8Y. 78» Trst, v pondeljek 18. marca 1912 Tečaj XXXVII IZHAJA VSAK DAN Vadi ob nedeljah in praznikih ob 5., 9b ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih Inb&karnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-*iir.i, Dornbergu itd. Zastarele §ler. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v čirokosti 1 kolone. CfcLNE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K. vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, naj-xarnj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo .ttimosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toŽljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost* za Primorsko, „ V edinosti je moč /" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta n K, 3 mesece O K; u aa-ročbe brez doposlatie naročnine, se uprava ne ozira. ■mutu ** Btdaljtko littnj« „EDIBOSTI" (tkat : M •«10 l*to Kron 5-ao, n p«l leta Kron 2 80. Vri dopisi naj se pošiljajo na uredništvo listi. NeIr*ako- ▼ana pisma se rb sprejemaj« In rekopisl se nt vračal*. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Gionjio Galatti 20 (Narodni d«w>. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. La-toik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna »tdinoat*. ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, a 11 ca Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnttnl ra?un Štev. 841-652. TELFF0F1 St 11-57 BRZOJfiUKE UE5TI. Reforma bosanske uprave. DUNAJ 17. (Izv.) „Neue Freie Presse" je javila, da pripravlja skupno finančno ministrstvo nekatere važne spr<:m« mbe v bosanski upravi. Zlasti bodo zadeve dtželnih železnic, nadalje gozdarske in rudniške zadeve, ki sedaj spadajo pod kompetenco skupnega finančnega ministrstva, podrejene bosanski vladi. Po informacijah gorenjega lista bo tudi skupno finančno ministrstvo v zvezi s to spremembo kompetence ustanovilo v Sarajevu posebno rudniško ravnateljstvo. Nadalje se bo delokrog sedanjega Sefa, katerega s!užba ima sedaj bolj častni značaj, znatno spremenila ter razširila za celo vrsto stvarnih kompetenc. Prizadeti uradi se natančno pečajo s tem načrtom in se vrše med skupnim finančnim ministrom Bilin-Nkim, zunanjim ministrom grofom Berch toldem in vojnim ministrom Auffenber-gom tozadevne daljše konference. — Ko-respondenčni brzojavni urad pa prinaša danes zvečer dtmenti, da ta vest ne odgovarja popolnoma dejanskim razmeram. aa niso izvajanja „N. F. P." v vseh točkah resnična in da ne bo stvar Še tako kmalu rešena. Avdijencs. DUNAJ 17. (Izv.) Cesar je danes v posebni avdijenci sprejel ministrskega predsednika grofa Stiirgkha in finančnega ministra viteza Zaleskega. Oba ministra sta vladarju poročala o sedanji notranji politični situaciji. Minister Zaleski zlasti o važnih finančnih vprašanjih.— Cesar je dalje sprejel tudi zunanjega ministra grofa Berchtolda v avdijenci. Slovanski narodi in vojaška uprava. PRAGA 17. (Izv.) Današnje „Češke Slovo* prinaša uvodni članek drž. poslanca Klof&ča pod naslovom „Stari predsodki vojaške uprave in slovanske narodnosti1*. Poslanec Klofač poživlja vse češke državne poslance, da se tekom sedanje debate o brambnih reformah v državnem zboru zavzemo za ravnopravnost češkega jezika v armadi in .odločno zahtevajo, da vojaška uprava dopisuje s češkimi uradi v češkem jeziku. V svojem članku zlasti povdarja, da pri rešitvi tega vprašanja ne gre za nikak eksistenčni interes skupne armade, ampak samo za „stari cof*. Nekateri stari gospodje mislijo, da je nemščina edina, ki ohranjuje armado. — Vojaški uradi morajo dopisovati s češkimi uradi češki, s poljskimi poljski. To pravo so priznali Madjarom, tega prava ne morejo odreči Vitez iz Rdeče biše. (Le chevalier de Maison Kouge.) 44 Roman iz časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dumas star. „O tem pa se govori?" je vpraša mladi mož. „Da ravnajo okrutno z jetniki ravno oni, katerih dolžnost bi bila, da jih ščitijo." .So ljudje," je odvrml Maurice, „ki ne zaslužujejo človeškega imena. Je strahopetcev, ki se niso bojevali, ki pa mučijo premagance in prepričujejo sami sebe, da so oni zmagovalci." „Oh ! Vi ne spadate k tem ljudem, Maurice, v tem sem gotova", je vzkliknila Ge-neviera. „Milosti ji va", je dejć^l Maurice. „Menim, da sem že pokazal, kako dober domoljub sem in kako sovražim kralje ter njihove pristaše. Tsda kljub mojemu prepričanju, da ima Avstrijanka Antonietta velik delež krivde na nesreči Francoske, ne bo v moji navzočnosti nihče žalil bivše kraljice, najsibo že Lanterre ali kdo drugi". „Občan", mu je segel v besedo Dixmer „ali veste, da se morate čutiti zelo varnega v naši družbi, ko vspričo nas govorite kaj lakega". niti nam. Zato mora biti to pravo jasno označeno v novi brambni predlogi. — Povod Članku je bila sedanja krakovska afera, ko se je vojaška uprava pritožila pri krakovskem magistratu, češ, da občina Krakov z njo dopisuje poljski. Načelnik poljskega kluba dr. Leo, ki je J obenem župan mesta Krakova, je ponižno ustregel tej zahtevi vojaške uprave in zaukazal magistratnim uradnikom, da morajo z vojaškimi oblastmi dopisovati nemški. Časkopoljska pogajanja. KRAKOV 17. (Izv.) Na inicijativo češkega narodnega sveta prično prihodnji teden češkopoljske konference, da se končno uredi neznosno medsebojno razmerje obeh slovanskih narodov v Sleziji v političnem, kulturnem in gospodarskem oziru. 