g e o g r a f s k i o b z o r n i k28 29 poročilo Države Jugovzhodne Evrope na poti v Evropo – geografski vidik (Dubrovnik, 27. 9. – 1. 10. 2004) Srečanje geografov iz 11 držav (Avstrija, Bolgarija, Bosna in Herce- govina, Hrvaška, Madžarska, Make- donija, Moldavija, Nemčija, Romuni- ja, Srbija in Črna gora ter Slovenija) je potekalo v organizaciji Oddelka za geografijo Univerze v Zagrebu in pod sponzorstvom Združenja Jugo- vzhodne (JV) Evrope za stabilnost (Stabilitätspakt für Südosteuropa), ki je zagotovilo finančna sredstva preko sklada Nemške akademske službe za izmenjave (Deutscher Akademischer Austauschdienst – DAAD) v okviru programa "Akademska rekonstrukci- ja JV Evrope". Glavni namen srečanja je bil zbrati udeležence iz različnih držav in raziskati možnosti za us- tanovitev geografske raziskovalne in poučevalne mreže za države JV Ev- rope. Kljub temu da je bilo glede na tematiko srečanje prostorsko ome- jeno na JV Evropo, so bili dobrodošli tudi udeleženci iz drugih držav. Uvodnim nagovorom so sledile pred- stavitve prispevkov z diskusijami, na katerih je v treh dneh sodelovalo 39 udeležencev z 28 univerz oz. dru- gih znanstvenoraziskovalnih institucij; predstavljenih je bilo 34 prispevkov (štirje iz Slovenije). Prvi dan je bil namenjen razpravam o značilnostih in pojmovanju JV Ev- rope in Balkana, predstavitvi indika- torjev kakovosti življenja v JV Ev- ropi, spreminjanju etnično-religioznih vzorcev v JV Evropi v 20. stoletju, stereotipom mladih Zagrebčanov o Balkanu ter o transportu kot de- javniku prekomejnih povezav in in- tegracije JV Evrope z ostalo Ev- ropo. Izpostavljen je bil problem počasnih sprememb na področju administrativne regionalizacije v JV Evropi (kot morebitni razlog za to so bile navedene močne regionalne identitete in kulturne manjšine). V nadaljevanju so sledile predstavitve prispevkov in razprave o mejnih regi- jah v sedanjosti in prihodnosti. V os- predju so bile teme o demograf- skih virih hrvaških obmejnih območij, prostorskem razvoju v tranzicijskem obdobju na primeru romunskega Ba- nata ter o urbanem in podeželskem prostoru v obmejnih območjih za- hodne Romunije, problemih procesa transformacije in možnostih trajnost- nega regionalnega razvoja. Posebna pozornost je bila namenjena pred- stavitvi računalniškega mreženja v JV Evropi preko organizacije DAAD. Drugi dan srečanja so predstavitve in razprave potekale vzporedno, obravnavani so bili štirje vsebin- ski sklopi: regionalizacija in regional- ni razvoj, trajnostni razvoj v JV Ev- ropi, urbana območja v tranziciji ter migracije in turizem. Nemški kolegi so predstavili znanstveno- geografsko delo v Leipzigu (Institut für Länderkunde) in primere nemških raziskav na sredozemskem območju; skupaj z albanskimi kolegi pa so ko- mentirali rezultate uspešnega znan- stvenega sodelovanja pri izdelavi de- mografskega atlasa Albanije. Tretji dan je potekal ob izmenjavi izkušenj o značilnostih bolonjskega procesa in njegovih učinkih na uni- verzitetno geografijo. V sklepnem delu (okrogli mizi o razvoju geo- grafske raziskovalne in poučevalne mreže med akademskimi instituci- jami držav JV Evrope in Nemčije) je bilo podanih več predlogov za nadaljnje sodelovanje pod sponzor- stvom DAAD v okviru programa "Akademska rekonstrukcija JV Evrope" - predvsem s strani članov prisotnih romunskih in bolgarskih institucij. Dobro organizirano srečanje v Du- brovniku smo sklenili na popoldan- skem izletu s staro ribiško ladjo, ki nas je popeljala na sončne Elafitske otoke (Koločep, Šipan in Lopud). Po- droben program s povzetki refera- tov, fotografije s srečanja in nekaj dodatnih spletnih povezav je ob- javljenih na spletni strani http:// www.geog.pmf.hr/dubrovnik. Irena Hergan Mednarodna konferenca "Prenos dobrih praks EU – Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine" (Otočec, 16. – 19. 02. 