Leto XXXIX.
n Inserati: ■■
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . , . . po 15 t
za dvakrat ..... 13 „
za trikrat . . . . „ 10 „ ■a večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
eaostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
vsak dan, Izvzemši nedelje ln praznike, ob S. url popoldne.
v	.i	»,.,,.
SfBVo 169-	V Llnbllaiil, v sredo, 26. Inllja 1911.
= Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . K 28'—
z« P0JJ6,ta. " • » 13>-
za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6'— za on meseo „ . „ 2'—
V	opravi prejeman raeseSno K 1*80
Kar Uredništvo Je v Kopitarjevi nliol Star. 6/m. Bokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =		Političen list za slovenski narod	■	Opravnlštvo Je v Kopitarjevi nlloi štev. 8. ta Avstr. poStne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn SL 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Živilo Hrvatska!
Dne 24. t. m. popoldne sc je v prostorih hotela »Janje« v Zagrebu pod predsedstvom državnega poslanca J. Prodana pričela konferenca »Stranke prava, ki je zbrana okolu dnevnika »Hrvatsko Pravo« in »Starčevičeve stranke prava«, ki je združena okolu dnevnika »Hrv. Sioboda«. Pri konferenci, katere namen je bil združiti obe frakciji, so sodelovali iz Dalmacije poleg držav, poslanca Prodana državni poslanec dr. Mate D r i n k o v i č, načelnik Šibenika dr. Ivo Krste 1 j, iz Sarajeva sta prišla poslanec Veseli-č i č in dr. Pcrišič.
Zastopniki Istre v avstrijskem državnem zboru so poslali pismeno izjavo, ki je bila sprejeta z zadovoljstvom, »Hrvatsko-slovenski klub« v avstrijskem državnem zboru je pa po poslancu Prodanu navdušeno pozdravil konferenco zastopnikov pravašev.
Razprava o skupni politični in gospodarski akciji pravašev se jc nadaljevala včeraj ccl dan v »Starčevičevem Domu«, danes pa smo dobili iz Zagreba naslednjo brzojavko:
»Po intervenciji pravaških zastopnikov iz Dalmacije in Herceg-Bosne je došlo na konferenci do zbližani« obeh hrvaških pravaških strank. Sklenilo se je skupno nastopiti pri bližnjih volitvah v hrvaški sabor ter se pripravlja formalna fnzija. Skupni zbor obeh frakcij se bo vršil dne 10. avgusta v Zagrebu. Sklenilo se je skupno delovati s Slovenci.«
Ta sklep naznanja novo dobo na našem jugu. Ljubezen do domovine je premostila nasprotstva in stranka prava nastopa združena kot mogočen faktor, sledeč sijajnemu vzgledu »Hr-vatsko-slovenskcga kluba« v avstr. državnem zboru. Slovenec i Hrvat stopata roko v roki na pozitivno domovinsko delo. Zdravic o hrvatsko-sloven-skivzajemnosti so naši prednamci nam dovolj zapustili, novi čas zahteva resnega dela za oživotvorjenje idealov hrvatsko-slovenskega naroda. Za zastavo hrvatsko-slovenskega združenega dela, katera je bila razvita včeraj tudi v srcu Hrvatske, belem Zagrebu, navdušeno korakamo z zaupanjem pojoč: Još Hrvatska ni propala! . . . Visoka se bude stala,, dok jo združimo! . . .
In vsi Slovenci in Hrvatje, ki so blage volje in src polnih prave ljubezni do domovine, naj se pridružijo tej sveti
TiUolspčev® hči.
Bretonska povest. A. Le Braz.
I.
»In če sem jih poznal, prelepe čase prekmorskega tihotapstva?« jc vprašal vpokojeni carinski stotnik Le Deiunat, ko sva sc sprehajala v večernem hladu po njegovi terasi ob morju. »Da, lahko rečem, da sem živel v času, ko je najbolj cvelo. Ker se zanimate, kakor sc mi zdi, vam hočem povedati zgodbo iz tistih dni, ki sem jo ohranil v spominu, kakor bi jo bil včeraj doživel. Zakaj, lahko kmalu spoznate.
In vendar jc žc skoraj pol stoletja od tedaj. Jaz imam danes dobrih tri-inšestdeset let, tedaj pa jih nisem imel še petindvajset. Dva srečna dogodka sta se tedaj izvršila v mojem življenju: prvič, sem bil imenovan za poročnika, drugič, sem bil prestavljen v Tre-guignec, na severno bretonsko obalo, blizu svoje rojstne vasi, kajti jaz sem iz Pcrrosa. Do tedaj sem životaril po malih carinskih postajah, zdaj ob belgijski meji, zdaj na švicarski, vedno daleč od morja. Polagoma sem od stopnje do stopanje prilezel do poročniškcga mc-
zvezi, o katere udejstvitvi sc je v preteklosti tolikokrat že zaman sanjalo. Sedaj resnično živi hrvatsko-slovenska vzajemnost! Bog ž njo!
Argentinsko meso.
Dunaj, 25. julija 1911.
Današnji Gautschev govor, ki jc v njem odgovarjal interpelacijam glede argentinskega mesa, pomenja silno važen dogodek za novo zbornico. Mestni in socialno demokraški poslanci so hoteli, naj začne državni zbor v znamenju boja proti kmetu svoje delo. Gautsch je na temelju jasnih dejstev to grdo namero onemogočil in v imenu vlade izjavil, da se da vprašanje mesnih cen rešiti samo s tem, da sc povzdigne domača živinoreja. Vse to, kar so naši poslanci na svojih shodih povedali v tem oziru, jo potrjeno tudi v govoru ministrskega predsednika. Neumna klobasarija naših liberalnih listov, čenče raznih Novakov in Ribni-karjev so temeljito ovrženc. Ministrski predsednik tega, kar je povedal, gotovo ni storil za to, da bi se prikupil krneč, poslancem, marveč za to, ker je njihovo stališče edino resnično in edino mogoče. Gotovo bi bil rad ustregel nemškim mestnim zastopnikom, ki zdaj v tem oziru tako kriče, a stvar sama ga je kot poštenega državnika vodila po drugi poti. Protikmečka politika ne bo imela v sedanji vladi opore, pač pa bo imel v nji živinorejec varstvo in pomoč. Ne vemo, kako se razvije jDolitika v bodočnosti. Naši poslanci imajo svobodne roke. Začetek pa je kmečkim poslancem gotovo zelo simpatičen.
Miiisirski prelseftik e povzdigo živinoreje!
V minuli volivni borbi jc zlasti v mestih igrala veliko vlogo draginja, mesa. Ker čuti draginjo mesa meščan vsak dan, je seveda volivec v mestih glasoval za tisto stranko ,ki sc jc najbolj rotila, da odpravi vsako draginjo, zlasti pa še draginjo mesa. Na Dunaju so posebno socialni demokrati, ki ob takih prilikah nepopisno široko odpirajo usta in njihovi zavezniki židovski liberalci, skoraj popolnoma izpodrinili krščanske socialce. Dunajčan je mislil, da tisti hip, ko vržejo vladno stranko, bodo imeli dovolj mesa in pečenke, mleko bo pa kar zastonj, to bo
sta. Lahko si torej mislite, kako sem so veselil, ko sem zopet ugledal svoj domači kraj in morje. Nekoč sem nekje bral, da so grški vojaki jokali veselja, ko so po večmesečni odsotnosti zopet ugledali morje, dasi niso bile niti tiste vode, ki so pljuskale ob obali njih domačije. Z menoj je bilo isto, ko sem s skrajnega roba tregorske planote zapazil neskončni modri vodni trak, ki se jc vil v nedogledne dalje na obzorju.
Bilo jc — šc zdaj vem natanko — dne dvanajstega julija. Lepo poletno jutro, ko plava dnevna svetloba kakor rahel vzduli nad pokrajino in jo obdaja, skoraj bi rekel, z deviškim čarom. Celo pusta trčguignecška zemlja sc mi jc zdela nad vse krasna in z veselim srcem sem stopal po strmi ozki stezi, ki pelje med brinjevim grmičjem in med revnim smrečjem doli v vas.
Saj jih poznate, te vasi oh treguig-neeški obali — ena je podobna drugi. Ena sama cesta, na eni strani vrsta nizkih hiš, ki gledajo vse v daljavo, na drugi strani obrežje, tu polno neštetih skal, tam posejano s prodom kakor mozaik. Tako približno izgledajo v tem kraju vsa mala pristanišča in Treguig-nec je na isti način sezidan, kakor sosedna. Toda nekaj ima vendarle, kar hi drugod zaman iskali, lo so mnogi, mnogi otočki, ki so nanizani lesno
že naredil socialni demokrat in liberalec. Dunajčan je volil in izvolil, a takoj jc postalo poleg drugih živil meso še dražje in vlada je naenkrat povedala, da ne pusti več uvažati argentinskega mesa. Zašumelo je po meščanskem in mokraškem časopisju, prirejali so se protestni shodi, na katerih se je na vse pretege zmerjalo krščanske socialce, zlasti bivšega ministra Weisskirchnerja, in komaj se je odprl državni zbor, je priplavalo v zbornico cel kup nujnih predlogov, v katerih sc zahtevajo vse mogoče stvari za odpravo draginje mesa, zlasti pa neomejen uvoz argentinskega mesa. Sinoči na predvečer so sc vršili na Dunaju mnogoštevilni shodi, da preludirajo današnji razpravi v zbornici. Socialni demo-kratje so se zgrinjali v prostrane So-fijinc dvorane, krščanski socialci, ki mislijo, da bodo v demagogiji mogli konkurirati s socialnimi demokrati,.so pa zborovali na dvorišču mestne hiše. Povsod na tisoče ljudi, in današnje jutranje časopisje jc nabasano s poročili in opisi teh zborovanj in pouličnih demonstracij. Danes pa je bil taisti dan! Ministrski predsednik Gautsch je imel nenavadno dolg, pa tudi odločen govor. Poslušalo ga je na stotine poslancev in ko smo poslušali njegova izvajanja, se nam je zdelo, da razvija gospodarski program S. I,. S. Razočarani so bili socialni demokratje in njihovi zavezniki, ki so culi. izvajanja in viharno odobravanje kmetskih poslancev.
Ministrski predsednik sc jc uvodoma bavil z razlogi, zakaj je vlada dovolila uvoziti 2000 ton argentinskega mesu, ker se še od tistih 1650 ton mesa, da so popolnoma pravilno postopali, ker so delali sporazumno z ogrsko vlado, kar morajo na podlagi nagoclbc z Ogrsko. Povedal je še, kako malo po-željenja imajo ljudje po argentinskem mesu, ker se šc tistih 1650 ton mesa, ki se ga je uvozilo, doslej porabilo samo 951 ton, v dunajskih mesnicah ga leži še 327 ton, a ostalo je v Trstu, ali se je pa prodalo v inozemstvo. S temi podatki je udaril najbolj demagogijo socialnih demokratov in raznih meščanskih politikov in žurnalistov, ki se z agitacijo za argentinsko meso hočejo vzdržati na površju. Ministrov govor je pa še izzvenel dalje v tem smislu, da sc naša država ne sme izročiti na milost in nemilost židovskih prekup-cev in glede mesa ne smemo postati odvisni od tujih dežel. Povzdignimo živinorejo! Pomagajmo kmetovalcu, pa bo redil več živine in ceneje kakor se-
drug poleg drugega, kakor biseri ob obali. Obrnite pogled kamorkoli, proti severu, vzhodu ali zapadu, povsod srečate njih ostre, nad gladino raztrošene obrise. Nekateri izmed njih, kakor n. pr. velika gola skupina Tome, izgledajo kakor predgorja, ki so sc ravnokar odtrgala ocl celine, od katerih so pravzaprav ločena le ob času plime. Drugi zopet, kakor Bruk, Groagnez, Saint-Gil-dos, Enes-Kreiz, sc dvigajo kakor stopnice vzporedno z obrežjem iz morja, podobni velikanskim valobranom, oh katerih divjajo in razsajajo valovi kanala La Manche. Tretja skupina, »sedmeri« otoki, pa se razteza pogumno v daljino in izgleda kakor truma pred-polopnih kitov, ki sc igrajo v isti višini z obzorjem.
Ko sem prvič s pustinje, ki se dviga nad trčguignecškc strehe, užival la pogled in opazoval pokrajino z ostrim pogledom carinskega uradnika, ki je vajen študirati ravnolako fiziognomijo pokrajin, kakor obraze ljudi, tedaj sem moral nehote primerjati lo morje otokov z velikansko plitvino, in nehote sem vzkliknil, dasi nisem mislil na lepoto kraja: »Presnelo kako imenitno jc ustvarjen ta kraj za tihotapstvo!«
»Da, to žc, toda rod tihotapcev ji' izumrl,« sem zaslišal nenadoma na
daj! Odpravimo vse, kar neopravičeno podražuje meso, pa ne samo meso, ampak tudi druga živila, sočivje, zelenjavo, jajca in mleko! ln v tem oziru je razvil cel, lep program, o katerem le želimo, da bi prešel v meso in kri vseh tistih, ki so dolžni skrbeti, da bo imelo prebivalstvo dovolj mesa v domači d ržavi.
Poudarjal jc, da letos zaradi uvoza mesa iz Argentinijc in Srbije živina ni nič cenejša, kakor jc bila prejšnja leta in da hi morda cena ostala ista, ako hi sc šc nekaj časa pustilo uvažati, poudaril jc pa takoj šc odločneje, da bo vlada morala ustaviti uvažanje mesa iz tujih dežel, a podpreti pridobivanje mesa doma. (Viharno odobravanje.) Imamo zakon z leta 1909, katerega moramo točno izvrševati, to jc letna podpora 6 milijonov za povzdigo živinoreje. Kako se je delalo pretečeno leto, bo podalo poročilo kmetijsko ministrstvo. Uspehi prvo leto ne morejo še biti posebni, a boljše je že, kakor jc bilo in čimdalje bolje bo. Zboljšati moramo pašnike in travnike, zboljšati živinsko pleme in zboljšati rejo z nabavljanjem umetnih gnojil in potrebnih krmil. Zi-vinske zavarovalnice so potrebne. Vnovčevalnica za živino mora skrbeti za prodajo živine; ustanavljajo naj se primerne zadruge. Tega pa naj ne podpira samo država in dežele, ampak še posebno mesta, ki so najbolj intere-sirarni pri nabavi mesa! Očitai jc. da bi bila dunajska občina lahko več storila v tem oziru. (Ljubljanska tudi ni nič! Op. uredništva.) Vlada se bavi z znižanjem železniških tarifov za krmila in gnojila pa tudi živila. Začasno se bo znižala vožnja za meso. Ako bo v okolici mest postajalo mleko dražje, se bo skrbelo, da sc bo iz oddal juih krajev po ceni dovažalo v mesta. Železnice bodo morale pripraviti hladilne vagone itd. Končal je s krepko obrambo kmetske-ga stanu: Draginje, ki postaja neznosna že pri vseli stvareh in po vseh državah, ni kriv kmetski stan. (Viharno odobravanje.) Kmet nima delavcev in poslov, in še ti, kolikor jih jc, so veliko dražji in ker so dražji tudi stvari, ki jih kmet potrebuje in je pridelovanje dražje, kmet svojih pridelkov ne more prodajati v izgubo. (Viharno odobravanje.) Ves govor ministrskega predsednika sc je sukal v smeri gospodarskega programa naše stranke in jc bržkone dal smer, v kateri se bo razpravljalo draginjsko vprašanje in uvoz mesa v zbornici.
.svoji lovi, i7. njive na polju, ki jc bilo ob poti. Začuden, da se mi je kdo tako točno odrezal, sem se obrnil. Tedaj sc je že pokazal na obronku govorilec, krepak človek z zarjavelim obrazom, ribič po obleki.
»Bog daj!« je. dejal, sc dotaknil čepice in sc začel naglo opravičevati,
da se je drznil itd----Prekinil sem ga:
»Ni treba nasprotno, vi mi lahko napravite neko uslugo. Prosim, na katerem koncu vasi je carinska postaja?«
»Ravno prav,« je odgovoril, »jaz grem tudi tja, če hočete, vas peljem naravnost pred vrata.«
Z enim skokom jo bil na poti in skupaj sva stopala dalje.
»Stavim, da ste novi poročnik?« jc začel pri prvih korakih.
»Da, sem. In vi? Vi ste gotovo mornar po poklicu?«
»Jim,« jo mrmral in kimal z. glavo, »jaz sem v prvi vrsti uboga para. Vsa. rokodelstva in nikakega zaslužka! Glejte, v našem kraju ne preostaja drugega, kot da sc človek prerije skozi prav revno. In ponižno javljam, da ste tega krivi ravno vi, carinski uradniki. Kot prekletstvo ste prišli nad nas, lilio-tapsko pravico, obrežno pravico — vse, vse le nam vzeli. I)a, naj bi nam vlada saj dajala, plačo, kakor vam! Kajti plačo vi prav lahko zaslužitel Kadite
Državni zbor.
&
Bančna predloga.
Zbornica je včeraj po daljši razpravi odkazala bančno predlogo bančnemu odseku. Govor češkega socialnega demokrata NVaneka je bil večkrat moten. Wanek je namreč dokazoval, da mora jenjati nemško prvenstvo. Izjavil je, da odklanja predlogo. Govorili so še Lecher, dr. Kramar, Schraffl, Ceglinski, Biankini in glavni govornik Choc.
Gautsch
je nato govoril o vprašanju draginje mesa. Z njegovim govorom se pečamo v dveh posebnih člankih.
Krvave volitve v Drohobyczu.