40 letnica češke šolske družbe „Komensky^. DUNAJ 17. (Izv.) Prihodnji teden slavi dunajska Češka šolska družoa „Ko-mensky" štiridesetletnico svojega obstanka. Ob tej priliki bodo v dneh od 23. do 25. marca na Dunaju velike slavnosti. Vsa dunajska češka društva prirede slavnostna zborovanja in ljudske prireditve v korut družbi „ Komen skega". Več kakor 80 čeških tukajšnjih društev bo praznovalo to štiridesetletnico. Dne 24. t. m. dopoldne pa bo v hotelu „Zur Postu slovesen občni zbor Šolske družbe „Kcmenskega", na katerem govore razni državni poslanci in odposlanci iz čeških in drugih slovanskih dežel. Zagoneten umor. MARIBOR 17. (Izv.) Že 17. februarja so našli na nekem travniku v bližini mesta umorjenega dragonca Krannerja, Spočetka so mislili, da je Kranner končal svoje nesrečno življenje vsled pijanosti. Vsled doslednega in marljivega poizvedovanja pa je orožništvo sedaj dognalo, da so umorili dragonca njegovi zločinski tovariši, ki so ž njim na predvečer pili. Kranner je imel veliko denarja seboj. Umora osumljeni so: neki artilerist Šegu-lin, nadalje dragonec Richter in dve zloglasni ženski. Železniški uradnik utonil. LINEC 17. (Izv.) Revident c. kr. državnih železnic Gruber je danes z donavskega mostu skočil v Donavo ter je utonil. Kljub hitri pomoči niso mogli rešiti življenja nesrečniku, ki je baje vsled blaznosti skočil v vodo. Na Ćešfcem — sneg. TRUTNOV 17. (Izv.) Danes je v tu-kajšnji okolici] močno snežilo. Padel je sneg 30 cm na debelo. Glasovi iz Čenstohovo. VARŠAVA 17. (Izv.) Iz Čenstohove ! poročajo, da je dal prijor pavlanskega sa-i mostana slovesno zazidati celico, v kateri j je eksmenih Macoh izvršil umor na svo-^ jem bratu Vaclavu. Zopet poneverjanja v rusti vojaški upravi. BEROLIN 17. (Izv.) rBsrliner Tage-blattu" poročajo iz Petrograda, da so re-1 vizorji ruske vojaške uprave v Sibiriji zo-i pet prišli na sled velikanskim defravda-cijam. Prizadeti 50 tri e g.ncr.iii, ki so že aretirani. Škoda znaša nad en miljom ; rubljev. Rčiegacije ruskih dijakov. MOSKVA 17. (Izv.) Zaradi zadnjih hrupnih demonstracij proti nazadnjaškemu naučnemu siiterru na tukajšnjem vseučilišču je naučna uprava relegirala nad 000 ; ruskih dijakov. Proti sindikalistom. LONDON 17. (Izv.) Izdajatelj in ured-'niki delavskega lista „Sindikalist" so bili : danes aretirani, ker so poživljali delavstvo j k uporu, _ Turška torpedovka napadla parnik „Ungaro-Croatae". REKA 17. (Izv.) Trgovinski parnik j „Ungaro-Croatae" „Skodra", ki je bil na potu iz neke male albanske luke proti j Reki, je dne 14. t. m. pri izlivu reke Bojane napadla neka turška torpedovka. Od- ; dala je zaporedoma več strelov na parnik. ; Pa ga ni poškodovala. Dva mornarja sta I bila težko ranjena. Ko je parnik danes dospel v reško luko, so uvedli natančno preiskavo. Neki mornar je izpovedal, da je torpedovka parnik najpreje pozvala, naj se takoj ustavi. Ker pa se parnik ni mogel zaradi velike brzine takoj ustaviti, je začela torpedovka streljati. Avstroogrska bo zahtevala v Carigradu točnih pojasnil glede tega slučaja. „Pred Vami in pred vsemi, Dixmer, izjavljam in pripominjam: Umre morda na morišču kakor njen soprog; toda ona je slabotna in nesrečna ženska in jaz bom vedno milo in spoštljivo ravnal z onim, ki je šibkejši od mene". „In kraljica", je boječe Genevieva vprašala, „ali Vam je kdaj dokazala, gospod Maurice, da je dovzetna za nežnost, na katero nikakor ni bila navajena?" „Ujetnica mi je ponovno zahvalila za moje obzirnosti napram nji, madama". „Potem zelo rada vidi, ako pridete Vi na vrsto pri straženju". „Morda je tako", je odgovoril Maurice. „Povejte mi", je dejal Morand, tresoč se kakor ženska, „ker ste razodeli to, kar sedaj vsakdo zatrjuje, namreč plemenito srce: ali mislite tudi o njenih otrocih tako ?" ,Jaz ?" je odvrnil Maurice, „vprašajte le nesramnega Simona, kako težka je roka uradnika, v čegar navzočnosti si je ta predrzni človek upal pretepati malega Ka-peta". „Oh! občan", je rekel Morand s tresočim glasom, „Vi ste torej uradnik, o katerem se je toliko govorilo in ki se je tako velikodušno potegoval za ubogega otroka ?". Proti KrSenju Šolskih zokonou o Istri. Interpelacija poslanca Matka Mandića in tovarišev na Njegovo Prevzvišenost g. ministra za bogočastje in