r

NO. 170
eriška Domovina
/1'11/1'C RBG/1'lll—HO/W1E
INSPIRIT 4 LAN6UAM ONLY
MOV6NIAN
MORNINO N4WSPAPCR
CLEVELAND 8, O.. TUESDAY MORNING. AUGUST 30, 1949
LETO LI.-VOL. LL
VESTI
IX SLOVEIUUE
DELAVEC, ki pod komunisti KOZANA. — Nekaj rdečih ne vstopi v njihov sindikat, izgu-1 žmartencev je prišlo k nam “oči-bi oblačilno in živilsko nakazni-!tat” in poučevat nas o blagosta-co.	'nju v zadrugah . .., pa smo jih
SVOBODA, KISI JO MNOGI! tako hudo naklestili, da se ne ŽELIJO. — O svobodi, ki vlada‘upajo več v vas. Menda smo pod komunistično peto, živo pri- j imeli prav, saj nas Ozna ni še ča pismo, ki ga je prejel neki prijela! goriški duhovnik iz Lvova. Go-
riški duhovnik je prosil za krstni list neke osebe, ki se je rodila v Lvovu. Dobil je naslednji odgovor:
“Prečastiti gospod! — Vaše pismo z dne 10. 2. 1949 mi je bilo vročeno dne 24. aprila. Da dobite listi uberite^ naslednjo pot: prošnjo naslovite na poljskega poslanika v Italiji, da jo pošlje na ministrstvo za zunanje zadeve v Varšavo, ki bo odposlalo isto prošnjo na ministrstvo za zunanje zadeve v Moskvo v Rusiji. Moskva bo izdala ukaz tukajšnjemu civilnemu uradu, ki se danes imenuje “Z. A. G. S.”, da izda krstni list. Dokument vam bo nato poslan po isti poti: Moskva, Variava, poljski poslanik v Italiji. Vse matične krstne, mrtvaške in poročne knjige so danes v rokah civilnih uradnikov. Izpisi se izgotovijo samo v ruskem, odnozao ukrajinskem jeziku. Z bratskim po-
V KRANJU grade novo tovarno na prostoru pred novim pokopališčem. Na istem prostoru so začeli zidati tudi delavske stanovanjske hiše.
Novi naseljenci prihajajo
Iz Nemčije so odpotovali v USA naslednji Slovenci, ki jih pričakujejo v New Yorku okoli 10. t. m.:
Mihael Arko, ki potuje v Canon City, Colo.,
Anton Rus, ki potuje v Lead-ville, Colo.,
Janez Rus, ki potuje v Lead-ville, Colo.,
Marija Mejač, ki potuje v Perryville, Mo.,
Franc Mejač, ki potuje v Perryville, Mo.:
Franc Mejač ml., ki potuje v Perryville, Mo.,
Jože Skubic, ki potuje v Pueblo, Colo.,
Jožef Suljak z ženo Zofijo,
Sporazum glede pravic Slovencev in Hrvatov v Avstriji
NOVI 0R0B0VI
SE VRŠI V LEPI ZASTOPNOSTI
Cleveland, 0. ■*- Včeraj zju-'noči je umrla po dolgi bolezni
vwSES"p°».l- ZA CLEVELAND
traj je pričela delegacija ZSZ z dobro ipoznana Josephine Kon-ZnatnpnilH zun. ministrov zborovanjem v SND. Predsed-Jčan roj. Dolenc, stara 56 let,
meli da bodo Slovenci mogli imeti svoje šole, časopise in organizacije. —
so se v Londonu gporazu- !liknkonvencije Kike Popovi4lptf u^a na j!47. Ev?geline
Johanna Mervar iz Clevelanda, j re ipri Polhovem gradcu, odko-Gl. uradniki s« dali lepa po- der je prišla sem pred 36 leti. ročila. Zanimivo je bilo zlasti j Tukai opušča soproga Josipa
___________ ____________r .poročilo gl. tajnika Antona Per-'Wer Mrs. Josephine Futo, si- ...
niki velesil, ki pripravljajo Sina, ki je omenjal, da je glavna^11* Jo3«Pha in tri vnuke. Daljejvsi glasujejo za mestni čarter,'vse članice, mirovno pogodbo, za Avstrijo,1 blagajna prejela samo na obre-'zapu^a 9e3tr‘ Mrs. Frances ki naroča sprejetje tega pod-Vese/a vest— so se sporazumeli, da naj bi Istih okrog $2,000 več, kot je m'Kastelec in Mrs. Theresa Ko- jetja.
London, Anglija. — Zastop-
KANDIDAT HOUSE j JE PROTI ČARTERJU
Republikanski kandidat za clevelandskega župana, William
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Bromley House, je proti temu, Skupna molitev— da bi mesto zgradilo tako zvanij članice Oltarnega društva pri rapid transit. To se pravi: pri-Mariji Vnebovzeti bodo nocoj pomočke za hitrejšo vožnjo v ob osmi uri molile za pokojno Cleveland iz predmestij. ToiVJosephine Končan v Svetkovem Burke, sedanji župan, je za to pogrebnem zavodu. Odbor pro-in toplo priporoča volivcem, da3i naj pridejo kolikor mogoče
pogodba Asebovala sledeče ga- izplačala za smrtjiine in divi-
rancije za narodne manjšine, posebno za Slovence in Hrva-
dende. ZSZ je namreč edina slovenska bratska organizacija,
te, ki žive na Koroškem, šta- ki plačuje članstvu dividendo
jerskem in v Burgenlandu. Sporazumeli so se tako, da naj dobe narodne maifjšine tale zagotovila:
Slovenci in Hrvatje bodo imeli iste pravice kot drugi državljani. Posebno bodo mogli imeti svoje politične in druge organizacije, svoja zborovanja in svoje časopise.
V osnovnih bolah bodo imeli Slovenci in Hrvatje pravico na pouk v svojem jeziku, svoje srednje šole si bodo mogli zgraditi in jih vzdrževati. Število takih šol bo sorazmerno s številom prebivalstva slovenske ali hrvatske narodnosti v do-tičnem okolišu.
Slovenski in hrvatski jezik bosta uadna jezika v vseh oko-
od preostanka, d. tajnik je tudi poročal, da je zveza nad 135% solventna..
Delegacija bo morda nocoj končala z delom, ako ne, bo nadaljevala jutri dopoldne. Jutri popoldne bo pa razgled po Clevelandu z avtomobili.
Vsa delegacija se bo nocoj udeležila žogometne igre v mestnem stadionu. Počastiti hoče namreč igralca Franka Papesh, ki je dobrostoječ član ZSZ.
Delegacija se prav- dobro počuti v Clevelandu. Več jih je, ki še niso videli naše metropole, nekateri so bili pa že prej tukaj in obiskujejo stare znance in prijatelje.
žuh v West Parku, v stari domovini pa sestro Marijo, dva brata: Janeza, Jožeta in v Elk, Wash, pa brata Jacka.
Bila je članica dr. sv. Jožefa št. 169 KiSKJ, Kras St. 8 SDZ, podruž. št. 10 SŽZ in Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete.
Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 9 iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 1152. St. v cerkev Marije Vnebovzete in na Kalvarijo.
Velika maža » pobite
Pretep med veterani in levičarji - sopotniki
Družini Mr. in Mrs. Frank J. Vlada je obljubila, da bo po- BrodnMc, 6205 Carl Ave., so sodila mestu $22,000,000 za do-'prinesle vile rojenice krepkega šego tega cilja. Ta denar se ne'fantka prvorojenčka, ki bo go-
bi odplačeval nazaj od davkov, ampak bi izboljšana ulična železnica sama nosla vračilo kapitala in obresti.
Bromley House pa pravi, da to ne bo v nikako korist za me-
tovo pomagal očetu pri prodaji pohištva na 16013 Waterloo Rd. čez kakih 20 let. Mati in dete se prav dobro počutita v Glenville bolnišnici. Mrs. Mary Brodnick je s tem postala že
sto in da bo storil vse v svoji st8ra mama ,in aicer aa’
mim fantkom. Mr. in Mrs. Rudolf ter Mary Hočevar iz 6707 Edna Ave. pa prvič. Naš po-
moči, da bo pregovoril volivce, da bodo glasovali proti. On prizna, da bodo res prišli hitreje ,,	.	.
v mesto iz predmestij, toda to nas ne briga, pravi House, ker mi moramo gledati za naše meščane.
Tako zvani rapid transit bi bil speljan iz vseh strani v središče Clevelanda po progah železnic, dočim je kandidat House
Peekskill, N. Y. — Tu je napovedal svoj koncert v korist odbora ljudskih umetnikov znani pevec-komunist Robeson. Ve- mnenja' naJ’bi * rai® PMtavl10
teranske organizacije pa so imele pred tem koncertom svoj paradni
na cesto več avtobusov.
Za kegljanje Slovenska ženska zvelza bo sponsor za kelgljjaško ligo. Katera ženska se zanima za-to, naj pride na sestanek jutri popoldne ob 1 v SDD na Waterloo Rd. Za vsake informacije tudi lahko pokličete Mary Perdan, 19303 Shawnee Ave., telefon IV 0870.
Za spremembo naslova—
še
mačin Peršolja. Revež je stopil v državno zadrugo - sovhoz, a ko je videl, da je na beraški palici, je obupal in šei prostovoljno v smrt.
“TOVARIŠI” iz Solkana so v zadnjih dneh držali tukaj zborovanje in povedali, da kdor drži za sovjetsko Rusijo, je proti Jugoslaviji in izdajalec, zato ga je treba takoj ovaditi OZNI, ki ga takoj zapre. In še: da se moramo nasloniti na Ameriko, ki nam bo dala vso pomoč. Mi bi bili, seveda, najbolj veseli, da bi prišli Amerikanci sami deliti nam pomoč.
ŠENTLOVRENC v Brdih. — Pred štirinajstimi dnevi je Ozna aretirala domačina brata Mirko-ta in Antona Kocijančiča. Vzrok aretacije je zavit v gosti temi. Domačini so sklenili, da bodo vsi ^ skupaj pomagali opraviti poljska dela na njunem posestvu.
»iligumuii.
Danica Drvar, ki potuje v Carnhtersville, Mo., in
Štefan Grzin, ki potuje v Los Angeles, Cal.
Sponzorji bodo obveščeni o prihodu.
Še nove sponzorje prosimo. Kdor le more naj bo tako dober in se javi, da sprejme kakega begunca ali družina Liga ima še ljudi vseh stanov in od vseh krajev v Slovenije, ki ne morejo, v USA, ker ni sponzorja. Prosimo javite se na: League of Catholic Slovenian Americans 10316 Barrettt Ave. Cleveland, Ohio.
Til h dm

Mrs. Roosevelt se je gotovo do smrti zamerila Enakopravnosti in Prosveti, ker je napisala članek, v katerem zahteva, da se dovoli čim prej in čim več beguncem iz evropskih taborišč v Ameriko. Dobimo jih prej, pred no jih raz vzamejo druge dežele, zahteva Mrs. Roosevelt.
• • •
Oni dan je bilo našim tovarišem zelo povšeč, ker je žena zapisala, da je proti vladni podpori katoliškim šolam.. Kar si je takrat pri naših kolofaktor-jih pridobila, je zdaj vse izgubila, ko se je pognala za begunce, ali izdajalce, kakor jih tako radi titulirata Enakopravnost in Prosveta.
• * •
Ali ni čudno, da se tista dva listka vedno zaženeta v nekaj, kar jih buti naravnost na nos, da odletita kot mehka žoga. Well, vsak po svoje.
Naši naseljenci v, Avstraliji
Tudi v Avstraliji je že ne-:aj slovenskih naseljencev. T glavnem se moramo pohvaliti, da smo takoj dobili delo in da še kar dobro zaslužimo. Mladi ljudje, ki smo v domovini in v begunstvu študirali, smo dobili možnost, da tu nadaljujemo svoje študije. Tu v Western Avstraliji je namreč neka dobrodelna univerza, ki brezplačno omogoči študij. Nekateri smo izrabili to lepo priliko in bomo skušali nadomestiti izgubljena leta. Jaz študiram Commercial Correspondence Colleges in sicer Accountancy. Upamo, da nam bo mogoče priti do boljših služb, ko odbijemo kontrakt, po katerem smo prišli semkaj. Lepo pozdravljamo vse ameriške Slo-vende. — V. B.
živi njih narodna manjšina. Mirovna pogodba bo prepovedovala vse organizacije, ki bi delale na to, da se te manjšinske pravice ukinejo.
To sicer še ni končna beseda v tem vprašanju. Ali kolikor bo to besedilo obveljalo, moramo reči, da je pač doseženo toliko, da se Slovenci in Hrvati omenjajo kot narodnostne manjšine v Avstiji. Kdor pozna malo avstrijski šovinizem in možnosti državne uprave, da izigra takole besedilo pogodbe, vsak ve, da kaj resničnih pravic v AvstrijfSlo-venci in Hrvati ne bodo imeli, če po to besedilo obveljalo.
Vsakega Slovenca mora boleti tako temeljito nerazumevanje velikih sil za pravice Slovencev bilo na Koroškem ali na Primorskem.
Prošnja norim naseljencem
Uprava Koledarja Svobodne Slovenije bi rada kaj slik o Vašem potovanju in iz prvh dni življenja v Združenih državah. Kdor kaj takega ima, prosimo naj pošlje kar na uredništvo Ameriške Domovine.
Povzdigujem Kit Nove Zaveze prelito
za sleehmega lloveka, za grehe našega veka, za smrti naših mučencev, za našo vojsko pobito, za muke vseh iivih Slovencev, zate in zame, grešnika. . .
Po vsej pesmi se preliva zgodovina slovenske revolucije zasnovane iz pekla, izvršene s silami iz Moskve. Kdorkoli bo v bodoče hotel trditi, da o slovenskem kulturnem delu kaj ve, bo moral to knjigo dobro poznati.
Naročite Veliko črno mašo za pobite Slovence pri Ameriški Domovini. Cena $2.75 s poštnino $3.00.
Vihar v New Yorkn
New York. — Iz Floride je Vihar pripihal prav do New Yorka in dalje proti New England. Električne žice je raztrgal po celi državi New York, po New Jersey in deloma tudi po Long Island.
Vihar je v Floridi napravil kakih 60 milijonov dolarjev škode. Proti New Yorku je prišel še s pojemajočo hitrostjo 70 milj na uro. Vihral je tudi preko Georgije, North Caroline in Washington, D. C. 4 ljudje so bili ubiti v viharju.
Tito bo napadel Moskvo v Zvezi Narodov
Belgrad, Jugoslavija. — Komunistično glasilo Borba ugotavlja, da je sedaj Sovjetska Unija sama prevzela vodstvo prepira z Jugoslavijo, ker so sateliti doživeli neuspeh. Jugoela-ii Vija se bori za pravico enakopravnosti narodov pod komunističnimi režimi. Napovedujejo, da bo Tito predložil Zvezi Narodov svoj spor z Moskvo.
pretepom je bilo precej ranjenih na obeh straneh. Nek kup stolov za koncertne goste je pogorel Nekaj avtomobilov so demonstranti prevrnili. Tuli kamenje in drugi predmeti so leteli po zraku. Levičarji so krivih veterane, da so nastopali po fašističnih metodah, drugi so pa nosili napise, da komunistov in izdajalcv Amerike ne marajo v svoji sredi.
VOZNIK SE MORA NAJPREJ ZANESTI NA SVOJO VOZNIŠKO ZMOŽNOST
Cleveland, O. — Iz urada cle- prizadeti stranki obdelujeta
Napoveduje -nemire v Jugoslaviji
Pariz, Francija.—Mrs. Ruth Fischer, ki je sestra znanega komunističnega prvaka Ger-harda Eislerja piše sedaj, da bo v Jugoslaviji nastal podoben položaj kot je v Grčiji. Ko-minfOrmisti bodo organizirali upornike, ki se brjdo borili proti sedanji jugoslovanski vladi in upravi. Fischerjeva tudi sodi, da ima Titov upor proti Moskvi veliko simpatizerjev med komunisti v drugih deželah centralne Evrope.
velandskega policijskega načelnika, Geo. J. Matowitza, opozarjajo, naj se voznik avtomobila ne zanaša na drugega voznika, da bo pazil in previdno vozil ter s ton preprečil nezgodo na cesti. V prvi vrsti se mora vsak zanesti nase.