Glede na krvave volitve v Drolio-byczu, kjer so streljali vojaki, je vloženih 8 nujnih predlogov, o katerih zbornica skupno razpravlja. Prvi je govoril včeraj Bilinski, ki zahteva, da naj sc krivci kaznujejo strogo po postavi. Država naj odškoduje droliobyczke žrtve. Socialni demokrat Diainand dolži okrajnega glavarja Piatkievvicza, da je izzval drohobyczke dogodke.
Seja se je zaklučila ob Yi6. zvečer. Danes zopet seja.
Seja klubovih načelnikov.
Včeraj opoldne so zborovali načelniki klubov. Po daljši razpravi sc je na dr. šusteršičev predlog sklenilo, da se kandidira za mesto načelnika bančnemu odseku poslanca Laginjo.
Bančni odsek
Se je sestavil po seji. Za načelnika je bil izvoljen dr. Laginja, za namestnika pa poslanca Sommer in Kolischer, za poročevalca je bil izvoljen poslanec Kuranda.
iz Črnomlja.
— O črnomaljskih liberalcih. Črnomaljski liberalci imajo to lastnost, da si arogirajo oblast, komandirati Črno-maljce, ki pa za nje ne marajo. To pokaže v zadnjih časih vsaka volitev, bodisi v katerokoli javno korporacijo. Ti ljudje čutijo, da jim bo ta njihova oblast šla kmalu popolnoma rakom žvižgat kljub temu, da se hinavsko prilizujejo vsakemu, od katerega upajo kaj doseči. Črnomaljci se tem ljudem smejijo, osobito v slučajih, kadar pride v Črnomelj od strani deželnega odbora kaka veljavna oseba. Skušajo po različnih ovinkih in tudi za hrbtom drugih oseb bližati se odposlancem deželnega odbora v nadi, da bi potem ljudi slepili, češ, da so oni še vedno iste priznane osebe, ki imajo izključno govoriti v Črnomlju. Pristaši Slovenske Ljudske Stranke to smehljaje gledajo ter norce zbijajo, osobito z onim poznanim možakarjem, ki je mnenja, da se brez njega in ne v njegovem smi-
pipico na izprehodu po obrežju, ob lepem vremenu pod zvezdnatim nebom ležati kakor kuščar na trebuhu, postopati po travi, in če dežuje ali pride mraz, spati na suhem senu in bičju v gorki stražnici, to pač — le priznajte mi — ni ravno eden izmed najtežjih poklicev.«
»In vendar vse to ne zabrani, da bi človek ne izgubil življenja pri tem,« sem odgovoril.
»Da, da, trganje po kosteh! Bolezen vseh bogatinov!«--
»Če niso streli, ki nam jih kdo iz zasede izza skal sproži v hrbet. To se včasih primeri, kajne, prijatelj?«
Skomizgnil jc z rameni, sc zarežal s porogljivim glasom, v katerem jc zvenelo pa tudi malce grenkobe: »Streli tu, ah, moj Bog, kako dolgo več ne pokajo. Saj sem vam povedal, izumrl je rod, ki je pokal na ljudi vaše vrste. Postali smo krotki tu okoli, odkar ste vi in vaši tovariši tako mnogoštevilni. Naši očetje so celo »priprošnjici tihotapstva« posvetili kapelico, mi pa smo slabiči in smo jo pustili si podreti. Naj-brže bi bila tudi podoba svetnice šla v ogenj, da je ni vzel iz usmiljenja k sebi gospodar Treztelski.«---
»Priprošnjica tihotapstva! Kakšne pravljice mi pripovedujete?«
»Ah, res, popolnoma sem pozabil,
da ste ravnokar prišli v naš kraj.--
Vprašajte le svojega podčastnika, ta vam vse razloži.«
Ta čas sva dospela do carinskega poslopja, ki je stalo na koncu vasi, kjer jc prijazno odsevalo njegovo pobeljeno pročelje izmed dveh melanholično sivih gostilen, ki sta stali na obeh straneh. Zahvalil sem se vodniku in ločila sva se.
Par minut pozneje sem izvedel, da Je bil možakar, ki mi je delal družbo ob prihodu v Treguignec, že štirikrat prej kaznovan radi tihotapstva. Kakor vidite, ta začetek je bil precej originalen.
(Dalje.)
slu ne sme v Črnomlju nič storiti. Te ljudi pozna že vsakdo, poznajo jih tudi v Ljubljani, in radi tega sikajo kot i gadi na vsako osebo, o kateri vedo, da na noben način noče njim tlake delati in da se tudi z nobenim terorizmom ne da črnomaljskim liberalcem v jarem vpreči. Ti ljudje so hoteli preprečiti svoječasno prihod našega odvetnika g. dr. Sturma v Črnomelj na ta način, da bi ljudi pregovorili, da ne bi dobil stanovanja, pri čemur je šel kliki na roko tukajšnji notar. A ni pomagalo. Gosp. dr. Sturm sc jc naselil v Črnomlju, stanovanje je pa dobil pri lastnici libe-l-alki. Sedaj pa so te poštene duše nagovorile to liberalko, da je poskusila stanovanje odpovedati in da bi v to stanovanje zlezel notar, kar pa ne bo šlo tako kmalu. To svojo umazanost, mesto da bi molčali, pa ti ljudje razglašajo v »Narodovi« cunji, dasiravno dobro vedo, da ima dr. Sturm v Črnomlju na razpolago dve stanovanji, namreč sedanje svoje stanovanje in še eno drugo stanovanje, obstoječe iz cele hiše v bližini po sluhu slovečega notarja. Pripominjamo, da se liberalni družbi z notarjem in dvema drugima vred utegne kaj zelo neljubega storiti, ako ne prenehajo s hujskanjem. To gre tudi na naslov nekih gospodov, ki ne znajo razločevati prijateljstva od pristranosti. — Sapienti sat!
Oborožena portugalska republika.
Iz Lizbone poročajo: Razbui^jenje vsled protigibanja monarliistov jc neizmerno. 20.000 mož je mobiliziranih; med vojaštvom vlada izredno živahna delavnost. Kljub temu se trdi, da so vse tozadevne odredbe samo za pomirjenje javnosti. Alfredo de Magalhaes, ki še davno ni enega duha z notranjim ministrom, kar se je splošno smatralo, pa je poročal v parlamentu, da sc pojavi, ki se pripravljajo na portugalskih mejah, polagoma raztezajo preko severne province republike, vsled česar so potrebna hitra dejanja. Kajti že pred nekaj meseci so monarh isti skušali v Spalissi snovati vojaško čete in ni dvoma, da traja tozadevno delo že mnogo časa in da se namerava upad v Luago Melagaco in v Gerez. Te čete imajo orožja in municije dovolj in čakajo le na znamenje, da udarijo. Vojni minister pa je spoznal, da je naravnost nemogoče preprečiti upad monarhistič-nih čet z vojaštvom, ki ga ima republika na razpolago, in to tem manj, ker je častniški zbor vojaških čet na severu popolnoma na strani monarliistov, s katerimi se brati i sam poveljnik. Zato se je najprej sklenilo utrditi važne strategične točke. Dejstvo je, da bo morala vlada v kratkem času voditi hud boj proti monarhistom, ki zna izpasti v prid monarhistom, dokler se bo vršil na severu, kjer je pokrajina tako gorata in nepristopna, da se more primerjati afriškim gorovjem, kot poročajo častniki.
V parlamentu se je nedavno sprožilo vprašanje, zakaj je sedaj več monarliistov kot prej. Na to vprašanje pa je kaj lahko odgovoriti. Republika se je ravno s svojo brezobzirnostjo in protipostavnostjo sama obsodila ter prinesla deželi veliko škodo. Ljudstvo pa se ne pusti dolgo časa slepiti.
Bivši topničarski stotnik Concei-ros, ki je spoznal nevarno stran republike ter je svaril voditelje, naj svojih služb ne zlorabljajo, je sedaj vojaški vodja monarhistov. Vladno časopisje ga zmerja kot izdajalca, medtem ko ima vlada sama tolik strah pred njim, da je Antonio Josčc Almeida zahteval v parlamentu, naj se hrabrega vojaka usmrti. Nagrada pa, ki je razpisana na glavo Conceira, še ni dobljena. Kako žalostno bodočnost si pripravlja notranji minister, ki si je s svojimi slepar-stvi in brutalnostjo odbil vse simpatije in ki ga sedaj povrhu še lastna stranka preklinja!
Dogodki v parlamentu so najboljši dokaz za grozno razburjenje, ki vlada v deželi. Vsak trenutek nastajajo burni prizori, vsak trenutek se mora prekiniti seja, končno pa se pomirijo razburjeni duhovi in to šele tedaj, ko se začne razpravljati o dijetah sestradanih ljudskih zastopnikov. Značilno je za republiko, da prednjači želodčno vprašanje poslancev državnim potrebščinam. Skleniti nameravajo namreč zakon, po katerem bo dobil vsak poslanec 500 frankov mesečne plače.
Parlament jo bil otvorjen že 19. junija. a doslej še ni ničesar storil. Vlada doslej šc ni predložila zakonskega načrta nove ustave, državni proračun še ni sklenjen, ker sc finančni minister Belvas peča z vsemi stvarmi, samo s financami ne. Zastopniki tujih držav dvigujejo spričo takih razmer roke k nebu. In vendar hočejo republikanci, da prizna inozemstvo novi režim.
Posebno krvav predlog je stavil pred kratkim nadjakobinec Alvaro de časii-f). Ta namreč zahteva, naj se vsi •iini, ki bodo z orožjem v roki aretovani, kratkomalo ustrele. Ali ni to naravnost smešenje svobodoljubnosti in pravico-Ijubnosti države, ki jo prva svoječasno odpravila smrtno kazen?
Resnica je, da svobodomisleci poznajo samo svobodo zase.
IZ ALBANIJE.
Višji albanski poveljnik Abdulah paša je izdal oklic, v katerem proglaša, da hoče s svojimi vojaki zagotoviti turško suverenitoto nasproti albanskim vstašern. Vojake poziva, da naj postopajo usmiljeno z ženami, otroci in zapeljanimi prebivalci, po vojnem pravu pa naj postopajo proti tistim, ki so bore z orožjem proti turškim vojakom.
Požar v Carigradu.
'Jako strašnega požara, kakršen je bil zadnji carigrajski požar, tudi glavno mesto Turčije še ni kmalu videlo, dasi ni v Carigradu požar nič nenavadnega. Požar je izbruhnil v najobljude-nejšem mestnem dolu Stambulu. Gašenje je bilo zelo težavno, ker jo pri-rnanjkalo vode. Danes objavljamo zemljevid turškega glavnega mesta Carigrada in pa sliko vojnega ministra Malim ud Šefket paše, ki je bil ranjen ob požaru, ker ga je zadel goreč tram. Mahmud ŠefkeUpaša je bil tudi voditelj upora proti Abdul Hamidu.
Obseg carigrajskega požara.
Carigrajsko policijsko ravnateljstvo uradno poroča, da jc ob zadnjem
strašnem požaru v Stambulu zgorelo 2224 hiš, nad 300 prodajalcu, mod njimi 15 pekarij, 16 mošej, 2 vladni poslopji, namreč pisarno generalnega štaba in municipia, orožniške stražnice, 2 kopališči, 1 mavzolej, 2 derviška samostana in več šol. Policija poroča, da jo povzročil požar Porzijanec Mohmed, ker je v svoji neprevidnosti pustil v prenočišču goreč premog. Zaprli so Mehmeda in njegovega tovariša Muhta. Policija demontira poročilo, da bi bilo mesto zažgano in grozi, da bo zasledovala raz-širjalce teli govoric. Turška vlada je dovolila 5000 funtov pogorelcem. Vse turško časopisje nabira prostovoljne darove za pogorelce. Policiji nihče no veruje, da bi no bilo namenoma zažgano. Ob Bosporu .so namreč aretirali ne*
Carigrad in okolica.
koga moža, ko je požigal, kakor tudi nekega Grka.
Dva nova požara
sta izbruhnila v carigrajski okolici, in sicer tam, kjer stoje vile. Položaj je ne-vzdržljiv. Boje se, da izbruhnejo vsled požara krvavi boji. Dasi policija trdi, da je požar povzročila neprevidnost Perzijancev Mehmeda in Muhte, ki sta zaprta, policiji nihče ne veruje, ker je zaprla policija deset oseb, med njimi tudi nekega vpokojenega podpolkovnika, ki je nosil po mestu petrolej no posodo in polival s petrolejem pohištvo, ki je stalo na cestah. Tudi v Galati so zaprli pet požigalcev, med njimi enega Grka.
100.000 oseb brez strehe.
Po dosedanjih poročilih je brez strehe 100.000 oseb, ki prenočujejo pod milim nebom. Škoda znaša 40,000.000 frankov. Policija sicer trdi, da je zgorela zgolj neka devetletna Mohamedan-ka, a druga zanesljiva poročila trde, da je zgorelo 40 oseb! Ranjenih je nad 400 policistov! Veliko oseb še pogrešajo. Oslepelo je vsled požara 100, zblaznelo pa 20 oseb!
Sultan obolel.
Sultan je radi požara ves obupan in je obolel. Zdravnik mu jc strogo ukazal, da se mora varovati, ker obstaja nevarnost, da zadene sultana nima zdravih ledic in ker ga deloma tudi zapušča spomin. Sultanovi dvor-
jani nameravajo pozvati v Carigrad kakega evropskega specialista.
Portarturski zmagovalec carigrajskint pogorelcem.
Znani japonski general grof Nog! je daroval 2500 funtov šterlingov cari-grajskim pogorelcem. Vlada jo dala na razpolago pogorelcem 10.000 šotorov, kap, če se razburja. Sultan je itak bolan, ker boleha na ponapnenju žil, ker
General Mahmud šefket paša.
MAROČANSKO VPRAŠANJE POSTAJA KRITIČNO.
Hirschev brzojavni urad poroča, da smatrajo merodajni londonski krogi sedanji položaj maročanske zadeve kot zelo kritičen. Dne 25. t. m. zvečer je bil izreden ministrski svet, ki je razpravljal o mednarodni politiki. V Londonu je povzročilo velikansko presenečenje brzojavno poročilo »Berliner Tageblatta«, ker je izjavil »Lloyd«, da od 9. avgusta nadalje ne prevzame ni-kakega jamstva več proti riziku v slučaju vojske.
CESAR SE NE UDELEŽI KONČNIH VOJAŠKIH VAJ NA OGRSKEM.
Iz Budimpešte se poroča, da je cesar sklenil, da se ne udeleži končnih vojaških vaj na Ogrskem z ozirom na velike napore. Program za manevre se zato primerno izpremeni.
ITALIJANSKE VAJE OB AVSTRIJSKI MEJI.
Veliko it alijansko vojaške vaje se bodo vršile lotos med Gardskim in Isoo jezerom, Brcseio in avstrijsko moio.
VSTAJA NA HAITIJU.
V London je došel liamburški par* nik »Albingia«, ki je bil dne 9. t. m. s topničarko »Antoine Simon« pred Port au Prince. Na topničarki je bil predsednik Simon s svojim spremstvom. Mornarji »Albingtije« pripovedujejo, da su čuli v vseh obmorskih mestih močno streljanje iz pušk. Simonovi vojaki so večinoma dezertirali. Predsednik je zaman računal, da bodo posredovale Zedinjene države. Nemška v Montrealu zasidrana križarica »Bremen« je dobila ukaz, da naj takoj odplovc v Port-au-Prince.
VSTAJA V EPIRU.
»Tribuna« poroča iz Krfa: Kakili 200 vstašev namerava napasti mesto Janina, kjer jo. zgolj 400 slabo oboroženih turških vojakov.
DRŽAVLJANSKA VOJSKA V PERZIJI. Rusi in državljanska vojska v Perziji.
fz Peterburga se poroča, da se odpošlje vojna ladja v Perzijski zaliv in da je dobila ruska posadka v Tcbrisu ukaz, da naj bo pripravljena za posredovanje. če jo pozove za to ruski oosla-
nik v Teheranu. V Tebrisu stoji 1100 ruskih vojakov.
Mohamed Alijeva denarna sredstva.
»Novo Vreme« poroča iz Teherana: Mohamed Ali razpolaga z milijoni, ki mu jih je nakazal njegov stric zato, da se sme povrniti v Perzijo, če zasede Mohamed Ali zopet, perzijski prestol.
Razpisana nagrada na Mohamed Alijevo glavo.
Iz Teherana sc poroča, da sc jc razpisala visoka nagrada na Mohamed Alijevo glavo. Angleška in ruska vlada sodita, da bi bilo bolje, čc vlada še naprej Perzijo dosedanji regent, kakor pa Mohamed Ali.
Dnevne novice.
Dr. Rybar in dr. Gregorin izstopila iz »Hrvaško - slovenskega kluba«. Danes dopoldne smo dobili naslednje obvestilo: Politično društvo »Edinost« jc sklenilo: Odobravamo osnovanje in postopanje »Narodnega kluba«, obžalujemo krivo tolmačenje in priporočamo radi novega položaja in grozečih posledic, vsled razpoloženja Krasa in Vipave (Ajdovščine) Vam in dr. Gregorinu izstop iz »Hrvatsko-slovenskega kluba«. Za sedaj ne priporočamo nobene družitve, priporočamo svobodno roko in nadaljevanje akcije za skupni klub vseh Jugoslovanov.« — Z ozirom na to sta dr. Rybar in dr. Gregorin danes izstopila iz »Hvvatsko-slovcnskega kluba«. — Za danes to priobčujemo brez komentarja. Vest, da bi bila dr. Rybar in clr. Gregorin pristopila k Čehom, ni resnična.