uk : Primorsko obstoji iz Trsta, Istre in Goriškega. Istra in Goriško imata vsaka svoj deželni šolski zakon in vsled tega vsaka svoj deželni šolski svet pod skupnim predsedstvom. Istrski deželni Šolski svet je sestavljen tako, da ni niti enega ljudskošolskega učitelja v njem, a, kar je najhujše, da ni, izvzemši c. kr. deželnega šolskega nadzornika za slovanske šole v vsej Primorski, niti enega člana slovanske „Ali se je govorilo o tem?" je vprašal Maurice začudeno. „Oh, to je plemenito srce", je vzkliknil Morand, vstal od mize in skušal potlačiti izbruh svojih občutkov; podal se je v delavnico, kakor da bi imel tam nujnega opravila. „Da, občan", je odgovoril Dixmer, „da govorilo se je o tem in reči moram, da so Vas vsi ljudje, ki imajo srca in poguma hvalili, ne da bi Vas poznali". Genevieva je z občudovanjem zrla v Maurica in je s silo skušala potlačiti izbruh ! svojih občutkov. XVII. Podzemski hodnik. V trenotku, ko so vstali od mize, je Dixmer zvedel, da ga pričakuje v njegovi sobi njegov notar. Šlo je za nakup neke majhne hiše v Rue de' la Corderie nasproti Templovega vrta. Bilo je bolj zemljišče nego hiša, kar je kupoval Dixmer, kajti poslopje je bilo že vse razpadlo: toda on je je nameraval pre-zidati. Lastnik je takoj privolil v kupčijo; notar ga je bil obiskal istega dne in se je sporazumel ž njim za svoto devetnajstisoč in petsto frankov. Prišel je k Dixmerju, da narodnosti. Skoraj enaka sestava je pri večini okrajnih šolskih svetov, a to posebno še pri c. kr. okrajnem šolskem svetu za koprski politični okraj. Vsled tega se gode nezakonitosti, katerih nekaj navajamo tu : 1) Proti nekemu slovenskemu učitelju je bila uvedena trikrat disciplinarna preiskava ; do sedaj se mu še nikdar ni naznanilo, kako je iztekla ta, akoravno izrecno zahteva to J 49. istrskega deželnega zakona 30/3. 1870, št. 19. Mesto tega so ga premestili iz službenih ozirov na njegove stroške, a kar je najbolj čudno v dekretu c. kr. deželnega šolskega sveta 14./10. 1911 št. 1478/r —11, da mu je zaukazano, da ima nastopiti službo na novem mestu 1. decembra 1911, a dekret mu je bil vročen še le dne 10. decembra 1911. 2) Ob imenovanju učiteljstva zadržuje c. kr. deželni šolski svet po tri in več mesecev nakaz plače. V Dolini, politični okraj Koper, je trcrazrednica, a drugi razred ima že od 1908/9 1. paralelko. Za to paralelko je imenovana od leta do leta začasna podučiteljica. (Dekreti c. kr. okr. šolskega sveta v Kopru 30-/10. 1908 št, 1217 B. S. R., 15./9. 1900 št. 1168 B. S. R., 15./9. 1910 št. 1353 B. S. R.) Vsako leto mora čakati plače 2—3 mesece, a za leto 1911/2 ni imela nakazane plače še 1. jan. 1912. Ta podučiteljica je napravila v novembru 1. 1910 sposobnostno skušnjo in vsled istrskega deželnega zakona 5 /6. 1908 št. 32 se jej zboljša plača s 1. onega meseca, ki sledi onemu, v katerem je na-oravila skušnjo. C. kr. deželni šolski svet za Istro v Trstu jej je nakazal ta pribolj-šek 23./12. 1910 št. 2009/I. S., a c. kr. okrajni šolski svet v Kopru jo je o tem obvestU še le s svojim dekretom 2 /3. 1911 št. 281 B. S. R. Čudno je, zakaj ne imenujejo te podučiteljice za nedoločeno dobo, akoravno le kot provizorno? C. kr. okrajni šolski svet v Kopru jo smatra kakor neko suplentinjo, a če bi jo tako imenoval, pripadala bi jej plača mesečnih 100 K, katerih podučiteljica ne dobiva in zato pušča c. kr. deželni šolski svet, da čaka ta podučiteljica vsako leto 3 in več mesecev na plačo in trosi vsako leto brezpotrebno za kolek. 3) Dne 18. septembra 1911 je nastopil službo na slovenski šoli na Škofijah, politični okraj Koper, Fran Brnetič, a že 22. septembra istega leta se je moral umakniti, ker se je predstavil (s priloženo) posetnico*) Hinko Meditsch. Podati se je moral v službo v Pomjan. Znamenito je pri vsem, da ni bil o tem izdan noben ta podpiše pogodbo in da mu izroči denar za poslopje; lastnik je imel tekom dneva izprazniti hišo, da bi delavci lahko pričeli že prihodnjega dne z delom. Takoj, ko je bila pogodba podpisana, sta se podala Dixmer in Morand z notarjem v Rue de la Corderie, da si prej ogledata hišo, kakor je bilo to določeno v pogodbi Hiša je imela tri nadstropja s podstrešjem. Pritličje je bilo prej oddano v najem nekemu trgovcu z vinom in je obstajalo iz izbornih kleti. Zdelo se je, da Dixmer in ne Morand polagata pesebne važnosti na te kleti, toda vendar sta se napotila dol, da si jih ogledata vsaj iz prijaznosti. Kleti so bile res lepe; ena se je raz prostirala v smeri proti Rue de la Corderie. tako, da je bilo čuti ropotanje voz nad njo Nato sta si ogledala prvo, drugo in tretje 'nadstropje. Od tu se je lahko svč-bodno videlo v Templske vrtove, ki so bili kakor navadno, zasedeni od narodne garde Dixmer in Morand sta spoznala svojo prijateljico, vdovo Plumeau, nahajajočo se \ svoji krčmi; toda očividno nista hotela, da bi ju vdova spoznala, kajti skrita sta bila za hrbtom hišnega posestnika, ki ju je opozarjal na ugodnosti tega pestrega in prijetnega razgleda. (Pride še). Stran TI. »EDLN08T« it 78. uradni dekret in da slovenska šola na Škofjah ne spada pod nadzorstvo c. kr. okrajnega Šolskega nadzornika g. Josipa Perentina. Brnetiču so vročili kasneje dekret c. kr. okrajnega šolskega sveta v Kopru št. 1534 in 29. septembra 1911 je položil svečano obljubo ter nastopil službo. Meditschu je bil izdan dekret 20./9. 