Le prerado se zgodi, trdi naša policija, da ko je poklicana
Odbor končal zaslišanja o jeklarski industriji
New York. — Zaključno zaslišanje pred komisijo, ki preiskuje gospodarstvo jeklarske industrije je bilo zaslišanje predsednika jeklarske unije Phillip Murrays. V svojih odgovorih je podrobno opravičeval zahteve unije za delavstva Odbor bo sedaj izdelal svoje poročilo in predloge ter jih predložil predsedniku Trumanu.
,JoJlinwoodu pridejo _—... Frances Simončič, ki menda živi urad JoJm Rožanca, 15604 Wa-
nekje v Kansasu. Zadnje pismo od nje je prjeel za božič 1948. Od takrat pride vsako pismo nazaj. Prosi rojake, če bi kdo vedel za njen naslov, da mu to sporoči.
Majda Jasnič, 1336 Adanac St. Vancouver, B. C. prosi Bo-židara Lopato, ki je že večkrat priobčil kak dopis v tem listu, da ji pošlje svoj naslov.
terloo Rld., ki bo vse preskrbel zanje.
lepa tanina rola—
Na vrtu Joe Novaka, 23616 Vera St., Warreneville Heights, O. je zrasla sončna roža, ki meri v višino (doadaj) 15 čevljev in 7 palcev. Cvet pa meri v premeru 14 palcev. Za k naboru bi bila ta roža nekoliko premočna.
Strelske vaje—
Strelske vaje za člane Euclid Rifle kluba se vriMjo v sredo ob 3 pop. na Močilnikarjevi farmi Prosi se, da se vsi udeležijo, da se odloči radi tekme v Baiber-tonu.
Neuburškim lovcem—
Vsi lovci in prijatelji Rainbow Hunting kluba naj se zberejo na E. 93rd in Way Ave.,
na lice nezgode vidi, kako se obe nesreča je tukaj.
priimki in drug drugega dolžita krivde. Fakt pa je, da bi ne bilo nezgode, ako bi oba voznika pazila, vsak s svojim avtom.
Dober voznik se bo vedno najprej zanašal na svojo izurjenost j pri Cottage Inn v nedeljo ob 10
in previdnost Ne bo se zanašal‘dqp. za odhod v' Barberton, na drugega, češ se bo že umak- Sinček je-
le se bo hotel. Morda si drugi voznik misli isto in
Razne najnovejše svetovne vesti
MOSKVA_______Moskovski radijo objavlja, da so se v Sofiji v
Bolgariji sestali zastopniki komunističnih strank, da bi napravili potrebne sklepe glede skupnega nastopanja proti Jugoslaviji. Okoli 400 tankov so Rusi razpostavili ob madžarsko-jugoslovan-ski meji.
• • •
Pri družini Pet. Smičiklas na 1267 E. 59 St., so prinesle vile rojenice krepkega sinčka. Mati Millie se je prej pisala Rogel. Tako sin postala Mr. in Mrs. John in Mary Rogel na E. 64. St. že šestič stari oče m stara mati. Čestitamo.
Uto in Franko sta največja sovražnika miru, pravijo Rosi
Moskva, Rusija. — Na tako-zvani konferenci delavskih zvez za mir je Nikolai Rossisky govoril o največjih sovražnikih ‘miru. Imenoval je na prvem mestu jugoslovanskega diktatorja Tita, potem pa še podpredsed-LA PAZ, BOLIVIJA. — Uporniki so zavzeli mesto Cocha- nika grške vlade Konstantia bamba, ki ima 76,000 prebivalcev, dalje mesta Santa Cruz, Potosi Tsaldarisa, Winstona Churchilla
BELGRAD, JUGOSLAVIJA. — Jugoslovanska vlada zatrjuje, da ni še napravila nikakih vojaških odredb z ozirom na konferenco v Sofiji. Jugoslovanska poročila pravijo, da so konferenci prisostvovali vojaški sovjetski zastopniki in jugoslovanski krogi ne prikrivajo, da so v skrbeh glede bližnjih novih nastopov Moške in njenih satelitov.
in španskega generla Franka. Na konferenci so glavni govor-
in Ururo. Uporniška radijska postaja je pozivala prebivalstvo države naj se pridruži uporu proti “krvavi vladi.” Vlada je pozvala upornike naj se predajo. Ker ni dobila ugodnega odgovora, niki seveda hrupno napadali je bilo mesto Cochabamba bombardirano. V južnem delu države'ameriške vojne hujskače. Govo-so ceste in železnice prekinjene in ni telefonskih in telegrafskih, ril je tudi rdeči protestantski de-kakor tudi poštnih zvez. Državljanska vojska je nastala zadnjo kan kanterberijski is Anglije,
soboto. Predsednik je izdal proglas na narod, ki ga je pozval naj pomaga vladi, da se uporniki ukrote.
ki je poviševal Stalina kot glavnega mirotvorca.



ja|D Ameriška Domovi dia
(JAMB 1MBBVBU. Editor)
HU 81 Clair An.	Hladmon MU	Cleveland 1 Ohio
_________WiMMwd dally exzoept aaturdaya, Sunday« and Holiday«
5 %
august
DM MON TU« Wtt TMI «11
113 4 78 9 K> II 12 13 14 15 l6 17 l8 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 3O3I
NAROČNINA
Za Zed. države $8.60 na leto; ta pol leta $5.00; za četrt leta $8.00.
Za Kanado in aploh ta dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 8 mesece $3.80.
SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 8 months; $8.00 for 8 months.
Canada and all other conn-tries outside United States $U per year. $6 for 6 mouths, $8.60 for 8 months.
Entered u eeconcLolaae matter January 6th 1908. at the Poet Oftloe at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.	_________
No. 170 T-ues., Aug. 30, 1949
Novim slovenskim naseljencem!
Svoje odnose s sponzorjem uredite kolikor je le od vas odvisno v njegovo zadovoljnost. Za največje število izmed Vas bo razmeroma lahko, ker ste prišli k sorodnikom, ki so za vas poskrbeli in s katerimi ste se že vnaprej dogovorili kako bo Vaše mesto in kaj boste delali. Tisti, ki pridejo med popolnoma nove ljudi, bodo večinoma tudi našli že kar urejene razmere. Kolikor bi bilo kaj dvomljivega pa skušajte urediti mirno in v sporazumu. Pomnite, da vsak spor škoduje ne le Vam ampak splošni stvari za naselitev vaših sotrpinov. Gotovo je, da ni treba trpeti nikakega izkoriščanja. Prepričani smo, da so ali bodo taki slučaji zeio redke izjeme. Po zakonu, ki velja za vas, imate pravico do enake plače kakršna splošno velja za tisto vrsto dela, ki ga boste sprejeli, v vaši okolici. Upoštevajte seveda, da vstopate v nove vrste poslov In ste večinoma še začetniki, se morate šele vpeljavati v nove načine, ki so tu v navadi. Dokler angleškega jezika ne boste znali, boste za večino poslov veliko manj uporabni.
Po zakonu vam je sponzor preskrbel prvo stanovanje in zaposlitev. Zakon pa nič ne določa za koliko časa velja ta preskrba. V tem oziru je torej sponzor zelo svoboden in tudi Vi ste precej neodvisni. Vse razmerje sloni na razumevanju in dobrohotnosti. Vpoštevajte pa vendar, da je sponzor v vsakem slučaju Vaš dobrotnik, ki ste z njegovo pomočjo mogli priti v to deželo.
Na zlobna nasprotovanja, ki bi se morda razširila proti "	‘	-tir dostojanstvemr
mo, da ne odlašajte z zavarovanjem. Mesečni prispevki so malenkostni, za slučaj nesreče, pa je v tuji deželi neobhod-no potrebno, da ima človek pravico na kako pomoč. Čim boste mogli, se torej vpišite v majbliije in za Vas najprimernejše društvo KSKJ.
>SH*M*«**m«****«*mi****»»****««*»**»M»«»**»*l
BESEDA IZ NABODA
1***«+«***11 lili I ***♦♦♦♦♦* **«■	llllllll**«
Poper in koprive
Upoštevajte, da to delajo večinoma nepoučeni ljudje, ki so prepojeni z napačnimi informacijami o razmerah; ki so Vas nagnale, da ste morali v tujini iskati zatočišča. Lepo vedenjem pridno delo bo r$ajpreje pobilo vsak razlog sumničenja proti Vam.
ib|a novel domove ste prišli večinoma brez vsakih dokumentov. Kar mirno počakajte, da boste dobili od komisije za razseljene osebe iz Washingtona prve legitimacie in navodila. Legitimacija vam bo služila kot zadosten papir, da ste pravilno prišli v Združene Države. Navodila Vam bodo povedala, da nimate nikakih drugih posebnih obveznosti kakor, da vsakega pol leta poročate najbližjemu imi-gracijskemu uradu kje živite, kako ste zaposleni in kako se preživljate. Sicer pa ste enakopravni stalni naseljenci Amerike.
Pri najbližjem imigracijskem uradu lahko zaprosite tudi za prve državljanske papirje. Mislimo, da je dobro za vsakega, da to prošnjo čim preje vloži. S tem se nič ne zavezujete,, da morate ostati v Ameriki, pa si boste mogli po-preje uredti vse formalnosti v slučaju, da boste tu ostali.
Takoj ko ste stopili v to deželo, ste videli, da je treba znati poleg drugih, predvsem angleški jezik. Dokler angleščine toliko ne obvladate, da morete ta jezik uporabljati vsaj za vsakdanje potrebe v delavnjici, trgovini, na ulici in pred oblastmi, niste cel človek. Napravite torej takoj trden sklep, da se anglščine naučite. Bodite v tem oziru trdi napram samemu se;bi. Ne odlašajte. Naj ne mine dan, da ne bi vsaj eno, dve uri posvetli učenju angleščine. Četudi bo kdaj težko in; boste obupavali, da bi se naučili, ne odnehajte. To je nujno. Pri Ameriški Domovini lahko naročite Dr. Kernov angleško-slovenski besednjak in berilo, če nimate že/ drugih svojih učnih knjig.
Čim preje se vpišite v katoliško župnijo, v kateri boste živeli. Tam kjer je slovenska župnija, se boste seveda vpi šali v slovensko. Treba se je vpisati. Tu je član župnije samo tisti, ki je res vpisan kot tak. Ni dovolj, da le zase spolnjuje verske dolžnosti. Potrebne dokumente boste kot katoličani mogli dobiti samo v župniji, v kateri boste vpisani.
Za slučaj bolezni, nezgode ali smrti je treba biti zava rovan. Ste v tem oziru popolnoma svobodni kje in kako se zavarujete, vendar vpoštevajte, da so v Ameriki Slovenci organizirali svoje bratske zavarovalnice in se spodobi, da se zavarjete! pri njih, ter s tem okrepite svoje vezi s slovensko skupnostjo. Upoštevajte tudi to, da je najsolidnejša slovenska zavarovalna organizacija Kranjska Slovenska Katoliška Jednota s sedežem v Jolietu, Illinois ali kratko K. S. K. J. Upoštevajte, da je ta organizacija podpirala naše slovenske begunce in so njeni glavni odborniki že več let neumorni v delu za pomoč beguncem in za čim boljšo naselitev naših'ludi v Združenih Državah. Svoji k svojim. Društva KSKJ boste dobli v vseh krajih širom Amerike. Če bi se zgodilo, da ga v Vašem kraju ni, pa pišite na glavni urad KSKJ v Joliet, Illinois, najbolje itaravnost na glavnega tajnika g. Josipa Zalarja, ki je od začetka tudi glavni blagajnik Lige Katoliške Slovenskih Amerikancev in v tem svojstvu že pet let deluje za pomoč beguncem. Pri njem boste dobili vsa potrebna navodila in pojasnila. Priporoča-
Cleveland, O. — Urednik Prosvete Tone Garden se je naposled znašel v svojem pravem elementu — v greznici kloak ali odlvodnih kanalov! V uvodniku “Na St. 'Clairju tulijo .. (Prosveta 18. avgusta), ki je 0 od iprve do zadnje črke neodgovorno bezniško psovanje in robantenje, je zapisal tudi sledečo, med poštenimi in dostojnimi časnikarji neodpustljivo ostudnost:
“Z gotovostjo lahko rečemo tudi to, da Tito svojih sovražnikov vsaj danes ne pošilja v Sibirijo . . Morda iz njih dela—klobase??? Ako ne “kranjskih’, pa—srbske, -makedonske, hrvaške, črnogorske ali bosanske. .. Kdo ve??? Cehi Tito iz svojih nasprotnikov delal klobase, bi danes v Jugoslaviji gotovo ne bilo tako slabo kakor kriče -na St. Clairju — in drugod!— kajti z njimi bi lahko nazičeval lačne T’
(Podčrtanje moje.)
Resnično, če bi ne bilo v Prosveti zapisano črno na belem, kdo jo izdaja in kje se tiska, bi bil človek pod vtisom, da prihaja njena današnja karikatura naravnost iz kakšne blaznice iz oddelka za nevarne norce, kjer so stene celic često pobarvane z rjavim blatom! Ce Titovi oboževatelji na nar slovu 2657-59 Lawn-dale Ave. v Chicagu vedo, kaj je dobro zanje, bodo poslali po može v belih jopičih, dokler je še čas — preden začne tudi urednik jed-
i’a.taattas
čin nemudoma priskrbi posojilo v iznosu 800 milijonov dolarjev. Po dosedanjih poročilih namerava Mednarodna banka v Washington« dovoliti Titu 200 milijonov iposojila pod pogoji, da se Tito odreče Koroške, da prizna priključitev Svobodnega tržaškega ozemlja Italiji, preneha podpirati grške upornike in vrne ukradene grške otoke.’’
Razvoj dogodkov zadnjih te-dnov pOtrj-uje točnost napovedi “Matjaževega glasu”. Ameriški interesi bodo preskrbeli Titu tri milijone vredno jeklarno. Mednarodna banka je videti naklonjena ideji posojila Jugoslaviji. Titov režim je pokazal hrbet grškim tovarišem ter jim naravnost povedal, da ne mara več imeti opravka z njimi. Koroško in Trst bosta pa Tito in Kardelj obesila Moskvi na grbo, češ, to so posledice kremeljske politike. Medtem pa sta z Italijani sklenila trgovsko pogodbo. Koristni bedaki doma in na tujem bodo seveda ploskali. Kronani osli!
Tako počasi pa gvišno prihaja na moje, da je Tito daleč prekosil svoje prednike iz leta 1941, katerim ni ratalo, da bi enkrat prodali jugoslavijo (Hitlerju), dočim jo je on prodal že dvakrat; prvič Kremlju, zdaj pa v dno komunističnega pekla prekletemu Wall Street-u. Joj, to se bo še kolcalo ljubim titopotniškim tovarišem tam na lawndalskih ozarah, da lokalne šenklerske progresivne šeme niti ne omenjam!’In trj-
m
gove talente in želje. Vsepovsod ga odrivajo kakor nepotrebno peto kolo; v Titovino pošiljajo vsakovrstne krasne tiče, samo njemu ne privoščijo, da bi Se razmahnile njegove reporterske zmožnosti. Vsak ča-atilačen prišlek šteje pri teh titovcih več kakor veteran Za-itz, ki je bil na ameriško-slo-venski pozornici že vidna in či-salca osebnost, ko*so ti -prišleki ilc krav« pasli v starem kraju 't Kakor hudič žegnane vode se ga branijo! Kakor bi bil kužen ali gobav! Ni čudno, da Frank čedalje bolj zeleni od jeze. Ampak tovariši naj pazijo, da se ne bodo kesali ! Zaitz je videti še dovolj pri moči za nekaj krepkih brc in bolečih sunkov...
• » *
V novembru pride na glasovnico amendment ali dodatek k mestnemu čarterju ali ustavi, ki določa podaljšanje službene dobe župana in mestnih odbornikov z dveh na štiri leta. župan in velika večina naših mestnih očetov misli, -da bi bilo mnogo prijetnejše, če bi jim ne bilo treba polagati računov vo-lilcem kar cela šitri leta. Vrh tega so si mestni odborniki zvišali letno plačo s treh na štiri tisoč dolarjev, kar stopi v veljavo prihodnje leto in nedvomno menijo, da bi bilo prav lepo, če bi imeli tako čedno postransko službico (ena seja na teden in še ta zvečer) garantirano za cela štiri leta. Ampak vprašanje nastane, kaj si bo -mislil o stvari Mr. Sap Voter. O tem bomo še govorili.