-f- »Hrvaško - slovenski klub« je Imel včeraj enourno sejo, o kateri se je izdal sledeči komunike: V današnji seji »Hrvaško - slovenskega kluba« se je sklenilo zastopati nasproti bančni predlogi zgolj stvarno .stališče. V odseku in pri drugem branju sc bo klub 7. vso silo zavzel za (o, da se otvori bančni kredit najširšim slojem proiz-vajajočih stanov. V isti seji sc jc pečal klub tudi z gospodarskimi in s social-nmi posledicami papeževega motupro-pria o praznikih glede na slovensko-hrvaške dežele. Klubovemu načelstvu sc je naročilo, da naj obvesti mero-dajne cerkvene oblasti o v klubu izraženih mnenjih.
+ Poslanec dr. Ivan šusteršič o motu propriu glede na praznike. Poslanec dr. Ivan Šusteršič je izjavil sotvud-niku »Hrvaške korespondence« glede na papežev motu proprio o praznikih: »Gospodarske in socialno razmere po večini škofij na Slovenskem in Hrvaškem so take, da kaže ostati, pri starih praznikih. Osebno je prepričan, da bo večina hrvaških in slovenskih škofov v tem smislu poročala sv. očetu, osobito še, ker sv. oče utemeljuje motu proprio izrecno z gospodarskimi razmerami. Gospodarske razmere v teb škofijah so pa take, da kaže pridržati dosedanje praznike.«
-j- Za po toči oškodovane v obči-hi Šmarje je v včerajšnji seji vložil dr. Šusteršič nujen predlog.
+ članice in člani »Slomškove tveze«! Vabim Vas tem potom, tla sc v tiajobilnejšem številu udeležite priredb jugoslovansko katoliške mladine v rlneh 24., 25., 26. in 27. avgusta. Posvetite se tudi agitaciji med mladino, da ho sestanek res velik tabor zavedne, slovenske mladine. Gospodične pevke in g o s. p o d j e pevci naj pri pevskih nastopih blagovolijo sodelovati in naj svoje naslove z navedbo ?lasu n c ni u d o m a javijo slovenskemu glasbenemu društvu »Ljubljana. — F r. J a k 1 i č.
-f Z odpošiijanjem nabiralnih pol ta katoliški shod jugoslovanske mladi-me naj sc počaka toliko časa, da javimo cene posebnim vlakom, kar se zgo-rli v par dneh.
-f Komedijanti. Avstrijski soc. demokrati se med seboj prepirajo, da jc veselje. »Arbeiter Zeitung« očita mo-ravskim češkim sodvugom, da so pvolo-rarske interese izdali, ker so sc z meščanskimi strankami v svrho skupne parlamentarne akcije v movavskih deželnih zadevah zvezali, češki sodrugi pa pred javnostjo ta spor zakrili so pa pred javnostajo ta spor zakrili, so čodrugi zopet vpvizovili argentinsko Komedijo in zbobnali nekaj tisoč svojih Dackov, da so na Dunaju demonstvira-.i. Da sc jim pa za argentinsko meso samo nc gre, je jasno, zakaj celo delavci so argentinsko meso odklanjali in so ?a na Dunaju stran zmetali, ker jc smrdelo. »Zarja« sc seveda strašno jezi, ker smo to konstatirali, a dejstva, da ga (udi nobena delavska žena - gospodinja. ni marala, s tem nc bo s sveta spravila. Tudi tega »Zarja« nc more utajiti, rla sc jc z uvozom argentinskega mesa meso podražilo, namesto da bi cene !>adlc, Scvccla pravi »Zaria«. da bi sc
moral dovoliti neomejen uvoz, potoni bi cene padle. Čc sc pa neomejen uvoz tujega mesa in pridelkov dovoli, je naše kmetijstvo s konkurenco uničeno. Kaj pa pravijo sodrugi k temu? Sam soc. demokrat Arthur Schulz je, kakor »Zarja« dobro ve, 21. novembra 1910 na shodu llanse v Monakoveni ob priliki argentinske gonje v svojem govoru dejal, da se pomanjkanje in draginja mesa nc bo odplavila z odpravo varstvene carine in uvozom argentinskega mesa, ampak s povzdigo kmetijske produkcije. Odprava varstvene carine bi deželo uničila. Tega mnenja, da ni on sam, ampak vsi znanstveni zastopniki stranke in celo parlamentarni voditelji (Glej tudi Schulz: »Okonomische und politisehe Entvvicklungstenden-zen in Deutscliland«). Istega mnenja kakor sodrug Schulz so tudi socialisti Hildcbrand, Schippel, Calver, Fi-sclier in drugi. Čc »Zarja« Vpije po neomejenem uvozu, dokazuje lo, da bi rada spravila slovenskega kmeta na kani. Če pa kmečki stan propade, se bo tudi dclavcu slabo godilo: Sicer pa smo prepričani, da »Zarja« to vse dobro ve in da svoje pristaše lc namenoma slepi, čc prav ve, da sc s tem draginja ne bo prav nič odpravila. Nasprotno! Zdaj ko so se soc. demokrati z dunajskimi ve-lcinclustrijci in Judi zvezali, je postalo vso dražje! Zato so shodi sodrugov glede mesa le komedija, komedija in šc enkrat komedija.
+ Socialnodemokraško demagogijo glede argentinskega mesa je med splošnim odobravanjem ostro osvetlil ministrski predsednik baron Gautsch v zbornici, o čemer smo žc obširno poročali. Med drugim je zanimivo, da je Gautsch povedal, da leži še sedaj na Dunaju 327 ton argentinskega mesa, ki ga nobeden noče, 54 ton so oddali v Švico, 232 ton pa poslali nazaj v Trst! Socialni demokrati na Dunaju pa kričijo, kako ljudstvo burno zahteva argentinskega mesa! Na tem se spozna vsa lažnjivost sodrugov.
-f Sodba o »Jutrun. »Soča«, glasilo goriških naprednjakov, piše o »Jutru« sledeče: »Jutro« jc kričav list, ki dela iz muh slone ter živi od samih tendenci-oznih in senzačno obrnjenih vesti.« — Kakor se razvidi, si jc kralj Peter srbski dovolil lopo in duhovito šalo, ko je uredniku »Soče« podelil red Sv. Save
III.	razreda, uredniku »Jutra« pa red
IV.	razreda. ...
-f- Liberalna naivnost. »Jutro« se jo zdaj spravilo celo na poslanca Matka Mandiča. Objavlja dopis, v katerem baje nek Mandičev volivce, klobasa o Mandičevcm vstopu v Slovcnsko-hrvat-ski klub in ga v imenu Mancličcvih vo-livcev obsoja. Trdi, da je Mandičev severnoistrijauski okraj napreden in ne samo naroden, lluda vročina, mora biti po čičariji, cla sc izležejo taki dopisi. Mandičevi kmetje so narodni in dobri kristjani, ki Jutrovstva nc poznajo. Kdor Istrijance pozna., ta se mora »Jutru« lc smejati. Za take neumnosti, kakor je dopis iz Istre, »Ju-tvov« lastnik nc zasluži niti reda svetega Save šestega razreda.
-f Osebne vesti. Okrajni komisar jc postal koncipist deželne vlade Henrik S t e s k a ; koncipist pa konceptni prakfikant, Ljudevit P i n k a w a.
' Slovencev v Gorici jc naštel magistrat 6653. Goriški magistrat je požrl najmanj polovico Slovencev. Iz dveh Slovencev so naredili enega. Na-silslvo, da mu ga ni para. Slovenski odbor za ljudsko štetje je konstatiral, da je Slovencev v Gorici najmanj 12 tisoč! Lahov je naštel magistrat 17*856, Nemcev 2077, Hrvatov in Srbov 59. — Proti temu štetju sc vloži pritožba.
-j- Na meščanski šoli v Krškem je imenovan za namestnega strokovnega učitelja absolvirani filozof gospod dr. Franc R o s t o h a r.
-j- Imenovanje. Za deželnega gozdnega inšpektorja na Tržaškem je imenovan Gašpar Miroševjč. Lahi sc jezijo, ker so to mesto smatrali za svojo posest.
-	Nov kos hrvaške zemlje v madžarskih rokah. Posestvo Bilcd v toron-talski županiji, last zagrebške nadško-fije, jo kupila za osem milijonov kron neka madžarska gospodarska banka, ki bo posestvo parcolivala.
— Kolera v Trstu. Poroča sc: 24. !. m. in 25. t. m. do 1. uro opoldne so ni pojavil noben nov slučaj kolero. Naznanilo sc jo nekaj slučajev gaslro-enteri-tis, ki pa no kažejo nobenih sumljivih znakov. V bolnišnico Sv. Magdalene so 25. t. m. poslali v svrho opazovanja tri osebe, 6 so jih pa odpustili. Stanje pomorščaka Manguso, sc čedalje, bolj izboljšuje.
-	Zopet ogenj na Bledu. Včeraj zjutraj oh pol treh jc nenadoma začel goreli kozolce gostilničarja Ažmana, vulgo Šlosarja v Zagovicah. Ril jo poln žita in sena, torej škoda občutna. Dobro. da so ljudje požar o pravem času
opazili in obenem z gasilnim društvom hiše in poslopja, ki so bila v nevarnosti ognja obvarovali. — Pri zadnjem požaru na Mlinem prizadeti posestnik vilo »Franicc« jc v veliki stiski, ker mora čakati na cenilno komisijo banke »Slavije«, ki jo do toga trenotka, ko to pišemo, še ni bilo škode cenit. Najhujše jo to, ker ne sme in ne more gostov, ki jih jo požar pregnal, v vilo nazaj sprejeti, pač pa jih na lastne stroške vzdrževati v raznih hotelih, dokler banka nc pride cenit škode. Zakaj ako pred cenitvijo začne popravljati, mu ho banka kajpada manj izplačala. Naj sc stvar hitro uredi.
—	Velik živinski semenj jc bil lo dni v Veliki Loki na Dolenjskem. Do tisoč govedi in telet jc bilo prignanih na semenj. Neki kmet jc prodal par volov za 2000 kron. Kupci, ki so prišli od blizu in daleč, so nakupili mnogo živine, tako da jc bilo zvečer na železnici 21 vagonov polnili živine.
—	Dragovič — srečen dedič. Radi umora pri okupaciji sedaj v Zagrebu obsojeni Savo Dragovič ima to srečo v nesreči, da jo sedaj dobil 5000 dolarjev (25.000 K) zapuščine, ki mu jo je volil lani v Ameriki umrli nečak, a sc mu ni mogla dostaviti, ker oblasti niso vedele za njegov naslov.
—- Umrla jc v Dolini Marija S a n -cin, mati pok. župana Ivana Sancin.
—	Rodoljubni hrvaški častniki. Deseterica častnikov 26. domobranskega polka v Gospiču je med sabo zbrala 50 kron za hrvaško šolo na Reki ter jih poslala uredništvu »Ricčkega Glasnika«.
—	Tatvina dragocenosti. V stanovanje Roze Borcctto v ulici Media 38 v Trstu jo bilo včeraj vlomljeno. Pokradeno so bile sledeče dragocenosti: tri zlate ovratne verižice, tri urne verižice, tri ure, en pav uhanov, trije prstani, ena srebrna doza za svalčice, on zlat obesek in 312 kron gotovega denarja. Skupna škoda znaša 1146 kron. O tatovih ni sledu.
—	Utonila sta dva vojaka gradiške garnizije v Soči.
—	Komu je kaj znanega? V Ameriko jc prod nekaj leti odšel delavec Jožef Grden, rojen 1851 v št. Vidu na Dolenjskem, popustivši v svoji stari domovini ženo in štiri otroke, katerim že dve leti ni nič odpisal. Zadnji njegov naslov jc bil: I. G. Edenborn P. A. Bx. 47, Funace Fayctte C. Komur je o njem kaj znanega, naj obvesti njegovo družino Marijo Grden, stanujočo v ulici na Grad št. 11 v Ljubljani.
—	Razpisano je službeno mesto na pošti na Bučki, v prijaznem kraju v krškem okraju na Dolenjskem.
—	Zlato kolajno bo podelil tržaški magistrat Tržačanu Ivanu Vidmarju, ki jo z acroplanom vzletel iz Gradeža v Trst.
—	Pet žrtev Save v Zagrebu. 24. t.
m. jc kol letošnja peta žrtev pri kopanju v Savi v Zagrebu utonil 211etni sluga Josip Hofer.
—	Pogrešani zdravnik. Pogreša sc od 22. t. m. 271etni dr. Franc D os o d e l i7. Prosnice pri Brnu. Dr. Doscdcl jo srednje močne postavo, bledoličen tov ima majhne plavc brke. Pri odhodu je imel svitlo obleko, na perilu pa črki F. D. Rekel jo da sc odpelje na Dunaj. Sumi se, da. je vsled bolezni sam segel po življenju. Kdor bi kaj o njem vedel, naj I o takoj sporoči pri varstveni oblasti.
—	Smrtna kosa. Včeraj jo umrl v Gorici gostilničar na Tržaški cesti Matija Šimenc v 62. letu svoje dobe.
Ulimu novice.
lj V nedeljo k Devici Mariji v Polje. Opozarjamo vso ono člane, oziroma članice naših društev, ki sc pridružijo S. Iv. S. Z. in Šentpeterskemu prosvetnemu društvu v nedeljo dne 30. julija, naj to nemudoma sporočo gospodu abit. Dorotu Mašiču v Vrhovčevi ulici št. II. Zbirališče je ob 8. uri zjutraj pri gospodu Flegarju, gostilničarju na Zaloški cesti nasproti deželne bolnišnice. Ob pol deveti uri sc odpeljemo k D. M. v Polju. Kdor sc pa želi udeležiti samo popoldanske slavnosti, naj 1o tudi sporoči, da so pripravijo ludi za popoldansko udeležence posebni vozovi. Zbirališča za. popoldanske udeleženec ob pol 3. uri istotam. Brate Orle p;i opozarjamo, da so zbiramo ob 7. uri zjutraj v parku pri sv. Petra cerkvi, ob pol 8. uri zjutraj odkorakamo peš k slavnosti k l). Si. v Polju. B v a to Orle z I g a, V i č a in d v u g i h k r a i e v. prosimo, da se nam pridružijo in so pripeljejo ob pravom času do omenjenega zbirališča, da odkorakamo skupno k 1). M. v Polju. Pokažimo našim bojevnikom v i). M. v Polju svojo naklonjenost s toni, da pohitimo v nedeljo vsi v njihovo sredo 1
lj Šentpeterski Orel ima danes ot ! j9. zvečer redno telovadba. Tclovad niča je sedaj popolnoma urejena. Na zdar !
lj Zveza OrJov ima v četrtek ob 7. uri zvečer vedno sojo. Na zdar!
lj Slovensko glasbeno društv« »Ljubljana« jo komaj zaključilo sezono, žc pričenja z novim delom. Pri taboru katoliške jugoslovansko mladin6 je društvo prevzelo glasbeni dol prireditve tev jc že pričelo z delom, ki jc ■/. ozirom na kratek čas ogromno. Pred vsem pa seclaj društvo stremi za tem, da razširi s prihodnjim šolskim leto m svojo glasil eno šol o, kar bo v korist celi naši ljudski organizaciji. Z ozirom na to pričakujemo, da ostanejo društvu zvesti vsi dosedanji gg. podporni člani, da pa važna naloga »Ljubljane« pridobi društvu tudi še novih podpornikov. Tako bo omogočeno, da sc delo razvije tako, kot mora vsak prijatelj naše ljudske organizacije želeti.
l j Dar. Gospa J u l i j a B a bič ja našla srebrno uro g. M i 1 k a Nagli-č a; kot najdenino je dobila 2 K, katere jc darovala za Ljudski sklad. Srčna hvala!
lj Umrl je danes zjutraj g. Josip Pogačnik, sluga trgovske in obrtne zbornice. Pogreb bodo jutri v četrtek ob 6. uri popoldne Prod škofijo št. 21.
lj Ljubljančan umrl na koleri v Trstu. Pred dnevi jc umri na koleri obrtniški pomočnik Vidmav iz Ljubljane. Njegova mati sc jo peljala iz Ljubljane k smrti sinovi. Kov so poleni dognali pri mrtvem kolero, so mater umvlega Vidmarja in osebe, ki so ž njo prišle v dotiko, izolivaii. Sedaj jo izolačna doba žc pretekla.
li Iz Vodmata. Splošna veselost je zavladala med Vodmalčani, ko smo slišali, da jc postal propadli kandidat, Ši-men Prapvolnik, najmlajši brat sokola L. samo sokoli so bili nejevoljna. Smilite sc nam, g. Šimcn, da. Vas lastni bratje skrivaj zasmehujejo! A lc neustrašeno naprej, prazno jc mesto staroste sokolske zveze. Upamo, da bo vodmatske sokole minilo norčevati so iz naših Orlov, ako pogledajo te svoje najnovejše brate. Ta najmlajši brat pa strašno razsaja, odkar so mu volivci zaprli vrata v občinsko hišo, »farji« so krivi, da nisem občinski mož, vzdihuje potrto, baje sc jc že obrnil na svojega poslanca dr. Ravnikarja, da stavi v zbornici nujen predlog za uvedbo »kancelparagrafa«, vsaj tako razlaga vsem, ki iščejo pri njem nasvetov in kriči, da jc samo lo krivo, da tudi ni izvoljen njegov prijatelj Ribnikar. Gospod Šimcn, koliko bi bilo bolj pametno, ko bi ostali (»vi svoji mizarski obrti, o kateri čujenio, da gre rakovo pot, kakor da se pečate s politiko, ki jc ne razumete.
lj Artiljerijski polk št. 8 v Ljublja« ni. Dne 28. julija so pripeljeta v Ljubljano iz Gorice 1. divizijski štab in baterija št. 1 topničarskega polka št. 8 (86 mož in 81 konj), 31. julija baterija št. 2, (85 mož in 74 konj). Polk se pelje v Krško k strelnim vajam. Prva kolona bo 29. julija počivala v Ljubljani. Polk bo nastanjen v artiljerijski vojašnici.