1911 5t. 1375 in mu vročen 26. istega meseca. Do tu je, če tudi nekam čudno, vendar še opravičljivo, a neopravičljiv je nakaz plaAo § 17. istrskega deželnega zakena 3/11. 1874 št. 30 določuje, da dobi ime-r.ovanec plačo s 1. onega mescca, ki sledi istemu, v katerem je nastopil službo, torej v tem slučaju bi morala Brnetič in Me-ditsch dobiti plačo od 1. oktobra 1911 naprej. C. kr. deželni šolski svet je pa nakazal Meditschu od 15. septembra 1911 naprej in Brnetiču z odlokom 24. oktobra $911 Št. 1819 —11 še le od 1. novembra naprej. 4) C. kr. deželni šolski svet za Istro je določil s svojim odlokom 31. maja 1911 239/3 —09, je prepovedano dajati v podnajem stanovanja odkazana učiteljstvu in vendar ima občinski uradnik v Koper-skem okraju še danes v podnajemu stanovanje, ki je odkazano tamošnji učiteljici. 5) C, kr. okrajni šolski svet v Kopru je določil na podlagi § 18. istrskega deželnega zakona 30/3. 1870 št. 20 se svojim odlokom 28. oktobra 1910 št. 903/3, da je minimalni pavšal 83 st. od m* šolskih sob. Proti temu odloku so se pritožili nekateri krajni šolski sveti na c. kr. deželni šolski svet, a ta pritožba ^ni še danes »rešena in občine plačujejo pavšal enak, kakor so rga določile same že pred sedmimi leti, ne oziraje se na v tem Času nastalo draginjo. Kjer voditelji ne morejo za ta znesek oskrbovati opravil, ki se odplačujejo s pavšalom, pa nastavljajo pt -itrežniče, ki komaj dvakrat v tednu površno pometajo, tako, da so šolski pro stori proti $ 75. Šolskega in učnega reda 29. septembra 1905. št. 13200 umazani in nesnažni, kar provzročuje bolezni med uči-leljstvom in šolsko mladino. o.) Učni načrt za Primorsko določuje na enorezredni ljudski šoli 2 uri na teden ženki ročna dela in c. k. deželni šolski svet je določil učiteljicam tega predrneta letnih 150 K nagrade od razreda. V Lazaretu pri Kopru je enorazredna italijanska šola. Na tej šoli poučuje ženska ročna dela učiteljica Lazarich iz Kopra od 6. 10. 1909 in sicer proti določilu učnega načrta po 3 ure na teden, namreč ob četrtkih od S. in pol do 11. in pol zjutraj. Šolski voditelj je radi nakaza nagrade za I. semester ioio—io poročal c. kr. okrajnemu svetu v Koper, od kjer je pa dobil vr njeno to poročilo z izrecnim nalogom, naj poroča, da poučuje gorej navedena učiteljica po 4 ure na teden in vsled tega fal-sificiranega poročila je dobila prej navedena učiteljica za čas od 6. 10. 1909. do 17, 2. iyio. 112 K nagrade, a dalje za vsak semester 150 K t. j. 300 K na^leto, med tem ko dobivajo vse slovanske učiteljice ženskih ročnih del le po 75 kron za semester ali 150 K na leto. 7.) C. k, deželni šolski svet je določil s svojim odlokom 28. aprila 1910 štev. 187519 nagrado pomožnim učiteljem za ve-ronauk po 100 K na leto od razreda. Proti temu jasnemu določilu je nakazal učiteljici na italijanski šoli na Škofijah 200 K, slovenski učiteljici na italijanski ekspozituri v Plavijah 180 K, slovenski učiteljici na Škofijah 80 K, akoravno so vse tri poučevale istočasno vsaka v enem razredu. (Odlok c. kr. okrajnega šolskega svota v Kopru 16. 12. 1911 št. 1042). 8. 2. odstavek § 11. državnega zakona 2. maja 1885. št. 62 se glasi: „Ako bo za tri leta zapored v kateri šoli, poprek vzevši, pri celodnevnem poučevanju po So učencev, mora se brezpogojno poskrbeti še za drugega učitelja in tako tudi za tretjega, če to število naraste na 160 ter je treba po tem razmerju, Še dalje pomnoževati Število učiteljev. Pri polu-dnevnem poučevanju računiti je po 100 učencem na enega učitelja*. Vpoštevaje ta določila je šolsko vodstvo v Lazaretu, pol. okraj Koper, že pred tremi leti dokazalo potrebno število otrok Talijanski Solaki nadzornik Perentra pile talijanski na posetnici ulov. učitelju, naj odstopi •roje mesto drugemu učitelju ! Op. interpel. in c. kr. deželni šoliki svet je to šolo razširil v trirazrednico, a je kasneje ta ta svoj odlok preklical. Drugo leto je vodstvo zopet predložilo razrednice v svrho razširitve, a jih je vrnil kar c. kr. okrajni šolski svet v Kopru. Enako je dokazalo tudi vodstvo slovenske dvorazredne ljudske Šole v Škofijah, [da ima ta šola dovoljno število otrok za razširitev in sicer : I. 13. oktobra 1906., II. <26. septembra 1907., III. 19. oktobra 1907., IV. 10. novembra 