• » * .
Tukajšnji Plain Dealer je objavil četvero člankov izpod peresa ameriškega poročevalca Maxa Lernerja, ki se bavijo z
ali pa se požene za svojimi tovariši z nožem v roki!
Na Studencu na primer niso nikdar čakali, da bi bolnik pokazal, tako hude simptome, temveč so ga mnogo prej spravili iz cirkulacije.
• » *
Značilno za naše Titove hlapce je njihovo zagrizeno sovraštvo do vsega, kar količkaj diši po katoliški veri in cerkvi'. To besno sovraštvo, ki jim sili peno na usta kadar koli se ju spomnijo, jih žene v največje absurdnosti in laži. Tako se je na primer isti Garden v istem uvodniku ponižal do absurdne laži, da je imela stara Jugoslavija porodnišnice “samo za elito in farovške kuharice.” To bedasto spotikanje ob farovške kuharice, ki so bile večinoma debele in vse prej kot očarljive babnice, vsaj tiste, kar sem jih jaz poztnalj, Im*; spominja na zgodbo o mladem faroVškem hlapcu, ki je hotel vsiliti svojo ljubezen čedni, toda na njegovo žalost tudi nenavadno močni farovški kuharici. Marjeta, kakor ji je bilo ime, pa ni verjela v vsiljeno rihto, zato je hlalpca Gašperja tako premikastila, da je napravi] tridnevno oblego. Ko je toliko ozdravel, da je mogel spet stati na nogah, je brez slovesa zapustil službo in farovž. Če ga je kdo -po tistem z besedico spomnil na foravške kuharice, miu je bušknila kri v glavo in oči in na usta so mu stopile pene.
• * »
Slovenski podtalni časopis “Matjažev glas’’ poroča v izdaji od 17- julija: “Tito je po mnogih neuspelih poskusih, da bi dobil denarno pomoč La Za-padu, pisal svojemu ambasadorju v Zedinjenih državah Savici Kosanoviču obupno pismo, v katerem na zelo pester način popisuje brezupno gospodarsko stanje, v katero je zašla Titovina. No koncu pisma roti Savico, da mu na vsak na-
vam m
Med Prosvetine dopisnike počasi prodira svetloba. Ant m Jurca h Detroita je zadnj č priznal: “Ce hočemo biti iskr >-ni in pravični, moramo priznati, da stališče Kominforma 'ni pravilno. Preveč je obsoluti-zma, trmoglavosti in diktatu-re. Moskva hoče držati male državice pod popolno kontrolo. Zanika ljudstvom svobodo, demokracijo in pravice.”
Ko sem jaz pred dvemi leti začel peti enako pesem, so me dični tovariši z lawndalskih in šenklerskih ozar javno pribili na križ kot —odpadnika in izdajalca! Seveda, jaz sem vključil v malo pridno tolpo tudi gozdnega maršala Tita, Jurca tega še ni storil. Tudi se ni še odpovedal upanj u, da bi se sultan v Kremlju in njegov uporni belgrajski paša pobotala. Luč spoznanja navadno le počasi, počasi prodira.
* * *
“Tole mi pa ne gre v glavo," je dejala rojakinja, ki bere Prosveto in nji podobne naše “nezmotljive” cajtenge. “Zmeraj sem mislila, da sta samo Vatikan in general Franco absolutistična in diktatorska pa nazadnjaška; in da samo klero-fašisti zanikajo ljudstvom svobodo, demokracijo in pravico. Zdaj pa pride Jurca iz Detroita-in zapiše, da niso v Moskvi čisto nič boljši. Torej papež Stalin je lump in odvseh njegovih kardinalov je samo eden pošten ? In ta pa zdaj z Wall Streetom kupčuje za jugoslovanske duše! Ljubi Majk, kam smo prišli?”
“Kam neki?” jo je sosed Miha postrani pogledal. “V slepo ulico, če še ne veš.”
Meni se nekaj dozdeva, da je naš'najtočnejjši, najpravičnejši in kaj vem kakšen še inozemski poročevalec Frank Zaitz popolnoma pogorel pri svojih tovariših, ki ne kažejo absolutno nobenega razumevanja za nje-
Na primer, da “večina
ljudstva obožuje Tita”, čeprav so “polne ... in tajna politična policija pravi vladar”, kakor v isti sapi prizna. Se bolj debela pa je trditev, da je Titu uspelo Odpraviti sovraštvo iped posameznimi jugoslovanskimi narodi in 'jih zediniti. In kako je to dosegel? Enostavno s tem, da “je dal vsaki izmed petih republik avtonomijo" in jih potem “povezal z železnimi vezmi
TMm
AL PA NE *
Ko sva prišla z gospodarjem
iz oči v oči, mi je rekel, kakor se spodobi gospodarju, ki ima v hlevu vsaj en ducat konj, hišo polno otrok, pa še druge živine nekaj: “Tamle v šupi boš našel rovnico. Vzemi jo in pojdi tamle na ledino in izruj kamenje, kar ga že nismo. Bomo tisto fiiko izorali. Opoldne daj krmp konjem in tudi zvečer, ako naju ne bo domov iz mesta.” Pri tem je nehote pogledal proti hiši, če ni kje nastavljeno kako nepotrebno uho in je najbrže že kar takrat sklenil, da bo pozen kot sinoči in da ga bodo v Regini zopet cehali. Zdaj je čas za take stvari. Ko bo enkrat vsa pšenica v mestu, se bo začelo z delom na polju in ekspedicij mesto bo konec. Nekaj časa bo huda, bi rekel.
Tako, bi jaz sodil, je mislil moj gospodar in spet povzel naglas: “Le glej, da bom videl kaj uspeha, ko pridem iz mesta. Kadar te bodo poklicali, pa pojdi v hišo. Lačen ne boš.”
Tako je rekel, sedel na voz in konji so potegnili težka vozova. Nič niso kolesa zaropotala mehki poti ali cesti. Kaj bi, če je pa sam prah. Toda pot je bila pa le toliko utrjena, da se kolesa niso vdirala. Konji so se močno uprli v jermenje in globoko sklonili glave. Težko bodo vlekli in dolga bo pot do me3t. Pa to je zdaj njih zadeva, moja je — kamenje.
Oh, tiste kamenčke bom že po-ruval, sem si mislil in nekoliko
novo “krizo” v odinošajih med odjenjal od slabe sodbe, ki sem
Kremljem in Titom. Članki so bili v splošnem zanimivi in poučni, dasi niso odkrili ničesar v
Toda Lerner se 1
jo sklenil nad gospodarjem. Saj nazadnje le ni slab človek. Včeraj je grdo ravnal s konji, ker
vi g. Lemer, je navdušen sprejem, ki ga je bil Tito deležen v Skoplj«. Mož govori kakor bi ne vedel, da ni v današnji Jugoslaviji nič lažjega kakor zbobnati skupaj množice na “masovne demonstracije ljubezni in vdanosti do našega ljubljenega maršala Tita ...” Vse, kar je potrebno, je komanda iz Belgrada...
Peter Kopriva
Na sliki vidite nem apel v očeh obupne matere, ki prosi svojega bližnjega, naj bi kaj storil zanjo v njeni sili. Ta slika predstavlja plakat za zbiranje v Community sklad za leto 1949 v Greater Clevelandu. Kampanja bo trajala od 17. do 27. oktobra, Vzorec te slike bodo rabili letos tekom vse kampanje, na pismih, v tovarnah, v izložbenih oknih in povsod, kjer bo potreba apelirati na meščane, naj darujejo za Community sklad.
mu je tako ukazovala obilna pijača. Kadar se mu pa izplah-ti, se pa' že izhaja ž njim. Bo treba gledati, da mu bom pokazal visok kup kamenja, ki ga bom nakopal v ledini, da ne bo imel slabega mnenja o meni takoj' prvi dan. V roke bom pljunil in zasadil rovnico v zemljo, da bo kamenje kar samo ven skakalo. Bodo videli tile kanadski farmarji, kaj znajo kranjski fantje, če se polotijo. Samo če se. ..
V šupi sem res našel dolgo in težko železno rovnico. Roka mi je omahnila, ko sem jo potežkal. Mislil sem, da morda ne bo prava in da je v kakšnem kotu lažja, pa je bila edina in samcata. Ni kazalo drugače, da sem jo vzel, zdel na rame in jo nesel tj e v tisto fiiko gmajne, ki naj jo počistim kamenja, da bomo lahko orali. Na misel mi je prišlo vprašanje, kaj bi bilo s tistim kamenjem, če bi mene ne bilo v Kanadi. Prav name so čakali, ker drugače bi se bil kamenja že kdo drugi prej lotil. Spominjam se, da so me moj 0-če nagnali, da sem šel na izora-no njivo pobirat kamenje, ki sem ga deval v košaro, poten pa znosil na kup ob njivi. Ampak tisto je bilo majhno kamenje, da sem se pri delu skoro igral. Pa vseeno nisem šel rad na njivo. Nekaj kamenja sem moral pobrati, ker je bilo vidno in očito. In res sem ga nekaj nabral in znosil na kup, toda še več sem ga pa z nogo lepo zamešal v prst, da se mi ni bilo treba pripogibati. Zdaj naj pa s težko rovnico kopljem kamenje iz zemlje? Bom videl, kaj se da opraviti, kadar pridem na lice mesta. Rovnica je bila težka in dovolj sem jo imel v rokah, nikar še, da bi dodal še kakšne velike in težke skale.
Pogledal sem po polju, ki je šele nedavno izgubilo snežno 0-
va. Le poredko kakšna n
vzpetina, komaj za spoznanje večja od krtine, pa kakšna majhna flika gozda, da je bilo nekaj drv. Bogata mora biti ta zemlja, sem računal, in dosti da, če jo obdelajo in pobožajo. Ni čudno, če je moj gospodar namlatil toliko pšenice jeseni. Koncem maja je bilo takrat in iz zemlje so se dvigale lahke sopare v znamenje, da se že suši in da bo kmalu godna za oranje. Bogve, kako bo šlo z delom. Sinoči sem sklenil, da bodo orali brez mene. Zdaj sem za spoznanje že nekoliko pripravljen, da bi se pogajal in morda le 0-stal, če bo vedno tako igračkanje z delom.
Kmalu sem prišel na mejdan, ki mi ga je gospodar odkazal, da ga bom tisti dna obdeloval. Najprej sem vsega obšel, da vidim, kako je parcela založena s kamenjem. Saj ni bilo kamenja kakor ga je bilo ponekod na me-niševški gmajni, kjer skoro ni bilo prostora, da bi stopil, vse kamen in skale, pa brinje in 0-sat. Tukaj sem pa le sem in tj e videl kakšno večjo skalo, ki je molela iz zemlje. Ne bo nič hudega, sem si mislil. Z zadovoljstvom sem tudi opazil, da je nedaleč proč šop grmičja, kamor bom šel po senco, če bi se primerilo, da bi bilo sonce prehudo. Moram gledati, da me prehitro ne opari, ki imam še vso mehko in nežno kožo.
Vrgel sem rovnico na tla in sem začel iskati kamen ali skalo, na katero bi se najprej vrgel. Izbral sem kamen, ki je bil komaj za spoznanje večji kot moja dlan. Pobral sem rovnico, ki me je skoro zanašala tam po gmajni, pljunil v roke za boljši oprijem, jo dvignil od tal, nato pa zasadil v zemljo ob kamnu, da porinem železen drog pod kamen in ga nato s kontropezo dvignem iz zemlje. Kamen pa, — da ne in ne, kakor boste še slišali.	^
KANADSKA
Ameriška Domovina
/tniiERie/mi-HOfni
lAHOTAgf ONLY
hom.
Prevzv. Dr. Gregorij Rožman med svojim narodom v Kanadi
Naglo, kakor povodenj se je,vzvišenega gospoda Benjamina razširila novica o prihodu na- Webster, pomožnega škofa to-šega škofa v Kanado. Vsemjrontskega, ki je zastopal Nj. E-Slovencem je ta novica prines- minenco Mc Guigana, kateri je
la veliko veselje. Vsi so nestrpno pričakovali napovedani dan, katerega nam je objavila Ameriška Domovina. V posebno čast pa si štejemo mi “Kanadčani,” da smo bili mi prvi, ki smo bili počaščeni z obiskom Prevzvišenega v naši novi domovini.
Da ni bil to navaden obisk, nam pričajo nam nenaklonjeni časopisi, ki so par dni pred prihodom vrgli na papir “nekaj propagandnih šlagerjev” in a-pelirali celo pri kanadski vladi, da prepreči škofu vstop v Kanado. Vendar pa so gospodje v Ottawi kmalu uvideli, da gre le za nesramne laži in podtikova-nja neresničnih vesti, in da' je ta mož, ki je stal s svojim narodom v najtežjih dneh okupacije, da se je boril za osnovne življenjske pravice svojega na. roda, katerega je okupator s pomočjo rdeče drhali moril, pobijal in gonil v kazenska taborišča, da je ta mož, ki je skupno s slovenskim narodom nosil križ trpljenja prav do danes. Takemu človeku se pač ne more prepovedati vstop in tako je v petek dne 29. julija stopil na kanadska V 1
preč. g. dr. Janko Pajk in preč. g. Mirko Rener, ki je dal na razpolago svoj osebni avto, s katerim je Prevzvišeni nadaljeval pot do Toronta. V Torontu pa
obljubil, da bo osebno prišel, pa se radi nenadnega prihoda papeškega delegata pozdravnega večera ni mogel udeležiti. Nadalje so bili navzoči: Msgr. O’Connor, župnik župnije Naše ljube Gospe Lurške; dr. Muckle, župnik župnije sv. Helene, v katere dvorani se je proslava vršila; superior lazaristov Rev. Frank
na in Triglav. Po odpevu teh Schrader; Rev. Fr. Wallsh, žup- pesmi je hčerkica ge. Mary Zu-
nik župnije sv. Pavla, v kateri biva večina starih slovenskih naseljencev; Msgr. Gabrovšek Franc, Rev. Fr. Baraga in Rev. Alojzij Rupar iz Clevelanda. Iz Toronto pa so bili: dušni pastir za kanadske Slovence preč. g. dr. Jakob Kolarič, preč. g. dr. Janko Pajk in preč. g. Anton Vukšinič.
Prevzvišeni je stopil v dvorano točno ob osmih ob navdušenih ovacijah občinstva, ki se je stopnjevalo vse do njegovega prihoda na mesto. Nato je pevski zbor zapel pozdravno pe sem: “ Ti si Peter Skala,” nakar sta slovenski fant in dekle v narobni noši izročila Prevzvi-šenemu slovenski šopek. Po izročitvi šopka je mešani zbor za-
Narocnikom v Kanadi!
Knjigo “Črna maša” lahko narišite pri Miu Anici Dolenc, 1007 Lakeshore Rd., New Toronto, Ontario.
gov govor pa bomo objavili v celoti, ker je v njem toliko ljubezni do Prevzvišenega, da ga bo moral brati vsak Slovenec in po njem spoznati, kako moramo ljubiti svojega nadpaatirja. Sledil je mešani zbor s pesmijo: — Slovenska zemlja, zemlja kras-
pančičeve Ivankica deklamirala dr. Kolaričevo: Našemu škofu-trpinu ter mu izročila kip trpečega Kristusa, ki pade pod križem, delo slovenskega begunca-samouka g. Žirovnika. Sledila je beseda Prevzvišenega. Ko je Prevzvišeni vstal in stopal na oder, je vsa dvorana s ploskanjem burno pozdravljala svojega mučenika. Da počasti velikega duhovnika in vodnika slovenskega naroda, je Prevzv. g. Benjamin Webster vstal in za njim je vstala vsa dvorana in stoje pozdravljala svojega škofa.
Prve besede Prevzvišenega v latinščini so veljale Prevzviše nemu Benjaminu Webster-ju, kjer 3e je zahvalil Nj. Eminen-
smehljajem z roko odzdravljal svojim vernikom-Dvorana je bila napolnjena, zlasti pa smo opazili mnogo angleških družin, ki so se udeležile večera radi uspešne propagande nekatoliškega tiska.
V ponedeljek se je Prevzvišeni odpeljal v spremstvu g. dr. Kolariča v Montreal, da je po-setil tudi tamkajšnje Slovence. V sredo zvečer pa se je prav dobro razpoložen vrnil v Toronto. Naslednji dan je prebil Pre-vzvišeni v misijonski hiši sv. Vincencija Pavelskega, kjer lo-žira dušni pastir kanadskih Slovencev preč. g. dr. Jakob Kolarič in kjer imajo sedaj skrbno in pridno slovensko gospodinjo v osebi gdč. Marice Janove, ki je preje kot begunka živela v Angliji. Istega dne se je Prevzvišeni udeležil večernega skupnega sestanka Slovenske dekliške Marijine kongregacije in Društva Najsv. Imena Jezusovega za može in fante. Na tem sestanku je podala izčrpno poročilo o ustanovitvi in dosedanjem delu dekliške Marijine kongregacije gdč. Helena Am-brožičeva. G. ing. Opara Jože pa je podal isto poročilo o društvu Najsv. Imena Jezusovega in je zaključil svoj referat z besedami :
“Potrdite nas v veri, Prevzvi-
rolina pripravila okusno slovensko kosilo. V isti hiši je bil Prevzvišeni dobrodošel gost tudi prvo nedeljo svojega bivanja v Torontu.
V nedeljo popoldne pa smo se zbrali v kapeli bogoslovnega semenišča v Scarboro, kjer smo i-meli ob treh slovenske pete litanije Matere božje. Po litanijah pa ao nam Prevzvišeni podelili blagoslov z Naj svetejšim. Prevzvišenemu sta asistirala č. g. Jakob Kolarič in č. g. Anton Vukšinič. Vso cerkev je preveval občutek, kot da smo se vrnili domov. Po končanem cerkvenem obredu si je Prevzvišeni
JEM V GORAH MESECA
Bridges — Anžič
“Ali te smem vprašati, kdo ta star šest let in mati ga j«
si?” vpraša Barta.
"Ime mi je Bart Bryson, gospod,” odvrne Bart.
“Sin raziskovalca?”
“Da, gospod.”
Oni pokima. “Jaz pa sem Clinton (Klintn). Stric sem onegale fanta, ki si ga posadil na cesto.” Nato utihne, Barta ostro pogleda in vpraša': “Ali bi hotel iti z menoj v Morden?” Bart se ni obotavljal. “Zakaj ne, gospod,” odgovori mirno in se obrne k Jirnu. “Nesi zajkljo tja dol in jo izpusti. Očku pa
strašno raavadila. Bila je jakoj imovita ter imela veliko hišo, polno poslov in vsakovrstnega razkošja.
Preteklo leto je mati umrla in je fatna prepustila meni in odkrito povem, da ne vem, kaj; naj z njim počnem. Poslal sem ga v šolo, ipa ga je premagala togota, da je udaril učitelja in v enem mesecu so ga spodili, da ga imam spet jaz na glavi. Nato sem mu poiskal domačega učitelja. Tri dni ga je učil, nato pa ga puatil, seveda je od-
povej, da sem šel z gospodom nesel črno buško na očesu in
Clintonom!"
2. Čuden predlog.
Gospod Clinton je Bartu nemo pokazal skozi železna vrata; odtod sta prišla ipo cesti v majhen park in nato do lelpe stare hiše, ki jo je obdajalo bujno drevje.
Pri vratih je prišel h gospodu hlapec in prijel konja. Bart
ogledal nekaj prostorov bogosl. je	SVojim vodnikom po
semenišča v spremstvu g. Quin-lana, semeniškega ekonoma. Po ogledu pa se je Prevzvišeni podal k Ontarijskemu jezeru na
stopnicah v lepo dvorano, ki je imela ;tla iz likanega parketa in v oknih pisane šipe. Skozi dvorano pa sta stopila v majhno,
prostor, kjer smo se zbrali zato, prijetno sobico; na odprtem og-
da smo se s Prevzvišenim osebno videli in pogovorili.
Po pikniku se je Prevzvišeni odpeljal na večerjo k g. Erjavcu, ki je to pot že drugič sprejel Prevzvišenega v svojo hišo in se iz ljubezni in spoštovanja do njega odrekel svojim počitnicam, ki bi jih lahko s svojo ljubeznivo gospo preživel kje na severu v hladnejših pokrajinah Kanade, pa je ostal v vročem Torontu samo za to, da je mogel biti s svojim modernim avtomo-
ci kardinalu za vljudno gosto- Mali Aziji.”
šeni, kakor je potrjeval apostol bilom na razpolago vsak Pavel prve cerkvene občine po
pel: “Pozdravljen dobri naš via- ljub j e, za sprejem treh sloven- Za tem je povzel peeedo Pre-
Prevzvišenemu.
V ponedeljek pa je Prevzvišeni zapustil Toronto in se je v
njišču je plapolal ogenj, ob stenah pa so .polke s knjigami segale Staraj do stropa. (Angleži imajo v kotu ali ob steni odprto ognjišče, nsd njim pa streho, ki lovi dim.)
“Sodil” pravi,gbspod Clinton.
Bart sede, ves radoveden, kaj bo.
Goapod Clinton se usede na stol njemu nasproti ter sedi in gleda Barta tako dolgo, ds je bilo temu že kar zares odveč.
“Roger j a si torej namlatil,” pravi končno.
■Moral sem ga,”
Bart preprosto.
petdeset funtov okškodnine v žepu.
(Dalje prihodnjič)
MALI OGLASI
Lepe hiše naprodaj
Na 16809 Grovcwood Ave. moderna hiša za 2 družini, 5 in 6 sob, 1 spalnica na 3. nadstropju, dvojna garaža, lep vrt.
Na Kildeer Ave. blizu 185. ceste je prazna hiša z 6 lepimi sobami, zajtrkovalni kotiček, garaža za 1 avto, stoker, lep vrt.
Na 18304 Rosecliff, 2 leti star zidan bungalow, 3 spalnice, recreation soba, poldruga garaža.
Vse te hiše so v najboljšem stanju, jako čiste zunaj in Znotraj, vse so jako blizu trgovin in prevoza. Za več infotttacij pokličite
John Knific
820 E. 185. St.
IV 7540 ali 0288.
(Aug. 30, 31, Sept 2.)
Stanovanje iščeta
Zakonski par brez otrok, brez odgovoril domačih živali, zelo čista in zanesljiva, bi rada dobila v na-
“0 nikar ne da sem i«m 4 do 5 neopremljenih sob v ’	- - —llinwoodski naselbini Pišite
zdrav g. dr. Janka Pajka angleškim gostom. Predstavil je Prevzvišenega kot našega voditelja v boju zoper brezbožni komunizem. Nato pa sta sinček so pričakovali Prevzvišenega in hčerkica g. Brenceta reciti-
oušni pastir Slovencev v Kana-
rala dr. Kolaričevo besedilo: —
di preč. g. dr. Jakob Kolarič, Slovenski otroci svojemu škofu.
Gospodična Anica Nagličeva pa je deklamirala Gregor Malijevo Jezusovega gg. Feliks Sebanc in pesem: Pozdrav škofu. Za Dru-
preč. g. Anton Vukšinič, za Društvo Naj svetejšega Imena
Janez Vižintin.
Prevzvišeni je bil za časa svojega bivanja v Kanadi gost Nj. Eminence McGuigan-a, kardinala in nadškofa torontskega. Zato se je Prevzišeni isti večer odpeljal v avtomobilu g. Erjavca Martina, v krdinalovo rezidenco, kjer je prenočil. V soboto pa je Nj. Eminenca Mc-Guigan ponudil Prevzvišenemu prostore škofijskega ordinarija-ta, da bi lažje prišel v stik s
štvo Nasv. Imena Jezusovega je spregovoril g. Ivan Kukoviča, je Prevzvišenega pozdravil.
želel mu je dobrodošlico in mu da jo moremo mi omogočiti. V čestital k njegovi dvajsetletniciI zmago pa upa za to, ker smo se škofovanja. Nato pa je govoril v celoti kot prvi narod v Evropi
namenu društva in njegovih nalogah, med katerimi je najvažnejša, da slovenski fant ih mož ohranita ono vero in ljubezen do Boga, ki sta jo prinesla z doma. Moški zbor pa je nato zapel pesem: Slovenski svet, ti Slovenci, ker je rezidenca kar- si krasan. Kot zastopnica Ma-
dinala v severnem predmestju Toronta. Isti dan je Prevzvišeni preživel v škofiji v spremstvu preč. g. dr. Jakoba Kolariča, ki je bil njemu na razpolago za vso dobo njegovega bivanja v Kanadi.
V nedeljo 31. julija je' Prevzvišeni pridigal in daroval sv. mašo v cerkvi Marije čensto-hovske, kjer so v velikem številu zbrani Slovenci darovali sv. obhajilo za Prevzvišenega. Božje službe se je udeležilo najmanj 300 Slovencev.
Popoldne je Prevzvišeni pre-
župnije sv. Helene, 1680 Dun das W.
Dvorana je bila okusno pripravljena, oder je bil okrašen angleško, slovensko in papeško
Brezij.
varstvo. Nato pa je v slovenščini govoril zbrani množici. Dejal je:
‘Kako se božja Previdnost čudovito Igra z nami, tako, da nam je ta igra včasih tudi v veselje, kar priča nocojšnji večer. Nato pa je poudaril še enkrat vodilne misli preč. g. dr. Jakoba Kolariča o medsebojni ljubezni in zaupanju v zmago Brezmadežnega Srca Marijinega. Prevzvišeni je povdarjal, da tudi on veruje v Marijino zmago in
rijine kongregacije pa je pozdravila'Prevzvišenega gdč. A-nica Dolenčeva in je v svojem govoru opisala vse škofovo trpljenje, ponižanje in preganjar nje, ki ga je kot škof viteško prenašal. Pokazala pa je tudi vso našo globoko ljubezen in vdanost, ki jo gojimo do svojega vladike. Svoj govor je zaključila z vzkliki škofu, slovenskemu narodu in Sloveniji. V dvorani pa so odgovorili glasovi kot en sam val navdušenja. Slovenska dekleta pa so zapela: škrjanček poje; žvrgoli in Zapoj
bil v prostorih škofijskega ordi- mi, ptičica, glasno. V imenu narijata na 200 Church Street, kjer je stanoval do svojega odhod* iz Kanade. Po večerji Slovenci priredili Prevzvišene-
Slovenške Dijaške Zveze je pozdravil Prevzvišenega g. Aug. Kuk in ja3no pokazal pot in delo slovenskih katoliških visoko-mu pozdravni večer v dvorani šolcev v tujini. Obljubil je Pre-
vzvišenemu v imenu katoliških akademikov, da bodo storili vse, kar narekuje dolžnost katoliškemu inteligentu. Sledili sta pesmi : Buči, buči, morje Adrijan-
posvetili njenemu Brezmadežnemu Srcu, po dolgotrajni duhovni pripravi, molitvi in pokih ri. Zato nas tudi hudič prega-ganja, ker smo Marijin narod in pa, da se nad slovenskim narodom izvršuje božja prerokba izrečena v raju: “Sovraštvo bom napravil med teboj in ženo, med tvojim in njenim zarodom. Ona 'ti bo glavo strla, in ti boš njeno peto zalezovala.” Mi Slovenci kot Marijin narod smo njena peta in zato nas satan tako strašno preganja in sovraži.”
Po končanem govoru je vsa dvorana z dolgim ploskanjem odobravala Njegove besede.
Za njim je povzel besedo Prevzvišeni Benjamin Webster, pomožni škof torontski, ki je govoril v imenu Nj. Eminence Mc Guigana, kardinala in nadškofa torontskega, želel je dobrodošlico škofu Rožmanu. Obljubil je, da bodo storili vse za ohra nitev Slovencev v veri, in sicer v taki veri, ki so jo prinesli s seboj. Na koncu je želel Prevzvi-šeiiemu, da se vrne v svojo do-
vati versko, kulturno in narodno življenje. Obenem pa naj gojimo tudi družabnost, ki naj se vrši v okviru lepe slovenske domačnosti. Večer se je zaključil s pesmijo: Povsod Boga. — Udeležba je bila polnoštevilna.
V	petek popoldne'jfe Prevzvi-eni obiskal vzgledno krščansko* družino g. Lojzeta Ambrožiča v Malvernu, ki živi na farmi kar-meličanskih sester od svojega prihoda iz špitalskega taborišča v Avstriji. V petek je Prevzvišeni blagoslovil tudi dve hiši, ki so jih kupili podjetni Slovenci-begunci. Večer je prebil med pevkami in pevci na stanovanju požrtvovalnega Slovenca - begunca g. Sebanc Feliksa, kjer jim je ljubeznivo postregla ga. Brencetova.
V	soboto je Prevzvišeni prebil največ v družbi slovenskih študentov, v hiši ge. Mary Zupančičeve, ki je gostoljubno sprejela visokega gosta in kjer je Prevzvišeni tudi obedoval. Proti večeru pa je obiskal v bolnišnici go. Anico Ferkuljevo.
Nedeljsko sv. mašo je Prevzvišeni daroval v isti cerkvi, kakor prejšnjo nedeljo; skupno sv. obhajilo smo ta dan darovali za trpečo domovino. Nedeljsko pridigo je Prevzvišeni povzel iz sv. evangelija: Jezus joka nad ne-spokorjenim Jeruzalemom, ki ni spoznal časa svojega obiskanja. Nato pa je Prevzvišeni vprašal samega sebe, ali joka Jezus tudi ned našim narodom? Tega ne morem trditi, da joka Jezus tudi nad našim narodom,
I _	________
Vsem Slovencem v Kanadi je mWjeval, ds je zato tukaj, da bil obisk Prevzvišenega naj- fraerjan, to vprašanj e go-živ- »poda Clintona ga je pa tako
zastavo z grbom, pod katerim sko in Tam gori za našo vasjo, je visela slika Marije Pomagaj Nato pa.je stopil na oder dušni
pastir kanadskih Slovencev pre-
Med gosti naj omenimo Pre- častiti g. dr. Jakob Kolarič. Nje- jajočega nadpastirja, ki je
srečnejši trenutek na naši Ijenjaki poti. Videli smo svojega škofa-trpina, velikega učitelja in vodnika. Ne da se opisati našega veselja in ni pesnika, ki bi znal to veselje preliti na papir, to je treba samo doživeti. Ne upamo pa si trditi, ali smo dovolj spoštljivo sprejeli našega škofa. Smo pač še majhni in naše moči so bile prešibke, vendar pa, karkoli smo storili, je bilo prepojeno s čisto ljubeznijo do svojega vladike.
Zato Vam danes, Prevzvišeni, vsa slovenska srca, Širom Kanade zagotavljajo, da bomo sledili Vaši besedi, Vašim naukom
in se brezpogojno pokorili Vaši brez pomišljanja. “Tega pa že
iznenadiio, da res ni vedel, ali prav »Hi ali ne.
Gospod Clinton se nasmehne in tako prijeten je bil njegov smehljaj, da je Bartu takog, odleglo.
“Mislim čisto resno,” pravi njegov gostitelj, “Morani vedeti, ali morgš Rogerja še kdaj naklestiti."
Bart se zasmeje. “Kaj bi ga ne! Seveda bi ga mogel, gospod. Saj se mu komaj sanja, kokose boksa!”
“No, ali bi potem hotel pri-in tukaj ostati ter to storiti?” ga vpraša gospod.
“Ne, gospod,” pravi Bart
zapovedi. Z Vami je danes slovenski kmet, delavec, z Vami je slovenski izobraženec. Klanjamo se svojemu nadpastirju in ponižno poljubljamo škofovski prstan ter prosimo Vašega blagoslova.
Ti, o Bog, ki si neskončno u-smiljen in ki smotrno vodiš naša pota, usliši našo prošnjo in o-hrani nam svojega služabnika Gregorija;
« * *
Na tem mestu Izrekamo zahvalo vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k uspešni
no .podporo, še posebe pa pew cem in pevkam ter njihovemu pevovodji g. Nacetu Krišnuuau, ki je vložil toliko truda v svoje delo. Nadalje se zahvaljujemo vsem pevcsem Iz Battawe, ter
[je dejal škof. Kajti naš narod	kj „ M
je žš davno pred vojno spoznal, ,
kaj mu je v mir in je sprejel Jezusov obisk tudi takrat, ko nas
movino s svojim narodom, ko je obiskal s križem.
ga bo poklical Bog.