lj Vojaška kopalna šola sc otvori jutri. Radi osuševanja Barja jo letos niso nameravali otvoviti.
lj Umrli so v Ljubljani: Josip Jančar, mestni delavec, 60 let. — Marija Urankar, zasebnica, 75 let. — Ivan An-žič, tesarski delovodja, 54 let. - Vida Juvjcvič, učiteljeva hči, 19 mesecev. — Ivan Pezdir, posestnikov sin, 14 let. — Ivan Hočevar, železniški uradnik, 48 let.
lj Najden mrlvec. Včeraj so našli na nekem posestvu na Poljanski cesti nekega mrtvega, okrog 45 lof starega delavca, ki jo bil baje zaposlen v Gruberjevem kanalu. Na licc mesta došla komisija je dognala, da ga jc zadela kap in odredila, da so truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Domneva se, da je. neznanec, delavec Vineencij Vagasen ter doma nekje na. Štajerskem.
lj Odvetniškim in notarskim uradnikom. t? 17. zakona trgovskih nastav-ljcnccv določa: Ako traja službeno razmerje nepretrgoma nad 6 mesecev, pri-stoja uslužbencu vsako leto nepretrgani dopust najmanj deset dni. Ako traja službeno razmerje nepretrgoma nad 5 let, ali 15 let, pristoja uslužbencu vsako loto nepretrgani dopust najmanj dveh tednov, v zadnjem slučaju pa tri leclnc. Nastop dopusta jo, oziraje sc na za pisarniške razmere primerni čas, sporazumno in pravočasno določiti. Za čas dopusta pristoji uradniku polna plača. Čas bolezni ni vštet v dopust. To določilo velja tudi za odvetniško in notarske uradnike. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani.
lj Hudi jeziki. Ko ji« šol pekovski pomočnik Jernej Komična s svojim
tovarišem po Lattermanovem drevoredu mimo gruče pekovskih pomočnikov, je eden izmed teh zavpil »Streikbre-cher«. V tem trenotku so Korenčana naskočili ter začeli po njem biti z rokami in palicami toliko časa, da jim ni ušel. Ker so napadalci znani, se s Ko-renčanom zopet snidejo pred sodiščem.
lj Klativitez. Te dni se je priselil k heki železničarjevi vdovi 231etni delavec Jožef Brejc iz Idrije ter rekel, da jc poštni uradnik. Takoj drugi dan pa si je izposodil od svoje gospodinje in še nekaterih drugih oseb več denarja in ker so mu tla postala prevroča, jo je popihal. Klativitez je že predkaznovan.
lj Nevesta najdena. »Nevesto« o kateri smo že poročali, da je dala tieki šivilji delati ženitovanjsko obleko in ko je bila gotova, jo dobila ter odšla za ženinom, je policija sedaj izsledila in aretovala na Pogačarjevem tegu. Ker je v hiši na Dun. cesti, kjer je rekla, da stanuje njena mati sploh niso poznali, je očividno, da je pod to pretvezo šiviljo le za 30 K ogoljufala. Navihan-ka je neka 201etna zaradi tatvine že predkaznovana šivilja iz Podgoricc. Goljufijo je priznala in se bode morala zagovarjati pred sodiščem.
Razne stvori.
Vročina pasjih dni. V Budimpešti je obolelo na solnčarici 7 delavk. V Paksu je umrl na solnčarici poljski čuvaj Puppst. Vročina v Budimpešti je 52 stopinj Celzija.
Kolera na Balkanu. Kolero so zanesli v Djakovo turški vojaki iz Soluna. Umrlo je na koleri 8 turških vojakov. Tudi v Peč so zanesli turški vo-iaki kolero.
Rodbinska žaloigra. V Steglitzu je 271etna monterjeva žena Ana Stude vtopila svoja dva otroka in sebe, ker sc je sprla z možem, na katerega je bila ljubosumna.
Bombni napad na čoln. Roparska laška družba »Črna roka« je na reki Hudson v Hoboknu povzročila na neki ladji bombni napad na last nekega Italijana. Potniki so bili strašno razburjeni, a škoda je nizka.
Avstro-ogrski petrolejni kartel. Dne 25. t. m. so sklenili po triurnem posvetovanju lastniki avstrijskih in ogrskih petrolejnih rafinerij kartel, ki prične delovati meseca septembra.
k Orkan in toča na Millstatskem Jezeru. Dne 24. t. m. je uničil strašen vihar, med katerim je padala toča, polja v občinah Seeboden in Millstat. Vihar je ruval drevesa s koreninami.
Zgorela je popolnoma tobačna fvornica v Goeszu na Ogrskem. Baje je egorelo tudi nekaj delavcev.
Požar v Dunaszekcsdu je uničil 52 hiš. Zgorelo je tudi veliko živine in žita. Škoda znaša 200.000 K.
Poiar v Gaczu. Zgorela je tvornica sukna in več drugih hiš, med njimi tudi židovska sinagoga.
Štajerske novice.
š 101 leto stara žena. V karčovinski občini stanuje v hiši št. 50 Ana Ferš, stara 101 leto. Ana Ferš je bila ves čas svojega življenja samska in od svojega rojstva tudi vedno v isti hiši stanuje. Starka je Še vedno čila in zdrava.
š Vročina. V Mariboru je kazal 25. t. m. toplomer v senci 30 stopinj C.
š Smrt v vodi. Višjega kondukterja Zorkota. 131etni sin se je kopal v Mariboru v Dravi z večimi svojih sovrstnikov. Dočim pa so vsi drugi ostali pri kraju, je plaval Zorko, ki je bil pogumen dečko, na sredo reke, kjer je nenadoma izginil v vodi. Dečka jc vzela Drava že v ponedeljek popoldne, a še do danes niso mogli najti mrtveca. Truplo ima na sebi samo hlačice za v vodo.
š Strašna nesreča na štajerskem.
O strašni nesreči v Puchbachu na Štajerskem se še poroča: V Puchbachu obstoja smodnišnica okolu 90 let. Leži 3 kilometre južno od Koflacha. Stroje goni potok Gosznitz. Izdeluje se črn smodnik. Smodnišnica je last posestva vulgo Krug. Sedanja lastnika sta Krichbaum in Vaalau v Voitsbergu. V ponedeljek nekoliko po 4. uri popoldne so čuli v Koflachu in po drugih oko-ličanskili krajih strašen pok. Šipe so žvenketale. Vse je sodilo, da se jc zgodila eksplozija v puchbachški smod-nišnici. Kmalu se je izvedelo, da je eksplodiral tisti del puchbachškc smodnišnice, kjer se meša smodnik, v katerem je bilo 4000 kg črnega smodnika. Iz Koflacha je prihitelo takoj orož-
ništvo in ognjegasci v Puchbach. Ljudje so iz vseh krajev drli na kraj nesreče. Pogled na kraj nesreče je bil grozen. Lesene lope, v kateri je eksplodiral smodnik, ni bilo več. Štrleli so kvišku zgolj le še stebri; povsod okrog so pa ležali leseni deli razrušene lope, železni deli in kar je bilo najstrašnejše, raztrgani udje ponesrečenih mladih delavcev so ležali daleč okrog. Popokale so tudi vse šipe v bližnji okolici vsled eksplozije. Četrti ponesrečeni mrtvi delavec, katerega mi včeraj ni-Delovodja Kolb sodi, da je moral dobiti kak delavec, ki so pometali smodnikov prah, kaj zemlje na črevlje, vsled česar se je najbrže vnel smodnik. Raztrgane mrliče so prepeljali v kof-lachško mrtvašnico.
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih ..Slovenske Straže"!
Telefonska io brzojavna poročila.
PARLAMENT.
Dunaj, 26. julija. Danes se je začela debata o argentinskem mesu. Med govorom poslanca Jerzabeka je prišlo do majhnega spopada, ker je poslanec dr. Heilinger v medklicih napadal bivšega trgovinskega ministra dr. Weiskirch-nerja. Tudi govor poslanca Zenkerja je bil večkrat burno prekinjen, zlasti od nemških radikalcev. Nato je poslanec Breiter utemeljeval svoj nujni predlog glede dogodkov v Drohobyczu. Splošno vlada v zbornici tendenca zasedanje še v tem tednu zaključiti.
IZSTOP DR. RYBAftA IN DR. GREGO-RINA.
Dunaj, 26. julija. O izstopu dr. Ry-bara in dr. Gregorina se od njune strani priobčuje sledeče: Kakor znano sta poslanca dr. Rybaf in Gregorin s tremi istrskimi poslanci Mandičem, Spinči-čem in Laginjo se združila v »Narodnem klubu«, ki je potem s »Hrvaško-slovensko Zajednico« osnoval širšo parlamentarno organizacijo pod imenom >;Hrvaško-slovenskega kluba«. Z ozirom na različna, deloma temu koraku nasprotna naziranja v krogu volil-cev omenjenih poslancev sta ta dva bila primorana naznaniti poslancu Spinčiču, načelniku »Narodnega kluba«, svoj izstop iz istega, kar ima za naravno posledico, da oba prenehata biti tudi člana »Hrvatsko-slovenskega kluba«. Oba poslanca upata, da bosta do jeseni zamogla položaj konečno razjasniti, ker zdaj z ozirom na delo v parlamentu ne moreta priti v osebni stik s svojimi volilci. — Izstop dr. Ry-bafa in Gregorina pa sicer nima nobenega vpliva na ustroj in soliditeto »Hr-vaško-slovenskega kluba«, ki šteje 27 poslancev.
KOLERA.
Trst, 26. julija. Od ponedeljka zvečer do včeraj se ni konstatiral noben slučaj kolere. Iz varnostnih razlogov so včeraj prepeljali v bolnišnico sv. Magdalene osem oseb, pri katerih se je pojavila gastroenteritis, pa nobena ne kaže znakov, sumljivih kolere. Ena teh oseb je prišla v mesto iz Vipave, druga iz Podgorij v Istri.
Pulj, 26. junija. Preiskava dejek-tov zdravnika Lloydovega parnika »Gautsch«, dr. Krafta v Pulju, je pokazala, da ne gre za kolero. Vsled tega je »Gautsch« mogel odpluti v Dalmacijo, kamor je bil namenjen.
VROČINA.
Dunaj, 26. julija. Vročina vlada tu neizpremenjeno dalje.
BISKUPA KRAPACA ZADELA KAP.
Zagreb, 26. julija. Biskupa Krapaca je predvčerajšnjim zadela kap. Njegov položaj se je včeraj izboljšal, vendar bo treba dalje časa, da si popolnoma opomore.
UPOR V TURŠKI VOJSKI.
Podgorica, 26. julija.Iz Tuzija prihaja sledeča vest: Vsled neprestanega deia pri utrdbah v Kopliku in okolici, kakor tudi vsled slabe hrane, je nastal upor med turškimi vojaki. Več bataljonov je ustavilo delo. Mnogo častnikov so zaprli. Ustreljeni so bili trije podčastniki in pet vojakov kot kolovodje upora.
TURŠKO - JAPONSKA ZVEZA.
Belgrad, 26. julija. »Beogradske Novine« poročajo iz Soluna: Tukajšnji mladoturški osrednji odbor je poslal tajno okrožnico vilajetnim odsekom, v
kateri se poroča, da ste Japonska in Turška sklenili zvezo za slučaj rusko-japonske vojne.
POLOŽAJ V PERZIJI.
Teheran, 26. julija. Vlada je odstopila. Regent je sprejel demisijo. Položaj jc vedno resnejši. Prepovedalo sc jc imenovati Mohamed Alijevo ime. Več oseb so prebičali, ker so imenovale ime prejšnjega perzijskega šaha.
Mnenje g. dr. Edgarda Saias-a
v Solun u.
Gospod J. S e r r a v a 11 o ,
Trst.
Preizkušal sem na nekaterih bolnikih buteljke Vašega Serravallo-vega Ki n a -vin a z železom, ki ste mi ga poslali in bil sem jako zadovoljen. Pri enem izmed teh bolnikov v konvalescenci sem mogel konstatirati da so njegove moči s pomočjo tega vina hitro narasle, splošno stanje se je znatno izboljšalo in tek sc jc zopet pojavil. Drugi slučaj, kjer sem dosegel imenitne uspehe, je bila neka porodnica, bolna na malarični mrzlici. Vaše vino zmagalo Laveranovega parasita. bom zanaprej vedno pripisoval Vaše Ta dva slučaja mi zadostujeta, da vino vselej, kadar ho prilika.
S o 1 u n , v maju 1909. 111	Dr. E. Saias.
2274
Terezija Pogačnik, roj. Kosec naznanja v svojem ter v imenu sinčka Vlnkota, kakor tudi v imenu vseh ostalih sorodnikov tužno vest, da je nje nad vse ljubljeni srčnodobri soprog oziroma oCe, sin, brat, svak, stric, zet in bratranec, gospod
Josip Pogačnik
sluga trgoVske in obrtne zbornice
po dolgi težki bolezni, danes v sredo zjutraj ob polu 3. uri previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 5>6. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega rajnega bode jutri v četrtek ob 6. uri popoldne iz hlSe žalosti Pred Škofijo št. 21 na pokopališče k Sv. Križu.
Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah.
Priporočamo blagega rajnega v pobožno molitev in prijazen spomin.
V Ljubljani, dne 26. jultja 1911.
Žalujoči rodbini Pogačnlk-Kosec.
TKZ^' 1-: OJtCIN Im.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 26. julija.
Pšenica za oktober 1911 . . . . 11 75
Rž za oktober 1911......8 85
Oves za oktober 1911.....8*91
Koruza za oktober 1911 .... 7 40 trdneje.
Kurzi efektov in menjic.
dne 25. julija 1911.
Skupna 4% konv. renta, maj—no-	
vember ...........	92-15
Skupna 4°/0 konv. renta, januvar	
—julij..........	92-15
Skupna 4-2°/0 papirna renta, fe-	
bruar—avgust........	95-90
Skupna 4-2o/0 srebrna renta, april	
—oktober.........	95*90
Avstrijska zlata renta .....	116-20
Avstrijska kronska renta 4°/„ . .	92-10
Avstrijska investic. renta 3 >/:% •	80-60
Ogrska zlata renta 4% ....	111-70
Ogrska kronska renta 4°/0 . . .	91-10
Ogrska investicijska renta 3 1/2 %	80-10
Delnice avstrijsko-ogrske banke	19-53
Kreditne delnice.......	656--
London vista........	240-021/2
Nemški drž. bankovci za 100 mark	117-25
20 mark..........	23-48
20 frankov.......	19--
Italijanski bankovci......	94-55
	2-533/4
Hiša
s 3 poslopji in velikim vrtom sc takoj proda na Jernejevi cesti 39 blizu cerkve. Več se poizve pri g. Antonu Wisjanu, Celovška cesta 07, Sp. Šiška. 2219
S5
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko naznanja žalostno vest, da je njen zvesti uradni sluga, gospod
Josip Pogačnik
v sredo, dne 26. julija 1911 preminul.
Pogreb bode dne 27. julija 1.1., ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Pred škofijo štev. 21, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, 26. julija 1911.
leteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 ni, sred. zračni tlak 736-0 mnt
| Stanjs O t Caf opa- , baru-S j zevanja j metra \ v mm
25 9. zveč, | 736 6
26'
7. zjutr.
2. pop.
7366 735 2
Tempe-: ratura j
po Celziju 1
Vetrovi
23 5
si. sever
20-4 brezvetv. 32 3 j si. jjvzh.
Nebo
jasno
soparno jasno
.5 2«
S 3 g >
- k
00
Srednja včerajšnja temp . 24 71 norm. 19 9'.
Izjava.
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za nobene dolgove, ki bi jih naredila moja soproga Roza Kopač.
Ljubljana, 26. julija 1911.	2263
Ivan Kopač, vozovski mojster juž. žel.
Šiigobe
kupuje Vjjdrova tovarna hranil, Praga VIII. Ponudbe se prosijo z navedeno ceno ter obenem s poslanim vzorcem. 2-268 2
ki hoče pospeševati Kožno nego, ki lioCc izgubiti pege, ter doseči nežno mehko kožo in belo polt, se umiva le z
Steckenpferd liiijno mlefirto milo
(znamka Steckenpferd) tvrdke Bergmann S Co., 1 e-š>n ob Labt. Komad poBOv se dobi v vseh lekarnah, drogerljah in trgovinah s parfumon; i. t. d. 608
Dama
s 3 sobami, enim kabinetom in pritiklinami sa odda za avgustov termin na Dunajski sesti 32
v drugem nadstropju.	. 2253 3
Poizve se v pisarni „Zadružne zveze".
Ime:
R. Miklauc
Ljubljana
592
bodi vsakemu znano pri nakupu blaga
za obleko in perilo.
otografske aparate
in veliko zalogo vseh v to stroko spadajočih potrebščin priporoča
fotomanufaktura in drogerija
„Adrija"
v Ljubljani, Selenburgova ul. S
Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. Ceniki so na razpolago.
IZPELJAVA vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM
u fu davna io stranska muta tu- in inozemstva.
C. KR. PRIVIL. BANČNA
Akc. kapital: 40,000.000 kron.
IN MENJALNIČNA DELNIŠKA DRUŽBA
Rezervni zakladi: 17,000.000 kron. Osrednja menjalnica:
. I., WOLLZEILE 1,
FnrimfrnirP' B,fl8n' Ceska Kannlca, CaSka Lipa, Brno, Onclioov. Gablonza, N. Graslllz, Krakov, Lltomerice, l uuiu^inbc, Moravski ZumUers, Modling, Meran, Novi Jičin, Plzen, Praga, Libercs, Dunajsko Novomesto. Cvitava.
DUNjfST
NAKUP IN PRODAJA
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk i. t. d., L t. d.
•s Zavarovanih piuti ispi pri mm srečh in vredn. papirjev
1 Prospekte in cenike premij zastonj in franko.