1908., V, 1». julija 1909. in VI. 26. novembra 1909. Vendar sta obe ti šoli še danes le dvorazrednici s poludnevnim poukom, ako ravno določuje § 15. dokonč, šolskega in učnega reda. da je na dvo-in večrazrednih šolah odpraviti poldnevni pouk in akoravno ukazuje § 6. istega dež. zakona 30. marca 1870. št. 20, da imajo, šolske oblasti skrbeti, da se ustanovi v deželi zadostno število ljudskih šol. Kaj je uzrek, da se ne razširita ti šoli ? Uzroka je iskati v tem, da imata oba ta šolska okoliša tudi po enorazredno italijansko šolo in javna tajnost je, da se je c. kr. italijanski okrajni šolski nadzornik v Kopru vže . večkrat izrazil, da se ne razširita sloven- ' ski šoli dokler se ne razširita tudi italijanski, akoravno je znano, da na slednji pada število otrok. ; i 9. Znano je tudi, da je bil c. kr. de- • Želni šolski svet zapeljan k nepravilnostim v 6. in 7. točki po predlogih c. kr. okrajnega Šolskega nadzornika za italijanske ljudske šole v koperskem okrajuj ki je tudi toliko drzen, da o prilikah obrekuje slovansko ljudsko šolsko učiteljstvo ko-perskega okraja, češ, da zanemarja pouk in da se rajši sprehajr, medtem, ko je ob nadzorovanju italijanske šole v Lazaretu sam dobil med urami učno sobo z a k 1 j e-njeno, a tačasno učiteljico v bližnji vasi, kjer je kvartala v njej prijetni družbi, a ni poskrbel niti toliko, da bi šolske oblasti zvedele za to in jo vsaj opomnile nje dol- • žnosti. Vsied navedenega stavljajo podpi-' sani na Njegovo Prevzvišenost .gospoda ministra za bogočastje in uk naslednje vprašanje : 1. Ali so znani Vaši Prevzvišenosti { navedeni neredi pri c. kr. peželnem šolskem svetu za Istro, oziroma pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Kopru ? 2. Ako so znani, hoče-li Vaša Pre-vzvišenost ukreniti prikladne odredbe, da se tem neredom pride v okom, da ne nastanejo novi in da se obrekovalcem pozove na red. Nove „Osram"- svetilke Na mesto stisnjene kovinske niti se uporablja pri novi svetilki „Osram" samo še potegnjena svetilna žica. Te nove svetilke „Osram" imajo veliko več odprirnosti proti tresenju. Trditev, da se svetilke s kovinasto nitjo v rokah občinstva hitro razbijejo, postane brezpredmetna, ako se uporabljajo nove svetilke „Osram" s potegnjeno svetilno žico. 70 prihranka na toku in druge prednosti „Osramove" svetilke ostanejo vzlic tej važni spopolnitvi nezmanjšane. Pri nabavi žarnic zahtevajte izrecno nove žične svetilke „Osram". Vsaka prava „Osramova" svetilka mora nositi napis „Osram" Dobiva se povsod! Družba „Osramovih" svetilk z. o z. Dunaj VII 1 wm Kron 6200!! AUTOMOBILI FORD 1911 Največja ttvaraa sveta. Izdeloval k) letae 40*000 vsi edinega tipa CHASSIS 20 HP šest rozelb tipov krilj. Kočij« „FORD" je najpopolnejša, najhitreje in n>]ekoaoml£neJi* kar jih obatoji. - GENERALNI ZASTOPNIK ANTON SKERL . TRST Plazza Goldonl 10-11, Tel. 1734 Velika centralna garage, olloa del Benhl 16, vegal ulloa Boaotaett« TELEFCa 2247. STOCK PKECM GOODi:;'*n (avierfianikf) Automobili oa posodo po smerni oeni. VdmtTo in T»drfeT»nJe artoraobliov. — — Bolida* poetrefb*. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr. J. Ce. mak ¥. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnib - TRST - ulica della Caserma štev, 13, II. n. 32G aHE TRATTORIA „Air Antica Pompel" @ Trst, Piazza Cario Goldoni 4 Priporoča ee slavnemu obćinjvrii. - Toči »e Iiiduio Tino : teran. Istrsko, furlansko in belo. Steinfeldsko pivo. Domaća kuhinja z rasuormniml m rt II in i in gorkiml ledili. — Za obilen oblak ne toplo priporoča PRAN JO MARINSRK. ra EJHS 3E 3G .Cnffe Goldoni' Trst, Piszza Carlo Soldonl št. 2. Pijače naravne t" prve rr»te. Čaiopial In Ilustracije POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se najtopleje priporoča FRANJO MARINSKK. Domače vesti. Polon V puli. „Edinos" je že v svoji zadnji petkovi Številki primerno osvetila nedopustno razsipanje in razmetavanje občinskega denarja pri raznih puljskih volitvah. Omenjali smo, da je laška karao-ristična gospoda izdala 15.000 izdatkov za občinske volitve. Iz Pule pa nam sedaj prihaja iz zelo verodostojnega vira poročilo, da si je kamora zaračunila ne 15.000 ampak 150 000 kron na izdatkih ob priliki občinskih volitev leta 1907. S tem denar-jem je laška liberalna gospoda kupovala glasove in vzdrževala nebroj raznih političnih agitatorjev in priganjačev. Dalje nam poročajo, da je bil v petek zjutraj odveden v zapore rovinjske ga o-krožnega sod šča nekdanji hrvaški „Sokoi" in sedanji degradirani občinski uradnik Descovich, Ostali gospodje, ki se bodo morali tudi sprijazniti z mastno z a beljenim ričetom v rovinjskih zaporih, pridejo prihodnje dni na vrsto. Na vidiku je v najkrajšem času še več novih aretacij. Zadnje dni so »e namreč izvršile pri nekaterih vodilnih in važna mesta v občinski