Pozdravni večer se je končal z igranjem državne himne. Pri odhodu Prevzvišenega iz dvorane, je vsa množica vstala in, s ploskanjem pozdravljala odha-
Po sv. maši je podelil zakrament sv. birme dvema odraslima birmancema. Pb končanem opravilu v cerkvi se je Prevzvišeni odpeljal na kosilo v gostoljubno hišo g. Ivana Hajdlnja-
koli način sodelovali m prisostvovali pri prireditvah, iskreni Bog plačaj!
Slovenci v Torontu.
Dopislindrugo
Iskren« zahvala
Toronto. — Iskreno se za-
ka, kjer mu je dobra gospa Ka- hvaljuj»m Prevzvišenemu
Hiša za 1 družino Naprodaj je hiša 8 sob za 1 družino. Prodaja jo lastnik sam. Nahaja se na 36j.8 E. 140. St. blizu Kinsman Rd. —(171),
ne!”
Goapod Clinton prikima. ’’Zdelo se mi je, da boš tako povedal, in seveda tudi jaz nisem čisto tako mislil. Toda poslušaj I Roger Noreross je sin moje sestre. Poročila se je z možem, hi je bil »a pol Španec in živela sta v južni Ameriki. Oče je Roger ju umrl, ko je bil
Lastnik prodaja
Hišo za 2 družini na E. 76. St. 5 sob spodaj, 4 zgorej. Naslov pove urad tega lista.
(171)
Sobe iščejo
Slovenski zakonski par bi rad 3 ali več neopremljenih sob. Kdor ima kaj primernega, je prošen, da pokliče po 4:30 popoldne MU 1447.
-(.171)
Hiša v Euclidu
Naprodaj je hiša v Euclidu, Q. na 949 E. 207. St. -Velika hiša, ki meri 100 čevljev fronta, zadej mal cottage, blizu St. Clair avtobusne linije, v slovenski okolici. Za podrobnosti pokličite Mentor 5-4072.	(171)
škofi) Gregoriju Rožmanu za obisk in tolažilne besede. Zelo »te me razveselili Prevzvišeni in mi s svojim blagoslovom vH-__ U poguma, da bom lažje nosila
prireditviFž'materialno ali oseb- «">i “ “ ^ Hvala
Y»m! Kot skrben pastir ste obiskali tudi bolno ovčieo in jo potolažili ter jo opogumili za nadaljne žrtve. Bog Vana stotero poplačaj!
Obenem se najlepše zahvaljujem Dr. Kolariču, g. Vukši-niču in Dr. Hraščancu za oh. teke- Prav tako najlepša hvala vsem prijateljem in znan-cem našim slovenskim kakor tudi hrvaškim za osebne in pismene obiske. Tisočero Bog plačaj!
Ani Ferkulj,
Ward “G” 2 Hospital Weston Toronto, Ont.
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio

5tfS2Lf?SSS
-aaas
saffl Ameriška Domovina
■■■	PIE Ji » > a R. R‘1T—‘gjfj-'ggl—
(JAMB n»H«Vfi Editor)
till St Clair Are.	HEnderson 0628	Cleveland S. Oblo
Publlahed dally emept Saturdays, Sundays and Holidays
6
AUGUST
SUM MON TtlS WSD THU ral
»2345 78 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31
NAROČNINA
Za Zed. driave $8.60 na leto; 2a pol leta $6.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 8 mesece $3.60.
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.60 per year; $5.00 for 6 months; $8.00 for 8 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.50 for 3 months.
rno, da ne odlašajte z zavarovanjem. Mesečni prispevki so malenkostni, za slučaj nesreče, pa je v tuji deželi neobhod-no potrebno, da ima človek pravico na kako pomoč. Cim boste mogli, se torej vpišite v najbližje in za Vas najprimernejše društvo KSKJ.
■♦♦♦♦♦♦**** I lltlllUHI I *******I H*««*1"H *******
Poper in koprive
Entered as oeonnd .r.iaim matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879,
No. 170 Tues., Aug. 30, 1949
Novim slovenskim naseljencem!
Svoje odnose s sponzorjem uredite kolikor je le od vas odvisno v njegovo zadovoljnost. Za največje število izmed Vas bo razmeroma lahko, ker ste prišli k sorodnikom, ki so za vas poskrbeli in s katerimi ste se že vnaprej dogovorili kako bo Vaše mesto in kaj boste delali. Tisti, ki pridejo med popolnoma nove ljudi, bodo večinoma tudi našli že kar urejene razmere. Kolikor bi bilo kaj dvomljivega pa skušajte urediti mirno in v sporazumu. Pomnite, da vsak spor škoduje ne le Vam ampak splošni stvari za naselitev vaših sotrpinov. Gotovo je, da ni treba trpeti nikakega izkoriščanja. Prepričani smo, da so ali bodo taki slučaji zelo redke izjeme. Po zakonu, ki velja za vas, imate pravico do enake plače kakršna splošno velja za tisto vrsto dela, ki ga boste sprejeli, v vaši okolici. Upoštevajte seveda, da vstopate v nove vrste poslov In ste večinoma še začetniki, se morate šele vpeljavati v nove načine, ki so tu v navadi. Dokler angleškega jezika ne bosta znali, boste za večino poslov veliko manj uporabni.
Po zakonu vam je sponzor preskrbel prvo stanovanje in zaposlitev. Zakon pa nič ne določa za koliko časa velja ta preskrba. V tem oziru je torej sponzor zelo svoboden in tudi Vi ste precej neodvisni. Vse razmerje slor\i na razumevanju in dobrohotnosti. Vpoštevajte pa vendar, da je sponzor v vsakem slučaju Vaš dobrotnik, ki ste z njegovo pomočjo mogli priti v to deželo.
Na zlobne nasprotovanja, ki bi se morda razširila proti
dostojansl
VaW Irt razneiazi ouguvijajie' imrnu ~nr-tiostojanstycmr
Upoštevajte, da to delajo večinoma nepoučeni ljudje, ki so prepojeni z napačnimi informacijami o razmerah, ki so Vas nagnale, da ste morali v tujini iskati zatočišča. Lepo vedenje, tn pridno delo bo r$ajpreje pobilo vsak razlog sumničenja proti Vam.
N(a novel domove ste prišli večinoma brez vsakih dokumentov. Kar mirno počakajte, da boste dobili od komisije za razseljene osebe iz Washington prve legitimacie in navodila. Legitimacija vam bo služila kot zadosten papir, da ste pravilno prišli v Združene Države. Navodila Vam bodo povedala, da nimate nikakih drugih posebnih obveznosti kakor, da vsakega pol leta poročate najbližjemu migracijskemu uradu kje živite, kako ste zaposleni in kako se preživljate. Sicer pa ste enakopravni stalni naseljenci Amerike.
Pri najbližjem imigracijskem uradu lahko zaprosite tudi za prve državljanske papirje. Mislimo, da je dobro za vsakega, da to prošnjo čim preje vloži. S tem se nič ne zavezujete,, da morate ostati v Ameriki, pa si boste mogli po-preje uredti vse formalnosti v slučaju, da boste tu ostali.
Takoj ko ste stopili v to deželo, ste videli, da je treba znati poleg drugih, predvsem angleški jezik. Dokler angleščine toliko ne obvladate, da morete ta jezik uporabljati vsaj za vsakdanje potrebe v delavnici, trgovini, na ulici in pred oblastmi, niste cel človek. Napravite torej takoj trden sklep, da se anglščine naučite. Bodite v tem oziru, trdi napram samemu se,bi. Ne odlašajte. Naj ne mine dan, da ne bi vsaj eno, dve uri posvetli učenju angleščine. Četudi bo kdaj težko in; boste obupavali, da bi se naučili, ne odnehajte. To je mujno. Pri Ameriški Domovini lahko naročite Dr. Kernov angleško-slovenski besednjak in berilo, če nimate že/drugih svojih učnfh knjig.
Čim preje se vpišite v katoliško župnijo, v kateri boste živeli. Tam kjer je slovenska župnija, se boste seveda vpisali v slovensko. Treba se je vpisati. Tu je član župnije samo tisti, ki je res vpisan kot tak. Ni dovolj, da le zase spolnjuje verske dolžnosti. Potrebne dokumente boste kot katoličani mogli dobiti samo v župniji, v kateri boste vpisani.
Za slučaj bokizni, nezgode ali smrti je treba biti zavarovan. Ste v tem oziru popolnoma svobodni kje in kako se zavarujete, vendar vpoštevajte, da so v Ameriki Slovenci organizirali svoje bratske zavarovalnice in se spodobi, da se zavarjete! pri njih, ter s tem okrepite svoje vezi s slovensko skupnostjo. Upoštevajte tudi to, da je najsolidnejša slovenska zavarovalna organizacija Kranjska Slovenska Katoliška Jednota s sedežem v Jolietu, Illinois ali kratko K. . S. K. J. Upoštevajte, da je ta organizacija podpirala naše j slovenske begunce in so njeni glavni odborniki že več let neumorni v delu za pomoč beguncem in za čim boljšo naselitev naših ludi v Združenih Državah. Svoji k svojim. Društva KSKJ boste dobli v vseh krajih širom Amerike. Če bi se zgodilo, da ga v Vašem kraju ni, pa pišite na glavni urad KSKJ v Joliet, Illinois, najbolje naravnost na glavnega tajnika g. Josipa Zalarja, ki je od začetka tudi glavni blagajnik Lige Katoliške Slovenskih Amerikancev in v tem svojstvu že pet let deluje za pomoč beguncem. Pri njem boste dobili vsa potrebna navodila in pojasnila. Priporoča-
Cleveland, O. — Urednik Prosvete Tone Garden se je naposled znašel v svojem pravem elementu — v greznici kloak ali odvodnih kanalov! V uvodniku “Na St. Clairju tulijo . . (Prosveta 18. avgusta), ki je od prve do zadnje črke neodgovorno bezniško psovanje in robantenje, je zapisal tudi sledečo, med poštenimi in dostojnimi časnikarji neodpustljivo ostudtaost:
“Z gotovostjo lahko rečemo tudi to, da Tito svojih sovražnikov vsaj danes ne pošilja v Sibirijo . . Morda iz njih dela—klobase??? Ako ne “kranjskih’, pa—srbske, makedonske, hrvaške, črnogorske ali bosanske. . . Kdo ve??? Če'bi Tito iz svojih nasprotnikov delal klobase, bi danes v Jugoslaviji gotovo ne bilo tako slabo kakor kriče na St. Clairju — in drugod!— kajti z njimi bi lahko nasičeval lačne.1”
(Podertanje moje.)
Resnično, če bi ne bilo v Prosveti zapisano črno na belem, kdo jo izdaja in kje se tiska, bi bil človek pod vtisom, da prihaja njena današnja karikatura naravnost iz kakšne blaznice iz oddelka za nevarne norce, kjer so sitene celic često pobarvane z rjavim blatom! Če Titovi oboževatelji na naslovu 2657-59 Lawndale Ave. v Chicagu vedo, kaj je dobro zanje, bodo poslali po može v belih jopičih, dokler je še čas — preden začne tudi urednik jed-
čin nemudoma priskrbi posojilo v iznosu 800 milijonov dolarjev. Po dosedanjih poročilih namerava Mednarodna banka v Washington^ dovoliti Titu 200 milijonov iposojila pod pogoji, da se Tito odteče Koroške, da prizna priključitev Svobodnega tržaškega ozemlja Italiji, preneha podpirati grške upornike in vrne ukradene grške otoke.’’
Razvoj dogodkov zadnjih tednov pdtrjuje točnost napovedi “Matjaževega glasu”. Ameriški interesi bodo preskrbeli Titu tri milijone vredno jeklarno. Mednarodna banka je videti naklonjena ideji posojila Jugoslaviji. Titov režim je pokazal hrbet grškim tovarišem ter jim naravnost povedal, da ne mara več imeti opravka z njimi. Koroško in Trst bosta pa Tito in Kardelj obesila Moskvi na grbo, češ, to so posledice kremeljske ipolitike. Medtem pa sta z Italijani sklenila trgovsko pogodbo. Koristni bedaki doma in na tujem bodo seveda ploskali. Kronani osli!
Tako počasi pa gvišno prihaja na moje, da je Tito daleč prekosil svoje prednike iz leta 1941, katerim ni ratalo, da bi enkrat prodali j ugoslavij o (Hit-lerju), dočim jo je on prodal že dvakrat: prvič Kremlju, zdaj pa v dno komunističnega pekla prekletemu Wall Street-
gove talente in želje. Vsepovsod ga odrivajo kakor nepotrebno peto kolo; v Titovino pošiljajo vsakovrstne krasne tiče, samo njemu ne privoščijo, da bi se razmahnile njegove reporterske zmožnosti. Vsak ča-stilačen prišlek šteje pri teh titovcih več kakor veteran Za-itz, ki je bil na ameriško-slo-venski pozornici že vidna in či-

ft
AL PA NE
Ko sva prišla z gospodarjem iz oči v oči, mi je rekel, kakor se spodobi gospodarju, ki ima v hlevu vsaj en ducat konj, hišo
salna osebnost, ko*so ti prišla P«1™ °trok- P* ae druf žlv‘n®
. “TorvJrt ir Slirvi hnS Ttfl&Pl
ki še krave pasli v starem kra-ju! Kakor hudič žeignane vode se ga branijo! Kakor bi bil kužen ali gobav! Ni čudno, da Frank čedalje bolj zeleni od jeze. Amipak tovariši naj pazijo, da se ne bodo kesali ! Zaitz je videti še dovolj pri moči za nekaj krepkih brc in bolečih sunkov ...
• * *
V novembru pride na glasovnico amendment ali dodatek k mestnemu čarterju ali ustavi, ki določa podaljšanje službene dobe župana in mestnih odbornikov z dveh na štiri leta. župan in velika večina naših mestnih očetov misli, da bi bilo mnogo prijetnejše, če bi jim ne bilo treba polagati računov vo-lilcem kar cela šitri leta. Vrh tega so si mestni odborniki zvišali letno plačo s treh na štiri tisoč dolarjev, kar stopi v veljavo prihodnje leto in nedvomno menijo, da bi bilo prav lepo, če bi imeli tako čedno postransko službico (ena seja na teden in še ta zvečer) garantirano za cela štiri leta. Ampak Vprašanje nastane, kaj si bo mislil o stvari Mr. Sap Voter. O tem bomo še govorili.
Joj, to se bo še kolcalo ljubim titopotniškim tovarišem tam na lawndalskih ozarah, da lokalne šenklerske progresivne šeme niti ne omenjam!’In tri-
ti stene jednotmega poslopja
ali pa se požene za svojimi tovariši z nožem v roki!
Na Studencu na primer niso nikdar čakali, da bi bolnik pokazal. tako hude simptome, temveč so ga mnogo prej Spravili iz cirkulacije.
wc4
l tovariši !-
Značilno za naše Titove hlapce je njihovo zagrizeno sovraštvo do vsega, kar količkaj diši po katoliški veri in cerkvi1. To besno sovraštvo, ki jim sili peno na usta kadar koli se jul spomnijo, jih žene v naj več j e absurdnosti in laži. Tako se je na primer isti Garden v istem uvodniku ponižal do absurdne laži, da je imela stara Jugoslavija porodnišnice “samo za elito in faroVške kuharice.” To bedasto spotikanje ob fa-rovške kuharice, ki so bile večinoma debele in vse prej kot očarljive babnice, vsaj tiste, kar sem jih jaz pozpalj, |mu spominja na zgodbo o mladem farovškem hlapcu, ki je hotel vsiliti svojo ljubezen čedni, toda na njegovo žalost tudi nenavadno močni farovški kuharici. Marjeta, kakor ji je bilo ime, pa ni verjela v vsiljeno rihto, zato je hlalpca Gašperja tako premikastila, da je napravi; tridnevno oblego. Ko je toliko ozdravel, da je mogel spet stati na nogah, je brez slovesa zapustil službo in farovž. Ce ga je kdo po tistem z besedico spomnil na foravške kuharice, mu je bušknila kri v glavo in oči in na usta so mu stopile pene.