2005) Prisotnost 160 udeležencev iz enaj- stih evropskih držav je potrdila, da je tematika celostnega razvoja pode- želja in trajnostnega turizma na po- deželju aktualna, predvsem in tudi z vidika razvoja v prihodnjem pro- gramskem obdobju EU 2007-2013. Udeleženci, med katerimi so bili tudi predstavniki Evropske komisije in Evropskega parlamenta, odgovor- ni za razvoj podeželja v Sloveniji, predstavniki LEADER Observatory in drugi mednarodni strokovnjaki s področja razvoja podeželja, so prišli iz Združenega kraljestva (tudi člani strokovne ekipe, ki je od 1995 do 1996 sodelovala pri nastajanju projek- ta Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine), Irske, Finske, Hrvaške, Poljske, Bolgarije, Romunije, Srbije in Črne gore, Makedonije, Italije in Slo- venije. g e o g r a f s k i o b z o r n i k28 29 Konferenca se je osredotočila na dva vsebinska sklopa. Prvi je bil namen- jen pripravam Slovenije na prihodnje programsko obdobje EU in črpanje denarja iz skladov EU s področja raz- voja podeželja ter uvedbi programa LEADER, preko katerega naj bi več denarja namenili tudi za druge nalo- ge v kmetijstvu (poleg pridelovanja hrane). Drugi vsebinski sklop je obravnaval desetletne izkušnje in bodoče izzive projekta Po poteh dediščine Do- lenjske in Bele krajine, katerega os- novni namen je revitalizacija pode- želja preko razvoja trajnostnega turiz- ma in vključevanja naravne in kultur- ne dediščine v turistično ponudbo tega območja. Projekt Po poteh de- diščine je pod okriljem Območne gospodarske zbornice Novo mesto "oral ledino" na področju razvoja podeželja v Sloveniji, ko so bili t. im. projekti CRPOV (Celostni Razvoj Podeželja in Obnova Vasi) nadgrajeni z RPP-ji (Razvojni Projekti Podeželja). V projekt Po poteh dediščine so vključeni številni lokalni prebivalci, podjetniki, nosilci turistične dejavnos- ti na podeželju, izdelovalci domače obrti, turistični vodniki itd., ki so po- vezani v partnerstvo, tj. koordina- cijski odbor 26 partnerjev oziroma institucij javnega, zasebnega in nevlad- nega sektorja. Partnerji že devet let sodelujejo pri izvajanju začrtanih in vsako leto v akcijskem načrtu dogo- vorjenih aktivnosti, med katerimi so najpomembnejši marketing in trženje ponudbe, razvoj infrastrukture in raz- voj človeških virov kot temelja za za- gotavljanje kakovostne in celovite ponudbe zasebnega sektorja. Projekt Po poteh dediščine je na os- novi pozitivnih izkušenj z Dolenjske in Bele krajine "pljusknil" tudi na neka- tera območja (tako v Sloveniji kot v tujini). Prav gotovo je lahko tovrstni pristop (tako so ugotavljali udeležen- ci delavnic) ena od možnosti razvo- ja podeželskega prostora, seveda pa mora vsako okolje in lokalno prebi- valstvo "ugotoviti", kaj je tisto "pravo" za njihov lastni razvoj. Pomembno je zavedanje, da iz informacijske posta- jamo "sanjska družba" in zato mora- mo "prodajati" doživetja in zgodbe, ki bodo znale prenesti pomembne in- formacije in se hkrati dotakniti src ljudi. Naloga marketinga in tistih, ki se z njim ukvarjajo, pa je, da take zgod- be znajo ponuditi in prodati sodob- nemu turističnemu trgu tako doma kot tudi v tujini. Razprava o bodočem razvoju pode- želja v EU je vključevala tematike, kot so turizem na kmetijah, različne dopolnilne dejavnosti, trajnostni raz- voj in varovanje kulturne krajine ter spremembe obstoječe pobude LEADER v prihodnjem programskem obdobju EU. Vključevanje države je pri tem nujno, seveda pa je prav tako nujno tudi aktivno sodelovanje civil- ne družbe pri načrtovanju razvojnih aktivnosti in njihovi izvedbi. Politika razvoja podeželja, cilji in usmer- jenost pomoči v programskem obdob- ju 2007-2013 bodo razdeljeni v tri osi. Prva os naj bi izboljšala konkurenčnost kmetijskega sektorja s podporo pre- strukturiranju (predvidenih je 15 ukre- pov), druga os bo namenjena varovanju okolja in podeželske krajine s podpo- rami upravljanja z zemljo (12 ukrepov), medtem ko naj bi tretja os povečala kakovost življenja na podeželju in spod- budila več gospodarsko zanimivih de- javnosti (8 ukrepov). Strokovnjaki in vodje projektov so predstavili, na kakšen način poteka delo na različnih območjih po vsej Evropi. Tako so bile predstavljene iz- kušnje dveh najuspešnejših držav pri črpanju razvojnih sredstev EU (Fin- ske in Irske) kot tudi iz Srbije in Črne gore, Makedonije in Hrvaške ter os- talih držav, ki se sedaj pripravljajo za vstop v EU. Bogat spremljajoči program konfe- rence je vključeval ogled posameznih lokacij projekta Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine, predsta- vitve različnih kulturnih vsebin, folklo- re, kulinarike in vsega tistega, kar vse bolj in bolj postaja prepoznavno za ponudbo Dolenjske in Bele krajine. Marko Koščak poročilo Po vinorodnih poteh Dolenjske in Bele krajine (foto: Arhiv Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine).