111
HENRIK IBSEN, PEER GYNT — DRAMSKA PESNITEV*
Pri Slovenski matici je kot 27. zvezek v zbirki Vezana beseda izšla dramska pesnitev Peer Gynt* norveškega dramatika preteklega stoletja Henrika Ibse-na, očeta moderne evropske dramatike. Knjiga je tako obogatila bibliografijo knjižnih prevodov Ibsenovih del pri nas, s spremno besedo in opombami pa dodala nekaj novih elementov k poznavanju in razumevanju Ibsenovega življenja in dramskega dela. Prevedeno delo samodejno ponuja možnost uprizoritve na slovenskih gledaliških odrih, kar pa najbrž ne bo lahka naloga niti za režiserja niti za dramaturga niti za igralce. Ni dvoma, da sodi dramska pesnitev o Peeru Gyntu med klasične tekste evropske vezane besede, katerim Slovenska matica že vrsto let dodaja med drugim tudi dramska besedila v pretehtanem izboru in z odličnimi prevajalci.
Delo samo sodi med pisateljeva zgodnja dela in je v tesni časovni in vsebinski povezavi z Brandom, ki nosi enak naslov — dramska pesnitev, le da se v Brandu življenje in junaki podrejajo etosu, ga inkarnirajo, v Gyntu pa se življenje poigra z etosom in junakom, junak pa z življenjem in etosom
in v tem kierkeggardovskem kolobar-jenju Peer Gynt neprestano in na vse strani lovi svojo identiteto, se in jo izgublja, v kritičnih refleksijah se in jo spet najde in če bi bih konvencionalni v presoji, bi lahko rekli, da je nosilec glavne vloge Peer Gynt, junakinja drame pa Solveig. Šele ob koncu dramske pesnitve se Peer Gynt sestavi, toda ne iz lastne moči, katere neprestani boter je individualizem, ampak v moči (ženske) ljubezni in zvestobe.
Očiščujoča moč ironije in groteske se v številnih refleksijah izkaže kot metoda Ibsenovega življenjskega nazora, junakov bivanjski volumen in energija se neprestano bijeta z institucionalno vezano moralko. Ibsen upošteva le naravni zakon in kot da se v Peer Gyntu v številnih različicah ponavlja boj za obstoj, za življenje, za trohico upanja. Ibsen je mojster pesniških pomenskih ekskurzov, ki v svojih sklopih ne izčrpavajo informativnega umetniškega zamaha, temveč ga časovno in prostorsko množijo. V neprestanem kolo-barjenju dogodkov je konstanta ena sama, to da junak Peer je in da ve, da je in želi   biti...
* Henrik Ibsen, Peer Gynt, dramska pesnitev (prevedel in opombe napisal lan-ko Moder), Slovenska matica, Ljubljana 1980 (Spremno besedo je napisal Mirko Zupančič).
Zupančičeva spremna beseda izkazuje dobrega poznavalca Ibsenovega dramskega dela. S paralelizmi sinteti-zira številne filozofske in umetniške kvalitete Ibsenovega ustvarjanja in ponovno opozarja na Kierkegaardove vplive in dialekt i ko prepletanja miselnih in umetniških previranj v takratni Evropi.
Prevajalec Janko Moder je kot odličen poznavalec celotnega Ibsenovega dramskega dela in kot rutiniran izvedenec v skandinavskih jezikih izpolnil svoj dolgoletni dolg, mladostno sanjo svojega prevajalskega zanosa. Še zlasti velja poudariti verzno obliko in staro-norveški izvirnik, ki ga je J. Moder prelil in prepesnil v slovenščino ter opremil z oštevilčenjem verzov po originalni norveški šolski izdaji zaradi boljšega pregleda in preverjanja, kar naredi delo klasično tudi po zunanji obliki.
Opombe ob koncu so dobro dopolnilo tekstu, čeprav so včasih preveč opredmetene in suhe, včasih le ena od različic pri interpretaciji teksta.
S prevodom Peer Gynta smo dobili pomemben tekst, ki v marsičem spominja na današnje, raztreskano in v vse smeri hkrati naravnano mišljenje, brez izrazitega osredinjanja. Morda bo prav zato ta pesniški dramski tekst našel precej odzivnosti tudi pri nas, morda tudi s svojim epilogom.
Janez Marolt
112                                                                    Henrik Ibsen, Peer Gynt - dramska pesnitev