Slovenski podtalni časopis “Matjažev glas” poroča v izdaji od 17. julija: “Tito je po mnogih neuspelih 'poskusih, da bi dobil denarno pomoč La Za-padu, pisal svojemu ambasadorju v Zedinjenih državah Savici Kosanoviču obupno pismo, v katerem na zelo pester način popisuje brezupno gospodarsko stanje, v katero je zašla Titovina. No koncu pisma roti Savico, da mu na vsak na-
vam manjka, tovariši!
* * •
Med Prosvetine dopisnike počasi prodira svetloba. Ant^n Jurca iz Detroita je zadnjič priznal: “če hočemo biti iakrb-ni in pravični, moramo priznati, da stališče Kominforma ni pravilno. Preveč je absolutizma, trmoglavosti in diktature. Moskva hoče držati male državice pod popolno kontrolo. Zanika ljudstvom svobodo, demokracijo in pravice.”
Ko sem jaz pred dvemi leti začel peti enako pesem, so me dični tovariši z lawndalskih in šenk.lerskih ozar javno ipribili na križ kot —odpadnika in izdajalca! Seveda, jaz sem vključil v malo pridno tolpo tudi gozdnega maršala Tita, Jurca tega še ni storil. Tudi se ni še odpovedal upanju, da bi se sultan v Kremlju in njegov uporni belgrajski paša pobotala. Luč spoznanja navadno le počasi, počasi prodira.
Tukajšnji Plain Dealer je objavil četvero člankov izpod peresa ameriškega poročevalca Maxa Lerner j a, ki se bavijo z novo “krizo” v odnošajih med Kremljem in Titom. Članki so bili v splošnem zanimivi in poučni, dasi niso odkrili ničesar v resnici novega. Toda Lerner se . je mimo grede'iznebil nekaj debelih. Na primer, da “večina ljudstva obožuje Tita”, čeprav so “polne ... in tajna političi policija pravi vladar”, kakor v isti sapi prizna. Še bolj debela pa je trditev, da je Titu us|pelo odpraviti sovraštvo iped posameznimi jugoslovanskimi narodi in 'jih zediniti. In kako je to dosegel? Enostavno s tem, da “je dal vsaki izmed petih republik avtonomijo” in jih potem “povezal z železnimi vezmi
nekaj: “Tamle v šupi boš našel rovnico. Vzemi jo in pojdi tamle na ledino in izruj kamenje, kar ga že nismo. Bomo tisto fliko izorali. Opoldne daj krmp konjem in tudi zvečer, ako naju ne bo domov iz mesta.” Pri tem je nehote pogledal proti hiši, če ni kje nastavljeno kako nepotrebno uho in je najbrže že kar takrat sklenil, da bo pozen kot sinoči in da ga bodo v Regini zopet cehali. Zdaj je čas za take stvari. Ko bo enkrat vsa pšenica v mestu, se bo začelo z delom na polju in ekspedicij mesto bo konec. Nekaj ča3a bo huda, bi rekel.
Tako, bi jaz sodil, je mislil moj gospodar in spet povzel naglas: “Le glej, da bom videl kaj uspeha, ko pridem iz mesta. Kadar te bodo poklicali, pa pojdi v hišo. Lačen ne boš.”
Tako je rekel, sedel na voz in konji so potegnili težka vozova. Nič niso kolesa zaropotala v mehki poti ali cesti. Kaj bi, če je pa sam prah. Toda pot je bila pa le toliko utrjena, da se kolesa niso vdirala. Konji so se močno uprli v jermenje in globoko sklonili glave. Težko bodo vlekli in dolga bo pot do mest. Pa to je zdaj njih zadeva, moja je — kamenje.
Oh, tiste kamenčke bom že poruvat, sem si mislil in nekoliko odjenjal od slabe sodbe, ki jo sklenil nad gospodarjem. Saj nazadnje le ni slab človek. Včeraj je grdo ravnal s konji, ker mm—mm
mu je tako ukazovala obilna pijača. Kadar se mu pa izplah-ti, se pa že izhaja ž njim. Bo treba gledati, da mu bom pokazal visok kup kamenja, ki ga bom nakopal v ledini, da ne bo imel slabega mnenja o meni takoj prvi dan. V roke bom pljunil in zasadil rovnico v zemljo, da bo kamenje kar samo ven skakalo. Bodo videli tile kanadski farmarji, kaj znajo kranjski fantje, če se polotijo. Samo če
komunistične strankarske discipline.” Dokaz, da je usipel, pra-
___„_______ _vi g. Lerner, je navdušen spre-
. in tajna politična jem, ki ga je bil Tito deležen v
............. Skoplju. Mož govori kakor bi
ne vedel, da ni v današnji Jugoslaviji nič lažjega kakor zbobnati skupaj množice na “masovne demonstracije ljubezni in vdanosti do našega ljubljenega maršala Tita . . .” Vse, kar je potrebno, je komanda iz Belgrada ...
Peter Kopriva
“Tole mi pa ne gre v glavo,” je dejala rojakinja, ki bere Prosveto in nji podobne naše “nezmotljive” cajtenge. “Zmeraj sem mislila, da sta samo Vatikan in general Franco absolutistična in diktatorska pa nazadnjaška; in da samo klero-fašisti zanikajo ljudstvom svobodo, demokracijo in pravico. Zdaj pa pride Jurca iz Detroita in zapiše, da niso v Moskvi čisto nič boljši. Torej papež Stalin je lump in odvseh njegovih kardinalov je samo eden pošten? In ta pa zdaj z Wall Streetom kupčuje za jugoslovanske duše! Ljubi Majk, kam smo prišli?”
“Kam neki?” jo je sosed Miha postrani pogledal. “V slepo ulico, če še ne veš.”
Meni se nekaj dozdeva, da je naš najtočnejši, najpravičnejši in kaj vem kakšen še inozemski poročevalec Frank Zaitz popolnoma pogorel pri svojih tovariših, ki ne kažejo absolutno nobenega razumevanja za nje-
Na sliki vidite nem apel v očeh obupne matere, ki prosi svojega bližnjega, naj bi kaj storil zanjo v njeni sili. Ta slika predstavlja plakat za zbiranje v Community sklad za leto 1949 v Greater Clevelandu. Kampanja bo trajala od 17. do 27. oktobra.
Vzorec te slike bodo rabili letos tekom vse kampanje, na pismih, v tovarnah, v izložbenih oknih in povsod, kjer bo potreba apelirati na meščane, naj darujejo za Community sklad.
V šupi sem res našel dolgo in težko železno rovnico. Roka mi je omahnila, ko sem jo potežkal. Mislil sem, da morda ne bo prava in da je v kakšnem kotu lažja, pa je bila edina in samcata.
Ni kazalo drugače, da sem jo vzel, zdel na rame in jo nesel tje v tisto fliko gmajne, ki naj jo počistim kamenja, da bomo lahko orali. Na misel mi je prišlo vprašanje, kaj bi bilo s tistim kamenjem, če bi mene ne bilo v Kanadi. Prav name so čakali, ker drugače bi se bil kamenja že kdo drugi prej lotih Spominjam se, da so me moj o-če nagnali, da sem šel na izora-no njivo pobirat kamenje, ki sem ga deval v košaro, potem pa znosil na kup ob njivi. Ampak tisto je bilo majhno kamenje, da sem se pri delu skoro igral. Pa vseeno nisem šel rad na njivo. Nekaj kamenja sem moral pobrati, ker je bilo vidno in očito. In res sem ga nekaj nabral in znosil na kup, toda še več sem ga pa z nogo lepo zamešal v prst, da se mi ni bilo treba pripogibati. Zdaj naj pa s težko rovnico kopljem kamenje iz zemlje? Bom videl, kaj se da opraviti, kadar pridem na lice mesta. Rovnica je bila težka in dovolj sem jo imel v rokah, nikar še, da bi dodal še kakšne velike in težke skale.
Pogledal sem po polju, ki je šele nedavno izgubilo snežno o-dejo. Kakor daleč ne3e oko, je sama ravnina in ena sama njiva. Le poredko kakšna mala vzpetina, komaj za spoznanje večja od krtine, pa kakšna majhna flika gozda, da je bilo nekaj drv. Bogate mora biti te zemlja, sem računal, in dosti da, če jo obdelajo in pobožajo. Ni čudno, če je moj gospodar namlatil toliko pšenice jeseni. Koncem maja je bilo takrat in iz zemlje so se dvigale lahke sopare v znamenje, da se že suši in da bo kmalu godna za oranje. Bogve, kako bo šlo z delom. Sinoči sem sklenil, da bodo orali , brez mene. Zdaj sem za spoznanje že nekoliko pripravljen, da bi se pogajal in morda le o-stal, če bo vedno teko igračkanje z delom.
Kmalu sem prišel na mejdan, ki mi ga je gospodar odkazal, da ga bom tisti dna obdeloval. Najprej sem vsega obšel, da vidim, kako je parcela založena s kamenjem. Saj ni bilo kamenja kakor ga je bilo ponekod na me-niševški gmajni, kjer skoro ni bilo prostora, da bi stopil, vse kamen in skale, pa brinje in o-sat. Tukaj sem pa le sem in tje videl kakšno večjo skalo, ki je molela iz zemlje. Ne bo nič hudega, sem si mislil. Z zadovoljstvom sem tudi opazil, da je nedaleč proč šop grmičja, kamor bom šel po senco, če bi se primerilo, da bi bilo 3once prehudo. Moram gledati, da me prehitro ne opari, ki imam še vso mehko in nežno kožo.
Vrgel sem rovnico na tla in sem začel iskati kamen ali skalo, na katero bi se najprej vrgel. Izbral sem kamen, ki je bil komaj za spoznanje večji kot moja dlan. Pobral sem rovnico, ki me je skoro zanašala tem po gmajni, pljunil v roke za boljši oprijem, jo dvignil od tel, nato pa zasadil v zemljo ob kamnu, da porinem železen drog pod kamen in ga nato s kontropezo dvignem iz zemlje. Kamen pa, — da ne in ne, kakor boste še slišali.

KANADSKA
<Š“
Ameriška Domovina
RICAlV-HMIt
AMCRICAN IN SPIRIT
torsion in unouao« oNur
mornISWrap«
Prevzv. Dr. Gregorij Rožman med svojim narodom v Kanadi
Naglo, kakor povodenj se je vzvišenega gospoda Benjamina
razširila novica o prihodu
Webster, pomožnega škofa to-
šega škofa v Kanado. Vsem rontskega, ki je zastopal Nj. E-Slovencem je ta novica prines- minenco Mc Guigana, kateri je la veliko veselje. Vsi so nestrp-| obljubil, da bo osebno prišel, pa
no pričakovali napovedani dan, katerega nam je objavila Ameriška Domovina. V posebno čast pa si štejemo mi “Kanadčani,” da smo bili mi prvi, ki smo bili počaščeni z obiskom Prevzvišenega v naši novi domovini.
Da ni bil to navaden obisk, nam pričajo nam nenaklonjeni časopisi, ki so par dni pred prihodom vrgli na papir “nekaj propagandnih šlagerjev” in a-pelirali celo pri kanadski vladi, da prepreči škofu vstop v Kanado. Vendar pa so gospodje v Ottawi kmalu uvideli, da gre le za nesramne laži in podtikova-nja neresničnih vesti, in da' je ta mož, ki je stal s svojim narodom v najtežjih dneh okupacije, da se je boril za osnovne življenjske pravice svojega naroda, katerega je okupator s pomočjo rdeče drhali moril, pobijal in gonil v kazenska taborišča, da je ta mož, ki je skupno s slovenskim narodom nosil križ trpljenja prav do danes. Takemu človeku se pač ne more prepovedati vstop in tako je v petek dne 29. julija stopil na kanadska tla.
se radi nenadnega prihoda papeškega delegata pozdravnega večera ni mogel udeležiti. Nadalje so bili navzoči: Msgr. O’Connor, župnik župnije Naše ljube Gospe Lurške; dr. Muckle, žup-
nik župnije sv. Helene, v katere ((i| je mešani zbor s pesmijo: —
dvorani se je proslava vršila; superior lazaristov Rev. Frank
Naroinikom v Kanadi!
Knjigo “Črna maša” lahko naričite pri Miu Anici Dolenc, 1007 Lake»hore Rd., New Toronto, Ontario.
gov govor pa bomo objavili v celoti, ker je v njem toliko ljubezni do Prevzvišenega, da ga bo moral brati vsak Slovenec in po njem spoznati, kako moramo ljubiti svojega nadpastirja. Sl*
Slovenska zemlja, zemlja krasna in Triglav. Po odpevu teh
Schrader; Rev. Fr. Wallsh, žup- pesmi je hčerkica ge. Mary Zu-
nik župnije sv. Pavla, v kateri biva večina starih slovenskih naseljencev; Msgr. Gabrovšek Franc, Rev. Fr. Baraga in Rev. Alojzij Rupar iz Clevelanda. Iz Toronto pa so bili: dušni pastir za kanadske Slovence preč. g. dr. Jakob Kolarič, preč. g. dr. Janko Pajk in preč. g. Anton Vukšinič.
Prevzvišeni je stopil v dvorano točno ob osmih ob navdušenih ovacijah občinstva, ki se je stopnjevalo vse do njegovega prihoda na mesto. Nato je pevski zbor zapel pozdravno pe sem: “ Ti si Peter Skala,” na-
pančičeve Ivankica deklamirala dr. Kolaričevo: Našemu škofu-trpinu ter mu izročila kip trpečega Kristusa, ki pade pod križem, delo slovenskega begunca-samouka g. Žirovnika. Sledila je beseda Prevzvišenega. Ko je Prevzvišeni vstal in stopal na oder, je vsa dvorana s ploskanjem burno pozdravljala svojega mučenika. Da počasti velikega duhovnika in vodnika slovenskega naroda, je Prevzv. g. Benjamin Webster vstal in za njim je vstala vsa dvorana in stoje pozdravljala svojega škofa.
Prve besede Prevzvišenega
kar sta slovenski fant in dekle latinščini so veljale Prevzviše-v narodni noši izročila Prevzvi- nemu Benjaminu Webster-ju, šenemu slovenski šopek. Po iz- kjer se je zahvalil Nj. Eminen-
ročitvi šopka je mešani zbor zapel : “Pozdravljen dobri naš vladika,” katero je prav v ta na-
asi** z B""“
ji sta
smehljajem z roko odzdravljal svojim vernikom.
Dvorana je bila napolnjena, zlasti pa smo opazili mnogo angleških družin, ki so se udeležile večera radi uspešne propagande nekatoliškega tiska.
V ponedeljek se je Prevzvišeni odpeljal v spremstvu g. dr. Kolariča v Montreal, da je p* setil tudi tamkajšnje Slovence. V sredo zvečer pa se je prav dobro razpoložen vrnil v Toronto. Naslednji dan je prebil Prevzvišeni v misijonski hiši sv. Vincencija Pavelskega, kjer lo-žira dušni pastir kanadskih Slovencev preč. g. dr. Jakob Kolarič in kjer imajo sedaj skrbno in pridno slovensko gospodinjo v osebi gdč. Marice Janove, ki je preje kot begunka živela v Angliji. Istega dne se je Prevzvišeni udeležil večernega skupnega sestanka Slovenske dekliške Marijine kongregacije in Društva Najsv. Imena Jezusovega za može in fante. Na tem sestanku je podala izčrpno poročilo o ustanovitvi in dosedanjem delu dekliške Marijine kongregacije gdč. Helena Am-brožičeva. G. ing. Opara Jože pa je podal isto poročilo o društvu Najsv. Imena Jezusovega in je zaključil svoj referat z be sedami:
“Potrdite nas v veri, Prevzvi-
rolina pripravila okusno slovensko kosilo. V isti hiši je bil Prevzvišeni dobrodošel gost tudi prvo nedeljo svojega bivanja v Torontu.