upravi zavzemajcčth osebnostih stroge hišne preiskave, ki so baje donesle mnogo zanimivega za „ka-moro" zelo obteževalnega materijala. O nspehih hišnih preiskav pa puljska sodnija strogo molči, Krasen, naravnnst premeten korak je napravil znani inženir in vodja mestne plinarne Leban. Prosil je za vpokojitev, ker na ta način upa ta „čedni" mož, da se j kratkomalo izogne vsaki odgovornosti za i svoje „čedno" poslovanje pri plinarni. ! Slaba ne bi bila ta metoda ! V občinskem avgijevem hlevu vladni i komisar pošteno čisti. Sedanji vodilni krogi nameravajo odpustiti vsakega nezanesljivega občinskega nameščenca, pa naj Prodajaln, ur in dragocenosti a. BiroHiE (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst »d.« Corso Steu.36 Bogati izbor zUtanine, brsbrnine, dragocenost! in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne grebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. ■h Edina slovanska knjigoveznica ANTON REPEliŠERjrst, ul. Cecllla S Izdeluje vsakovrstna knjigoveika priprosta in fina dela B3* PO KONKURENČNIH CENA V ZALOGA TOVARNIŠKEGA POHIŠTVA R. BLAHA TRST ULICA CASERMA ŠT. 4. TELEFON 16-31. PREJ „MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU" POPOLNE UREDBE ZA HOTELE, PKNZIJK, GOSTILNE IN KAVARNE POHIŠTVO PO VSAKOVRSTNIH CENAH SPECIJALITETA : D1VANO POSTELJA („SPAVAJ PATENT") OD GLASOVI I E - TVORNICE JACKEL Z DUNAJA -- rrses ZMfl P/iLMilTINSKEGA VIN/1 (laotni pridelek tz Jesenic pri Omi£n) Ui Filip Ivanišović - Trst ulica Valdirivo št. 17. — Telefon št. 14 05 ---- Prodaja na drobno in aa debelo.---- GOSTILNE: .Ali' Adria\ ulica Nuova it. 11 la ,Ai fralelii dalmati. ulica Zudecchc S, ▼ katen* - -- toči svoja vina I. vrate. — ■ - unnuMMVt^uu %xn n „Nar. kolek" r unu&m ■JE 3 E E3E 3E S l/elikanska zaloga pohištva in tapecan] :: Paolo Qastwirtb :: TEST, nI. Stadion it 6 - Telefon 22-85 (hiša Milita Fenice) Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi ; glede cen, kakor tudi kakovosti Kotosaim izbor, p nr= □ u 3E S — — i a a a BBMiž &SB9 HHN Jt. Gasperini, Trst Telefon Stev. 1974. ŠPEDITER Via Economo St 10 Prevozno podjetje te. avstrijskih Ar t. fttlssaU 2051 Urejme rueartuasie tabriiguiMi llui iz mitiic, intarime u . asraialko* ■P»»Jt— ameb* te Jlk Inrtojt as POZOR!! 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo 7 K 50 st. Radi plačilne zaostalo nti več velikih tvornosti mi ie bilo ponuđeno, naj prodam veliko zalogo čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 2 para moSkih in 2 para ženskih čevljev, usnje rujavo aH črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejSa fasona. Velikost po 6tevilki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 K 50. PoSiljatev po povzetju H. SPINGARN, ekspert čevljev Krskovo il. 240. 8me se zamenjati in se vrne denar. Ki ©©©©©©©©©©0© Nehani(na delavnica F. Miiieutic & f. Venutti Yia Tlziano Viccillio i — TRST — Popravlja in postavlja rtroje in parne kotle, parne motorje, na plin, benzin in nafto. - Indnatrijalne instalacije vsake vrste: mline, stiakainiee in fintilnica. -(Specijaliteta fag za kamnje, stiskalnice za grotdje ; stroji za obdelovanje lasa. Izdelovanje oblik in naorcev za taste — — — nine in biikote. — — — — Zaloga novih in starih motorjev, brie-galnic, strojev za vzdrževanje zidarskega materijala, mletje kave, droi in dru---gih tehničnih predmetov.-- Stran IV, »EDINOST« St. 78. kestru podrobnejše, ko ga bomo čuli par-krat. Splošno je opereta uspela prav dobro n občinstvo je bilo žnjo zelo zadovoljno. Odobravanja ni manjkalo tudi ob odprtem odru ne. Inscenerija je bila enaka, kakor pri prejšnjih predstavah. Konečni prizor v prvem dejanju bi bil celo boljši, kakor pri prejšnjih, samo žal da dnevna svetloba kvari učinek razsvetljave na odru. Prizora v mesečini sta bila prav dobra. Zvečer smo videli na našem odru francoski igrokaz novejše dobe, Mirbeau-jevo „Kupčija je kupčija", o katerem iz pregovorimo obširnejše jutri. —r. Jutri, na praznik sv. Jožtfa, bosta dve predstavi. Popoldne ob 4.. uri se ponovi priljubljena opereta JESENSKI MANEVRI" (Ein Herbstmanover), ki gotovo privabi zopet v gledališče veliko občinstva. Zvečer bo v abonementu prvič v tej sezoni svetovna drama največega dramatika Shakespeare „BENEŠKI TRGOVEC 4. Ta klasičen umotvor svetovne litera ture priporočamo toplo vsemu občinstvu. Naslovno vlogo igra g. Dragutinović, ki •■^teje vlogo Žida Chylocka med svoje naj-b aljše. Assumptio B. M. V. (Vcebovzetje blažene Device Matije.) Prvi slovenski oratorij; komponiral P. H u g o I i n Sattner. Prvič izvajan 13. III. 1912. Jtclno izmed najlepših mest v celem j oratoriju pa tvori brez dvoma tisti pasus ; pripovedovalca (bas-solo) : „...in so poko- I pali Devico Marijo..." Govori se sicer te 1 besede vse na as-tonu, vendar je sprem- i Ijevanje