari, se je rajši delala, kakor bi niti ne mislila na to, kakor bi se niti ne zmenila za to; v duhu pa je trepetala, ne vstaja li
v njem mržnja tudi proti njej  ---------
Danes je že komaj zadrževala jok in malo- je manjkalo ,da ni bolestno vzkliknila: »Ne jezi se name, da nisem taka, da bi bili tukaj zadovoljni z mano!«
Ko sc jc popoldne poslovil od nje, je rekel samo: / Jezen sem na tukajšnje ljudi!«
»Saj jim nisva ničpsar storila!« je vzkliknila ona: »Ako nimam steklcničnicc in sem uboga.—«
Zmajal je z ramami in rekel: »Kaj naj počneva ž njimi!«
Odšel je, nc da bi ji bil povedal, da je mati pritekla za njim na polje in tarnala: »Le poglej, fant, maslarica jc bila pri nas in je pripovedovala, da jc slišala, da nihče k vam ne pride na obisk. Taka sem bila, kakor da jc strela udarila v rac. Saj vendar nisi bogve kako nizkega rodu in oskrbnik si tukaj! Saj seni ti rekla, da si kupita stc-klcničnico, a ti me nc poslušaš. Tu imaš, prinesla sem ti ta prispevek —« in skrivaj mu je zopet ponujala tiste zmečkane oapirie.
Zardel je in sc na vso moč val, da bi ne zarentačil.
■'Marna, prosim vas, ne mučite me^i je rekel trpko, »in ako vam še kdo kaj ta** kega obesi na nos, recite mu, da n&otfatf nisva prosila in ga prosila ne bova!«
»Kako si vendar svojeglaven!« jc re* kla z očitkom. »Ali te nc bo nič sram, bo vsakdo govoril o tem?« .,y-^r.''
Nevoljno jc zamahnil z roko. ‘
»Saj sem bil žc marsikje, a ni taka ošabnost kot pri teh (in z glarvo je mignil proti Belcu) še nisem naletel nikjer. Kd sem bil še deček, sem jih pozdravljal t ,Dober dan1 in, ,kumica.‘, ali kvečjemu gospa Darbujanova', zdaj pa ,klanjam sc* milostiva', pa šc vihajo nosove. To je že—
'Prosim te, fant, nikar se ne ujeda* da tc ne bodo vlekli čez zobe! Glej, ž« naši bližnji prijatelji govore o tem in ae posmehujejo, kaka gospoda da sta!« je vorila uzlovoljena.
Brez skrbi naj bodo — m5eeaff‘ ninnaal iskati pri njih!« —
Mati je odhajala proti Podnajem zelo potrta.
Oskrbnik jc dobro vedel, da hoče bel. ska gospoda njega in ženo negovo poni* Jati, pokazati pred vsemi tukajšnjimi ljudmi ,da se ne moreta meriti s honoratijo.
Vedel jc, da r.o to malenkostni, puhli, na svojih par grošev strašno ponosni lju« djc, da niso vredni, da bi sc zmenil zanje] jezil se jc pa vendarle.
Tudi on jc bil tu doma..^
Čc jc lc mogel, sc jc ogibal ljuidi, da bi nc zapazil kakega posmehovanja. Zdelo sc mu jc celo, da žc v očeh ljudi, ki ®o biB x grajskih službah, opaža porogo, —1
Ko jc tisto popoldne dninarica prišla' pomivat, gospa oskrbnikova skoro ni it* pregovorila besedice in jc le venomer gle dala prazno dvorišče.
Žena je poskušala napeljati razgovor, gospa pa jc odgovai^jala samo z: da ali ne.
Nazadnje je dninarica priliznjeno vpra*
šala:
»Ali ste morda kaj bolni, gospa?
»O, prav nič, bodi brez skrbi.«
»Nič nc tajite, saj vidim! Pa si menda, za’ božjo voljo, vendar ne ženete k srca da tukajšnje gospode ni k vam? Kdo bi s mislil — zaradi njih stcklcničnic!«
(Dalje.)
  —l---—~
konsorcij »Večernega lista«, urednik Viktor Cenčič.
Izdajatelj
Odgovorni	___	_______
Tiska »Jugoslovanska tiskarna* y Liubliani