V nedeljo popoldne pa smo se zbrali v kapeli bogoslovnega semenišča v Scarboro, kjer smo i-meli ob treh slovenske pete litanije Matere božje. Po litanijah pa so nam Prevzvišeni podelili blagoslov z Najsvetejšim. Prevzvišenemu sta asistirala č. g. Jakob Kolarič in č. g. Anton Vukšinič. Vso cerkev je preveval občutek, kot da smo se vrnili domov. Po končanem cerkvenem obredu si je Prevzvišeni ogledal nekaj prostorov bogosl. semenišča v spremstvu g. Quin-lana, semeniškega ekonoma. Po ogledu pa se je Prevzvišeni podal k Ontarijskemu jezeru na prostor, kjer smo se zbrali zato, da smo se s Prevzvišenim osebno videli in pogovorili.
šeni, kakor je potrjeval apostol bilom na razpolago vsak čas
preč. g. dr. Janko Pajk in preč. g. Mirko Rener, ki je dal na razpolago svoj osebni avto, s katerim je Prevzvišeni nadaljeval pot do Toronta. V Torontu pa so pričakovali Prevzvišenega dušni pastir Slovencev v Kanadi preč. g. dr. Jakob Kolarič, preč. g. Anton Vukšinič, za Društvo Najsvetejšega Imena Jezusovega gg. Feliks Sebanc in Janez Vižintin.
Prevzvišeni je bil za časa svojega bivanja v Kanadi gost Nj. Eminence McGuigan-a, kardinala in nadškofa torontskega. Zato se je Prevzišeni isti večer odpeljal v avtomobilu g. Erjavca Martina, v krdinalovo rezidenco, kjer je prenočil. V soboto pa je Nj. Eminenca Mc-Guigan ponudil Prevzvišenemu prostore škofijskega ordinariata, da bi lažje prišel v stik s Slovenci, ker je rezidenca kardinala v severnem predmestju Toronta. Isti dan je Prevzvišeni: preživel v škofiji v spremstvu preč. g. dr. Jakoba Kolariča, ki je bil njemu na razpolago za vso dobo njegovega bivanja v Kanadi.
V nedeljo 31. julija je' Prevzvišeni pridigal in daroval sv. mašo v cerkvi Marije Čensto-hovske, kjer so v velikem številu zbrani Slovenci darovali sv. obhajilo za Prevzvišenega. Božje službe se je udeležilo najmanj 300 Slovencev.
Popoldne je Prevzvišeni prebil v prostorih škofijskega ordinarijata na 200 Church Street, kjer je stanoval do svojega od-hodsf iz Kanade. Po večerji so Slovenci priredili Prevzvišenemu pozdravni večer v dvorani župnije sv. Helene, 1680 Dun-das W.
zdrav g. dr. Janka Pajka angleškim gostom. Predstavil je Prevzvišenega kot našega voditelja v boju zoper brezbožni komunizem. Nato pa sta sinček in hčerkica g. Brenceta recitirala dr. Kolaričevo besedilo: — Slovenski otroci svojemu škofu. Gospodična Anica Nagličeva pa je deklamirala Gregor Malijevo pesem: Pozdrav škofu. Za Društvo Nasv. Imena Jezusovega je spregovoril g. Ivan Kukoviča, ki je Prevzvišenega pozdravil.
želel mu je dobrodošlico in mu da jo moremo mi omogočiti, čestital k njegovi dvajsetletnici!zmago pa upa za to, ker smo se svnfmronio \Totn na io ffnvoril v celoti kot prvi narod v Evropi posvetili njenemu Brezmadež-
ci kardinalu za vljudno gostoljubje, za sprejem treh slovenskih duhovnikov v Kanado, nas priporočil kot dobre katoličane ter nas s tem izročil v njegovo varstvo. Nato pa je v slovenščini govoril zbrani množici. Dejal je:
“Kako se božja Previdnost čudovito igra z nami, tako, da nam je ta igra včasih tudi v ve selje, kar priča nocojšnji večer. Nato pa je poudaril še enkrat vodilne misli preč. g. dr. Jakoba Kolariča o medsebojni ljubezni in zaupanju v zmago Brezmadežnega Srca Marijinega. Prevzvišeni je povdarjal, da tudi on veruje v Marijino zmago in V
sl?” vpraša Barta.
“Ime mi je Bart Bryson, gospod,” odvrne Bart.
“SJn raziskovalca?”
“D*, gospod.”
Oni pokima. “Jaz pa sem Clinton (Klintn). Stric sem onegale fanta, ki si ga posadil na cesto.” Nato utihne, Barta ostro pogleda in vpraša: “Ali bi hotel iti z menoj v Morden?” Bart se ni obotavljal. "Zakaj ne, gospod,” odgovori mirno in se obrne k Jirou. “Nesi zajkljo tja dol in jo izpusti. Očku pa
povej, da sem šel z gospodom nesel črno buško na očesu in
Prevzvišenega v svojo hišo in se iz ljubezni in spoštovanja do njega odrekel svojim postni-
JETNIK V GORAH MESECA
Bridges — Anžič
“Ali te smem vprašati, kdo ta star šest let in mati ga j«
• -	— —	_ V   _ n M — * n J ,1 n D 1 1 /1 Trt V oItHI
strašno razvadila. Bila je jako imovita ter imela veliko hišo, polno poslov in vsakovrstnega razkošja.
Preteklo leto je mati umrla in je fatna prepustila meni in odkrito povem, da ne vem, kaj naj z njim počnem. Poslal sem ga v šolo, ,pa ga je premagala togota, da je udaril učitelja in v enem mesecu so ga spodili, da ga imam spet jaz na glavi. Nato sem mu poiskal domačega učitelja. Tri dni ga je učil, nato pa ga pustil, seveda je od-
Čl in tonom!"
2. Čuden predlog.
Gospod Clinton je Bartu nemo pokazal skozi železna vrata; odtod sta prišla po cesti v majhen pank in nato do lelpe stare hiše, ki jo je obdajalo bujno drevje.
Pri vratih je prišel h gospodu hlapec in prijel konja. Bart je šel ža svojim vodnikom po stopnicah v lepo dvorano, ki je imela tla iz likanega parketa in v oknih pisane šipe. Skozi dvorano pa sta stopila v majhno, prijetno sobico; na odlprtem ognjišču je plapolal ogenj, ob stenah pa so police s knjigami
petdeset funtov okškodnine v žepu.
(Dalje prihodnjič)
Po pikniku se je Prevzvišeni segale Mtoraj do stropa. (An-odpeljal na večerjo k g. Erjavcu, gleii imajo v kot« ali ob steni ki je to pot že drugič sprejel Odprto ognjišče, nad njim pa streho, ki lovi dim.)
'Sodil” pravi gčspod Clinton. Bart sede, ves radoveden,
cam, ki bi jih lahko s svojo lju- kaj bo. beznivo gospo preživel kje na G*aP°d Clinton se usede na severu v hladnejših pokrajinah stol njemu nasproti ter sedi m Kanade, pa je ostal v vročem	Barta tako dolgo, da je
Torontu samo za to, da je mogel bll<> temu “ kar Mres °**:.
biti s svojim modernim avtom*
škofovanja. Nato pa je govoril o namenu društva in njegovih nalogah, med katerimi je najvažnejša, da slovenski fant in mož ohranita ono vero in ljubezen do Boga, ki sta jo prinesla z doma. Moški zbor pa je nato zapel pesem: Slovenski svet, ti si krasan. Kot zastopnica Marijine kongregacije pa je pozdravila' Prevzvišenega gdč. A-nica Dolenčeva in je v svojem govoru opisala vse škofovo trpljenje, ponižanje in preganjanje, ki ga je kot škof viteško prenašal. Pokazala pa je tudi vso našo globoko ljubezen in vdanost, ki jo gojimo do svojega vladike. Svoj govor je zaključila z vzkliki škofu, slovenskemu narodu in Sloveniji. V dvorani pa so odgovorili glasovi kot en sam val navdušenja.
nemu Srcu, po dolgotrajni du-
11CUIU DU.U,	““	*	—
hovni pripravi, molitvi in poko- gunca g. Sebanc Feliksa, kjer
Pavel prve cerkvene občine po Mali Aziji.”
Za tem je povzel besedo Prevzvišeni, ki je naglasil trojen nameh ustanovljenih, društev in
sicer; da je njih delo pospeševati versko, kulturno in narodno življenje. Obenem pa naj gojimo tudi družabnost, ki naj se vrši v okviru lepe slovenske domačnosti. Večer se je zaključil s pesmijo: Povsod Boga. — Udeležba je bila polnoštevilna.
V petek popoldne je Prevzvi-eni obiskal vzgledno krščansko) družino g. Lojzeta Ambrožiča v Malvernu, ki živi na farmi kar-meličanskih sester od svojega prihoda iz špitalskega taborišča v Avstriji. V petek je Prevzvišeni blagoslovil tudi dve hiši, ki so jih kupili podjetni Slovenci-begunci. Večer je prebil med pevkami in pevci na stanovanju požrtvovalnega Slovenca - be-
MALI OGLASI
Lepe hiše naprodaj
Na 16809 Grovcwood Ave. moderna hiša za 2 družini, 5 in 5 sob, 1 spalnica na 3. nadstropju, dvojna garaža, lep vrt.
Na Kildeer Ave. blizu 185. ceste je prazna hiša z 6 lepimi sobami, zajtrkovalni kotiček, garaža za 1 avto, stoker, lep vrt.
Na 18304 Rosecliff, 2 leti star zidan bungalow, 3 spalnice, recreation soba, poldruga garaža.
Vse te hiše so v najboljšem stanju, jako čiste zunaj in znotraj, vse so jako blizu trgovin in prevoza. Za več informacij pokličite	•
John Knific
820 E. 185. St.
IV 7540 ali 0288.
(Aug. 30, 31, Sept. 2.)
ri. Zato nas tudi hudič prega-ganja, ker smo Marijin narod in pa, da se nad slovenskim narodom izvršuje božja prerokba izrečena v raju: “Sovraštvo bom napravil med teboj in ž* med tvojim in njenim zarodom. Ona'ti bo glavo strla, in ti boš njeno pejo zalezovala.” Mi Slovenci kot Marijin narod smo njena peta in zato nas satan tako strašno preganja in sovraži.”
Po končanem govoru je vsa dvorana z dolgim ploskanjem odobravala Njegove besede.
Za njim je povze! besedo Prevzvišeni Benjamin Webster, pomožni škof torontski, ki je g*
Prevzvišenemu.
V ponedeljek pa je Prevzvišeni zapustil Toronto in se je v
spremstvu preč. g. dr. Janka Pajka-preko Buffala vrnil
Cleveland.
■ * • *
Vsem Slovencem v Kanadi je bil obisk Prevzvišenega najsrečnejši trenotek na naši življenjski poti. Videli smo svojega škofa-trpina, velikega učitelja in vodnika. Ne da se opisa-.. našega veselja in ni pesnika, ki bi znal to veselje preliti na papir, to je treba samo doživeti. Ne upamo pa si trditi, ali smo dovolj spoštljivo sprejeli našega škofa. Smo pač še majhni in naše moči so bile prešibke, vendar pa, karkoli smo storili, je bilo prepojeno s čisto ljubeznijo do svojega vladike.
Zato Vam danes, Prevzvišeni, vsa slovenska srca, širom Kana
Slovenska dekleta pa so zapela: voril v imenu Nj. Eminence Mc škrjanček poje; žvrgoli in Zapoj Guigana, kardinala in nadškofa
pravljena, oder je bil okrašen z angleško, slovensko in papeško zastavo z grbom, pod katerim
mi, ptičica, glasno. V imenu Slovenske Dijaške Zveze je pozdravil Prevzvišenega g. Aug. Kuk in jasno pokazal pot in delo slovenskih katoliških visok* šolcev v tujini. Obljubil je Prevzvišenemu v imenu katoliških akademikov, da bodo storili vse,
torontskega. Želel je dobrodošlico škofu Rožmanu. Obljubil je, da bodo storili vse za ohranitev Slovencev v veri, in sicer v taki veri, ki so jo prinesli s seboj. Na koncu je želel Prevzvi-šeftemu, da se vrne v svojo do-
jim je ljubeznivo postregla ga. Brcncetova.
V soboto je Prevzvišeni prebil največ v družbi slovenskih študentov, v hiši ge. Mary Zupančičeve, ki je gostoljubno sprejela visokega gosta in kjer je Prevzvišeni tudi obedoval. Proti večeru pa je obiskal v bolnišnici go. Anico Ferkuljevo. Nedeljsko sv. mašo je Prevzvišeni daroval v isti cerkvi, kakor prejšnjo nedeljo; skupno sv. obhajilo smo ta dan darovali za trpečo domovino. Nedeljsko pridigo je Prevzvišeni povze! iz sv. evangelija: Jezus joka nad ne spokorjenim Jeruzalemom, ki ni spoznal časa svojega obiskanja. Nato pa je Prevzvišeni vprašal samega sebe, ali joka Jezus tudi nad našim narodom? Tega ne morem trditi, da joka Jezus tudi nad našim narodom,
de zagotavljajo, da bomo sledi- ga vpraša gospod.
li Vaši besedi, Vašim naukom
II Y aoi ucocui, t »o*«»»	ine, guaipvu, F***’*	*■'*•*■ v
in se brezpogojno pokorili Vaši brez pomišljanja. “Tega pa že
Dvorana je bila okusno pri- kar narekuje dolžnost katolišk*
movino s svojim narodom, kq je obiskal s križem.
mu inteligentu. Sledili sta pesmi : Buči, buči, morje Adrijan sko in Tam gori za našo vasjo.
asiavo l	uf j«««* ........ j v .
e visela slika Marije Pomagaj Nato pa. je stopil na oder dušni
Brez ti	pastir kanadskih Slovencev pre- r------. — r----- -
Med gosti naj omenimo Pr* častiti g. dr. Jakob Kolarič. Nj* jajočega nadpastirja, ki je
Stanovanje iščeta Zakonski par brez otrok, brez domačih živali, zelo čista in za-Aesljiva, bi rada dobila v najem 4 do 5 neopremljenih sob v collinwoodski naselbini. Pišite ali pokličite na A. Seid, 3614
“Roger j a si torej namlatil,” pravi končno.
“Moral sem ga,” odgovori Bart preprosto.
“O, nikar ne misli, da sem morda zato nejevoljen. Jako Ah
Bart je zazijal. Baš je pr* misljeval, da je zato tukaj, da Lastnik prodaja bo zmerjan, to vprašanje g* Hišo za 2 družini na E. 76. spoda Clintona ga je pa tako Ig), g sob spodaj, 4 zgorej. Na-iznenadilo, da res ni vedel, ali 3]0y poye urad tega lista.
wMrt-.	ali na
(170)
prav sliši ali ne.
Gospod Clinton se nasmehne in tako prijeten je ,bil njegov smehljaj, da je Bartu takoj, odleglo.
“Mislim čisto resno,” pravi njegov gostitelj. “Moram vedeti, ali moreš Rogerja še kdaj naklestiti.”
Bart se zasmeje. “Kaj bi ga ne! Seveda bi ga mogel, gospod. gaj se mu komaj sanja, kako se boksa!”
“No, ali bi potem hotel pri-in tukaj ostati ter to stori-
Hiša za 1 družino
Naprodaj je hiša 8 sob za 1 družino. Prodaja jo lastnik sam. Nahaja se na 36x8 E. 140. St. blizu Kinsman Rd. —(171),
zapovedi. Z Vami je danes sl* venski kmet, delavec, z Vami je slovenski izobraženec. Klanjamo se svojemu nadpastirju in ponižno poljubljamo škofovski prstan ter prosimo Vašega blagoslova.
Ti, o Bog, ki si neskončno u-smiljen in ki smotrno vodiš naša pota, usliši našo prošnjo in hrani nam svojega služabnika Gregorija:
* * «
Na tem mestu izrekamo zahvalo vsem, ki so na kakršenk* način pripomogli k uspešni
ne!”
Gospod Clinton prikima. ’’Zdelo se mi je, da boš tako povedal, in seveda tudi jaz nisem čisto tako mislil. Toda p* slušaj! Roger Norcross je sin moje sestre. Poročila se je z možem, ki je bil na pol Španec in živela ata v južni Ameriki. Oče je Rogerju umrl, ko je bil
prireditvi z materialno ali oseb- , n| no .podporo, še posebe pa pev cem in pevkam ter njihovemu pevovodji g. Nacetu Križmanu, ki je vložil toliko truda v svoje delo. Nadalje »e zahvaljujemo
našim naroaom,	_ , D ««
je dejal škof. Kajti naš narod ™	ki so na kaki-
je ze davno pred vojno spoznal, m na4in sodelovali ta prisest-Vaj mu ip v mir in ie snreiel Je- ...	.	___
kaj mu je v mir in je sprejel J* zusov obisk tudi takrat, ko nas
ga bo poklical Bog.