orkestra tako izrazito in tako mo- ; gočno, dasi popolnoma priprosto, da zelo učinkuje. Kakor tudi odgovarja smislu besed j „Gospod Bog je rekel kači,..", da je! muzika k temu Čvrsta in jaka, vendar se ' mi zdi sosebno pasus: „sovraštvo bom naredil med tabo in med ženo" v tej obliki kakor ga poie bas malo primeren za oratorij, ker se čuje skoro nekoliko banalno. Samospevi oratorija so se Sattnerju rako lepo posrečili ; toliko boljše so se mu merali posrećiti seveda zberi, v katerih je Sattner močnejši. To se pokaže Že takoj pri prvem zboru : „vstani, kiti," ki, na način fuge sestavljen, srečno vpelje v oratorij. Mogočno učinkuje ta zbor se svojim unisono-spevom, ki markantno izreža enotno željo nebeščanov. Zbor: „Zima je proč, cvetje dehti" se deli v dva dela : prvi adagio alla-breve < akt, in drugi allegro. V prvem delu se lepo zrcali nestrpno pričakovanje an-i^eljev, da pride Kraljica v njih sredo in jo zato prosijo. Drugi del pa primerno kirakterizira življenje in hrepenenje v pomladi, oriše veselje, ker cvetje dehti in grlice glas, ki v gajih zveni. Temu pri-tr.erno je tudi ljubko, živahno in življenja polno spremljanje orkestra. Otožno proseče se prične zbor nesrečnih Zemljanov : „o vrni se nam, vrni," in se atopnjevaje razvija do mogočnega D-mol-unisona. Naravnost prekrasno pa je zasnovan končni del toga zbora : „Nikar od nas, Devica.* Doseza ga le zadnji zbor zemljanov v tretjem delu z obupnovzdi-hujočim klicem : „O Mati, ozri se na naše gorje, odkleni nam svoje srce !M S široko razpletenim in mogočno za- snovanim koncem zbora : .Nikar od nas..." konča prav majestetično prvi del. Najlepši del vsega oratorija pa je brez dvoma zbor : O smrt, o smrt, tvoj strah je strt — o pepel, kje je tvoja zmaga! (Konec pri h ) lici Ingoti znanci, prijatelji fete vabljeni zn-VSI JUZtSl'r redi odpravljenega praznika, da ne snidete dre 1?*. t. m. popoldne v gostilni članov KDO v ul. Carriidori 18 pri imenitnem zabavnem večeru k dobremu kozarčka rajnega vinca. Priporočam se za obilno udelfžbo Hinko Kosič voditelj. Novo delavsko kens. društvo tf ■ F« l »j tteje v prijetno dolžnost, obvestiti ul. obč. mesta in okolice, voaehno pa SenijakobČane. da jo odprlo svojo d ovo gostilno v h:5i F. Fabjana, ul. S. Alarcc fit.19, kjer bode točilo istrsko Črno vino prve vr&te, vipavsko belo in JfuntigamBko eksportno pivo prve -vrste, vse po najnižjih cenai; kuhinja bo vedno preskrbljena z gerkimi in mrzlimi jedili. — Voditelj : Viktor KobiC. — Za mnogobrojno m'eltžbo vabi že sedaj O bor. Mihael Lampe rfcSSFSrAS 5arna. — Večkrat na dan svei kruh — Posebnost vino in likeri v itsklMilo&h. — Postrežbe tudi aa doza. *3S Stanovanje in hrano SulSZ"Pt slovenski družini Sobna oprava popolnoma nova Uiica Ar tisti §». 10 II nadstr.. levo_-456 Uftrona pn poznano sredstvo za uničenje ste-|f!U» d*'ti j nic Zaloga: ulica btadicn Štev. 10. Naročila: Ferriera 37, Trst - Skrinjar 480 GORILNA N. 0.0. v Trstu, ulica Carradori Št. 18 ki jo sedaj vodi g. HENRSK KOSIC popolr&ma na novo preurejena in po najir.odernejenk slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka In m z;a jedila. Slovenci! Slovani! edino slovenske urame In zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popovo jamči se za 2 leti, Istotako tudi vs&kc n.nrovbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji fe svojim I Udani ALOJZU POVH. "Robert Cfcm, urar, S^SŠ žepne ia atcnalse are t«r sprejema vsako popravljanje po alzkl ceni a dvoietalm Jamstvom. 1292 Stara grška žganjarna r Trsta, Via Oavaas Tu se dobi bogata iz tira likvcrjev; specijalitete: grčki in firancoekik. ijj&b kranjski brinjevec, kraSici slivovem in briski tropino-vec in mm. Gene nizko. Jzbtra grenčic. »IaJčice ia eapečenci. GrSfca mastici iz žija. — 8e priporočit Andrej Antonopula. Antorno Aiiiarti barvanje kožukovine v Trstu, ulica Poiiz-anu 131. Telefon 23—56. Zaloga in bogata izbe;a vsakovrstnih kožuhovin. Prov^ema naročbe in vsako popravljanje. Oisti in pere vsako-vrato kožubovine. 157S Heraci In m^Gnl!^ Vaša dolžnost je, da se poslužujete le v slovenski brivnici v ulici Sette Fontane Št. 13, za to se Vara toplo priporoča udani ANTON NOVAK, brivec. SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM ! Moja stara zkušrja je in ifatane, da je za odpravo poletnih mehurčkov kakor tudi v svrbo dosege in ohranitve nežne, mehke kuže in bele polti najbolj5e svetovno znano milo fz illijivega mleka Steckenpfard, znamke „Steckenpferd-4, Bergmann A Co., De-in (tetseben; na Labi. Kocaad po SO vin se dobiva v lekarnah, mi odilnicah, parfemerijah in drugih trgovinah. Bavno tako se je obnesla Bergoiannova lili-jina krema „Mnnera14 za ohranitev nežnih be'ih damskih rok; v tubah po 70 vin. se dobiva povsod. Josip {t+nl'fe mizarski mojster, Trst, uiica O lU 11 Čl Belvedere Siev. d i z v r 8 u je vsakovrstna mizarska deia. Malo stanovanje S^nVSI takoj ifiČe Prijafre ponudbe pad: Dragutin Ovič, na inseratni oddelek Edinosti. 237 a ninn I/miiaIa krojaški mojster v Gorici, MillUn IVrllOlb, tekaližče Frana Josipa St. 36. Izdeluje obleke po meri v >aakem kroju. Bprejema tudi caročila izven Gorice. Pri naroČilu zadostuje prsna mera. V zslrgi ima raznovrstno blago ter razptšilja uzorce na ogled. Cene zmerne. V6Hk SI izbera pohifitva^ prodaja na obroke, v Klum. novi zalogi ul. Stadion št. 19. — Ivan 2358 1 „Slavija Clnuonn! I Ali če zdaj ne veete, da je edipi OlOVtmCl i Vafi fotograf ANTON JERKIC7 Trat, vi« delle Poete 10. — Gorica, goapos> a uL 7. Marino Mattulich ^ '/SŠ Jerkiča). Tovarna pečatov, tablic, pečatov za upnije, glavarstva, ura lovec, Liuec, Pra^a, Draždane, BeroLn. 7.40 O Herpelje, Divača, Dunaj. 8.54 O Gorica, Jesenice, Trbiž, Ljubljana, Beljak. Dunaj. 9.00 O Herpelje, Rovinj, Pula. 9.12 O le do Buj (in med postaje). 12.55 O Gorica, (Ajdovščina), Jesenice. Ijub'.jsna, Celovec. 2.45 O Koper, Buie. Poreč. 3.40 O Gorica, Trbiž. Beljak, Celovec. 4.42 O Herpelje. (Divača, Dunaj, Rovinj), Pula 5 00 B Gorica, Trbiž, Beljak, Celovec, Dunaj. 6.25 K (Samo torek, četrtek, sobota; <«orica. Beljak Monakovo, Pariz, London. 7.22 O Opčine. Gorica, (Ajdovščina). 7.24 O Koper, Buje. 8 20 B Herpelje, Divača. Dunaj, Pula. 9 00 B Corica. Jesenice. Beljak, Odofee, LEsee, Pra^a, Dunaj. Monakovo. 10 35 O Gorica. Jesenice, Beljak, Inoinost, iio nakovo. Prihod v Trst. 5.47 C Iz Dun.-.ja, Solnc/^rada, Cciovct, 'A,or.a kovt, Inorrosta, Bclcano, Beljaka Ljubljane, Jesenic: Gorica. 7 0 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Kerp. ij). 7.24 O Iz Gorico (Ajdovščine). 8 29 0 Iz Buj «n ni'dpoataj). 5 .'iO E Iz BerciiiiB, Draždan, Prage, Lincu. t-u- Celovca, Eeljalta, jeHenic, G"r.ce (in Ajdovščine). 9.63 C Iz Pula (iz Rovinja). 1015 G Jz Jesenic, Gorice in medpo*i»5.j. 11 10 8 Iz Dunaja (Ljubljana) Gorice in medp^fce 12.— E (vsfiko nedeljo, torek, petek) iz Panza Monakovo, Beljaka, Gorice. 12.38 0 iz Poreča in niedpobtaj. 2.06 C Iz Celovca. Trbiia, Ljubljane. 'Jorico (Ajdovščine) Berlina, Dratd«. Praff. Dur p i a. H 35 0 Iz Pule, Herpelj in medpos^aj. 4 37 0 Iz Buj in medi -ostaj. 6 54 0 Iz Dunaja, Celovca, Gcrice. 7 Oo 0 iz Dunaja—Ljubljane—Divače—Pulo. 757 B Iz Berolina, Drazditn, Pra^e, Linca. Dt* - naj a, Celovca, nomosta, t?eljaka, Je^« nic. Gorice (Adovščine). 9 53 Poieč in medpostaj. 1U 23 0 Iz Puie (Rovinja) Dunaja (čer. Divač 11 10 a lz Duna s. Beljaka, Grorice. Južna železniea. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione; 5.45 B preko Cervinjana v Benelke, Kim, MiU-Videni, Pontebo, Čedad in B do Kormh-» (Cormons) preico Nabrežine. 5.20 O do Gorice preko Nafcretine. 7.50 E v Kormin, Videm, Benetke, Milan. Parii ~ London. 8.05 B v Ljnbiiano, Dunai, Reko, Zagreb, Bedim pefttc, S.20 B preko Nabretine * Kormm, Videm, Mil«. Rim. 9.00 O preko Kormina v Videm in dulje la C preko TriiČa v Ćervinjan 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zn^reb, Budimp-i: 12.10 O v Kormin in Vidpm. 12.48 O preko Červinjana v Benetke—Milan. I.45 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.10 O v Kormin ise zvezo v Ajdovščino) VVism Milan itd. 6 00 O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 8.3S B v Ljubljano, Dunaj, Oatende, Reko. 8.50 preko Červinjana ▼ Benetke, Milan, Oiu preko """'"-mina * Videm. 7 55 B v Ko.. ... Italijo. 842 B v Ljubijati^ Dunaj, Zagreb, Budim peiic 0.35 O v Kormin (b^ ..voeo v ^ervinjan) 11.40 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimp*š»e Prihod v Trst. 6.15 O r Dunaja, Budimpešte. 6.21 B 2 Pucbja, 1 jul jtit, Ostendo in Londo 7.40 O iz Kormina in Červinjana preko Bivi» 8.50 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine 9.15 B t Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimo?*** it; tieke. 10.25 O * Dunaja, Ljubljano tn Keke. 10 40 B iz Kormina preko Bivia in B ir Iiallja preko Ćervinjana. II.30 0 iz Italije preko Kormina in Nabreiina a.O« O iz Italije preko Červinjana in Bivia. 2.20 0 iz Celja in B iz Ljubljane, Zagreba, Kac« 4.30 O iz Vidma, preko Kormina iu Bivia. 5.85 0 z Dnnaja, Budimpešte, Keke, Zagreba. 7.U7 O iz Italije preko Červinjana in Nabreiint 7 45 iz lUlre peke a Kormina Inbretine S.35 B lz Italije prekj Kormina iu Nabretin« S.55 B z Dunaja in Budimpešte. 9.SO E iz Londona, Pariza, Hilana, Bei^tjt. Vidma in Kormina. 11.10 0 iz Vidma preko K ornima in Bivia in i*. Italije preko Červinjana. OPAZKE. Maatne Številke značijo popolud ae O — osebni vlak; B ~ brtuvl ni iiiii hočeš kaj zanimivega čitati, r^^pH Doylovih detektivskili povesti ter se naroči na nadaljnje I^Sa O Pr»i tvrdki Kleinmayp Sc Bamberg -v Ljubljani ■ i aH pa -v vseh drugih knjigarnah bbb