Pozdravni večer se je končal
Po sv. maši je podelil zakrament sv. birme dvema odrasli
vovali pri prireditvah, iskreni Bog plačaj!
Slovenci v Toroatu.
z igranjem državne himne. Pri ma birmancema. Po končanem
odhodu Prevzvišenega iz dvorane, je vsa množica vstala in s ploskanjem pozdravljala odha-
opravilu v cerkvi se je Prevzvišeni odpeljal na kosilo v gostoljubno hišo g. Ivana Hajdinja-
Dopbl to
Iskren« zahvala
Toronto. — Iskreno
se za-
ka, kjer mu je dobra gospa K* hvaljujem Prevzvišenemu g.
Sobe iščejo
Slovenski zakonski par bi rad 3 ali več neopremljenih sob. Kdor ima kaj primem* ga, je prošen, da pokliče po 4:30 popoldne MU 1447.
-0171)
“Ne, goapoid,” pravi Bart
Hiša v Euclidu \
Naprodaj je hiša v Euclidu, O. na 949 E. 207. St. Velika hiša, ki meri 100 čevljev fronta, zadej mal cottage, blizu St. Clair avtobusne linije, v slovenski okolici. Za podrobnosti p* kličite Mentor 5-4072.	(171)
škofu Gregoriju Rožmanu za obisk in tolažilne besede. Zelo ste me razveselili Prevzvišeni in mi s svojim blagoslovom vlili poguma, da bom lažje nosila
bolezen. Hvala Vam! Kot skrben pastir ste obiskali tudi bolno ovčico in jo potolažili ter jo opogumili za nadaljne žrtve. Bog Vam st* tero poplačaj!
Obenem »e najlepše zahvaljujem Dr. Kolariču, g. Vukši-niču in Dr. Hraščancu za obiske. Prav tako najlepša hvala vsem prijateljem in znan eem našim slovenskim kakor tudi hrvaškim za osebne in pismene obiske. Tisočero Bog plačaj!
Ani Ferkulj,
Ward “G” 2 Hospital Weston Toronto, Ont.
(171)
Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio
“*Wm
*«•*•» Ib de fiz M* I
MM«?«
ta*
ohe1*|day
SuBRBBmSBE
tissssssi
Srssssse
--T v
POLOM
POSLOVENIL VLAD, LEVSTIK
ipojde.”
.............id
Že so ženijske čete greble jar-ividteli, ali nam bo vroče, ali ke in nasipale okope, a na levi ne!”
je rezervno topništvo zasedalo j Tega so bili vsi vojaki zelo neki grič. In razširila se je veseli. Odkar se je tvorila boj-vest, da je general Bordasjna črta od Chestresa do Fa-pravkar poslal štafeto s poro- laise, je bilo še narastlo giba-čilom, da je pri Grand-Pre-u [nje po taborišču, in greznična našel'sovražnika v premoči ter nestrpnost se je polaščala ljubil primoran umakniti se proti di. Torej jih bodo vendar že Buzancyju; to je vzbujalo enkrat videli, te Pruse, ki jih strah, da utegne biti umikanje proti Vonziersu kmalu onemogočeno. Zaradi tega je poveljnik 7. armadnega zbora v pričakovanju neposrednega napada ukazal svojim ljudem zavzeti bojne postojanke, da prihiti na ipomoč, kajti eden njegovih adjutantov je bil odjaz-
časopisi 'popisujejo, kako so upehani od pohodov in izdelani od bolezni, sestradani in odeti v cunje! In nad'a, da jih vržejo v prvem naskoku ob tla, je vsem krepila pogum.
‘Nesreča ravno ni, da pride-
trdilo vsakogar v gotovosti, ki dolgo časa gledati za brigado,
Zares ga je 'bila zagrabila je navdajala vse o bližnjem na-takšna razburjenost živcev terpadu. Dve uri nato je dospela ga dvigala tako pokoncu, da se'nova štafeta, ki je javila z gro-je zdel kakor odmaknjen z [zo, da si general Bordas ne upa zemlje. IShj vendar ves čas [več iz Grand-Pre-a, prepričan, voj’ske ni bil izstrelil ene pa-^a je voutzleska cesta odrezana, trone! gel je bil do meje, pre- In vendar je bila le prazna go-
živel pred Muhlausenom tisto strašno, tesnobno noč, ne da zagleda živega Prusa, niti ne, da izproži svojo puško; nato se je
ki se je naposled izgubila v padajočem fhraku.
'Polkovnik de Vineuil je prišel, da se ogotovo dobrega položaja svojega pojkp, za čez-noč. Začudil se je, ko ni -našel kapitana Beaudouina na njegovem mestu, in ko se je minuto kazneje vrnil iz Vouzi-
dil s pismom do maršala, v katerem ga je obveščal o svojem položaju ter zaprosil okrepljen ja. V strahu, da ga ne bi ovirala brezkončna kolona provijantnih voz, ki se je 'bila ponoči zopet pridružila Zboru in mu je zdaj zopet sledila, je vrhu tega ukazal trenu zopet dalje ter ga 'poslal na slepo srečo v Chagny. Vse to je pomenilo bitko.
“Tak zdaj 'prihaja resno, gospod -poročnik?” se je Maurice osmelil vprašati Rochasa.
“Ah, da, prekleto!” je odgovoril 'poročnik ter zamahnil z dolgimi rokami. “Takoj boste
ZULICH
INSURANCE AGENCY
FRANCKS ZtJLICH, went Zavarovalnina vseh vrat za
vaše domove, avtomobile ln pohištvo.
IVanhoe 4221 18116 NEFF ROAD
Thomas Flower Shop
CVETLICE za vse prilike
šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje
Andy, Alibin in Fred Thomas (Tomc), lastniki
15800 Waterloo Rd.—IV 3200
vorica, saj je mogla štafeta sama neovirano dalje. A dejstvo se je moglo zgoditi od mi- ersa ter se opravičil, da je zaj-nute do minute, in poveljnik Prekoval pri baronici de Ladi-moral umikati proti Belfortu, divizije, genera! Dumont	se je [court,	ga	je	doletel	oster ukor,
proti Reimsu, in zdaj zopet, že [takoj odpravil z brigado,	ki mu [ki pa	ga	je	'poslušal molče, s
peti dan marširal proti sovra-'je še ostajala, da reši	svojo korektnim obrazota	dovršenega
žniku, im njegova puška je bi-[drugo brigado iz njenega	obulp-
la še vedno deviška in nerab- 'nega položaja. Solnce je zaha-Ijena. Lotevala se ga je na- [jalo za Vouiziersom, čigar stre-raščajoča strast, polagoma pri-[he so se črno risale na velikem hajajoča in vedno hujša želja, rdečem oblaku. Ljudje so moda 'bi jo pritisnil k licu in stre- jgli mčd dVdjno vnsto dfevlj^ ljal tja v en dan, samo da sij pomiri živce. Bilo je skoraj šest -tednov, odkar se je 'bil v pogonu navdušenja zapisal v vojake, sanjaije bitko že za naslednji dan, on pa je moral rabiti še vedno svoje uboge občutljive noge ter begati in capljati okrog, daleč od 'bojišč.
bil ob vročično nape-
čaStnika.
“'Otroci”, je ponavljal polkv-nik, korakaj e med vrstami svojih ljudi, “nedvomno bomo na-'sovražniku.”
padeni še to noč, gotovo pa ju-l (Dalje prihodnjič).
tri zarana, ko napoči dan; zdr-
žite se vrlo in pomislite, da se 106. ipolk še nikdar ni umaknil
mo vendar že enkrat skupaj z( .
njimi,” je-dejal Jean. “že dol- ^ ^	vseh tadi on
go igramo drug z drugim slepe .
miši, odkar so se tam doli ob[izmed njih, k, so najnestrpneje meji po tisti bitki izgubili iz-[Prežal' ™ grand-presko cesto, pred oči . . Samo to je v-pra- jvleko{° * raed ^pim drevjem šan-je, če so tisti, ki so porazili	'»^končnost.
Mac-Malhoma?”
Maurice mu v svoji negotovosti ni mogel odgovoriti. Po vsem, kar je bil čital v Reimsu, se mu je zdelo malo verjetno, da bi bila tretja armada pod poveljstvom pruskega-prestolonaslednika pri Vouziersu, do-čim je morala še predsino-čn-jrm taboriti pri Vitry-le-Francois. Govorilo se je pač še o četrti armadi, stoječi -pod poveljstvom prestolonaslednika saksonskega, ki naj bi delovala ob Muesi; o tej je nedvomno tudi šlo, dasi ga je zaradi daljave -presenečalo, da je tako naglo zavzela Grand-Pre. Povsem pa ga je zmedlo, ko je v svoje osupnenje slišal generala Bourgain-Deafeuilles-a vprašati -nekega kmeta iz Falaise, ali Muese ne teče mimo Bu-zan-cy-a in če tamkaj ni dobrih mostov. -Sicer pa je -general z brezskrbnim mirom svoje nevednosti i-zjavil, da 'bodo napadeni od kolone, -ki šteje stoti-soč mož ter prihaja od Grand-Pre-a, -dočim se bliža druga, šestdeset tisoč mož, od Sainte-Menehould-a.
“Pa tvoja noga?" je vprašal Jean Maurica.
‘Ničesar več ne čutim”, se je nasmejal ta. “Ce zbijemo, že
Pod njim se je širila dolina, kjer je ležala Aisne kakor srebrn trak med vrbami in topoli; in neodoljiva sila je vedno iz-nova obračala njegove oči tja doli, na cesto . . .
Proti štirim popoldne se je tabor vznemiril. 4. huzarski polk se je vračal po velikem ovinku, in naraščaje od moža do moža, so se raznesle povesti o vojski -z ulanci, kar je po-
^1#
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA SOPROGA IN OČETA
John Fabijan^
ki je mirno v Gospodu zaspal 30. avgusta 1948.
Naj mu bo ohranjen blag spomin. Žalujoči ostali:
SOPROGA In OTROCI.
CCleveland, O. 30. avg. 1949.
V BLAG SPOMIN
12. OBLETNICE PREZGODNJE SMRTI NAŠEGA NIKDAR POZABLJENEGA OČETA
Joseph Kalister
ki je (mirno v Gospodu zatisnil svoje blage oči dne 30. avgusta 1937.
Dvanajst dolgih let je minulo, odkar je prenehalo biti Tvoje zlato srce in so Te odnesli tja na njivo smrti, kjer spiš večno,' neadramno spanje.
Kako pozabit to gomilo, kjer Tvoje blago spi srce, ki nam brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne!
Žalujoči ostali:
OLGA LONČAR in MARY MOLLE, hčeri;
FRANK, JOSEPH, FRED in RUDOLPH, sinovi; REJENKA, ZETA, SINAHE htfTNUKi.	r
Cleveland, Ohio, 30. avgusta 1949.
ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV NAJSVETEJSE6A IMENA
Ustanovljena 30. maja
V BLAG SPOMIN
tretje obletnice SMRTI PRE-UUBLJENE IN NIKDAR POZAB. LJENE DOBRE MATERE
Louise Lenaršic
Id so dne 31. avgusta 1946 mirno v Bom zaspali
Tri leta je že poteklo, kar srce zlato našlo je pokoj, ki vedno je za nas skrbelo ves čas do zadnjega dne.
Bog odvzel je drago mater, ki svet je nam ne more dat: z Bogom Vam srce ponavlja, na Vaš grob spomini hite.
Naj Vam večni Bog poplača za vsa Vaša dela in skrbi, in za vse trpljenje tu na zemlji, v nebesih naj Vam da plačilo.
Žalujoči ostali:
OTROCI.
Cleveland, Ohio,, 30. at«. 1949.
1938
Clevelandu,
Ohio
“VSAK KATOLIŠKI MOŽ NAJ BI BIL ČLAN DR. NAJSV. IMENA"
Pokrovitelj prevž. Škot DR. GREGORIJ ROŽMAN.
Častni duhovni vodja: RT. REV. J. J. OMAN, 3547 E. 80 St. Duhovni vodja: REV. FRANCIS BARAGA, 6019 Gloss Ave.
Častni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 82 St.
Predsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumahn Ave.
I.	podpredsednik: JACOB RESNIK, 3599 E. 81 St.
II.	podpredsednik: JOHN STOPAR, 245—*15 St., Barberton, O. Tajnik: FRANK A. HOCHEVAR, 21241 Miller Ave.
Blagajnik: LAWRENCE BANDI, 6727 Edna Ave.
Zapisnikar: ANTON MELJAC, 7820 Union Ave.
I. nadzornik: LAWRENCE PAVŠEK, 1190 E. 147 St. n. nadzornik: WILLIAM AUSEC, 6622 Bonna Ave.
III.	nadzornik: FRANK MARTICH, 15416 Macauley Ave.
Reditelj: FRANK SNYDER, 3529 E. 81 St.
Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januarja, aprila, julija in oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in aa uspeh katoliške vere.
Možje in mladeniči, pristopite v lokalno društvo Najsvetejšega Imena v vaši župniji ter boste postali obenem tudi člani Zveze.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Janiči Vam in Vašim Otrokom
KR AN JSKO-SLOVEKSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
jf The southwestern comer of Ohio is rich In history. It was et Cincinnati that the second settlement in the Northwest Territory was established in a real estate bargain second only to the purchase of Manhattan Island from the Indians-	A -	'
Matthias Denman bought 140 acres of land, now downtown Cincinnati, for $128 back in 1788 for ' the purpose of establishing a town and a ferry across the Ohio River.
Fort Washington was built here in 1789 and became the base for most of the military expeditions into the Indian country to the north by General SL Clair, General Wayne, General Harrison and the others who Anally secured the western frontier for Ohio settlements. Many motorists each year visit the monument on the site of Fort Washington in Cincinnati Homes of four United States Presidents are in or near the Queen City: William Howard Taft in Cincinnati; William Henry Harrison and his grandson Benjamin jmtiWPat.NorthBgBdl M_west
of the Ohio River metropolis; and Ulysses S. Grant at Point Pleasant just a few miles east of Cincinnati on the Ohio River.
One of Ohio's Brst roads from Toledo along the Indians’ Miami Trail, ended at Cincinnati as did a branch road oft Zaire's Trace from Chilllcothe. This city was also the south terminal of the Miami and Erie Canal that connected with Lake Erie at Toledo. This canal, whose course is now a busy Cincinnati street underlain by an In-completed subway, set off the German section which was commonly known as the .“Over the Rhine' area.
In 1847, Ohio’s historian, WO-liam a Howe, described Cincinnati’s location as:	. . 950 miles
from New York by Miami and Erie Canal, Lake Erie, the Erie Canal and the Hudson River,” the route followed by many of the immigrants who settled in western Ohio. The Cincinnati and White Water Canal extended 25 miles to the westward to connect with the White Water Canal of Indiana. The
by the Kentuckiens at the mouth of the Greet Miami River in 1785, is but a short distance down the; Ohio from Cincinnati ofl Route 50.
Route 127 to Hamilton and Route 4 from there to Middletown follow the path of the early Toledo road and parallels the route of the Miami and Erie Canal which supplied waterpower for industries in these cities as well as transportation for the products of the area.
The history of Hamilton, like that of many other Ohio cities, is closely tied up with the early military expeditions into the Indian country. General SL Clair built Fort Hamilton on the bank of the Great Miami River where today' can be seen a stone monument' marking the site. _____ '
The Warren Comity Canal S Lebanon entered the Miamt^and Erie Canal at Middletown.
North and west of Hamilton Is Oxford where Miami University was established in 1809 and where Western College for Women, one of the first women’s colleges, if located.
t\
tile,of old Fort_Fhjpey,,M? ^‘11!’-m	ji
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. . . Posluje že 56. leto
Članstvo 42,000 Premoženje nad $7,500,000
Solventnost K. S. K- Jednote znaša 126.94%
Ce hočeš dobre aeM tn svojim dragim. savani] oo ort oaiboliU. setter! hi nadsdventnJ podporni organizaciji.
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTl
kjer m lahko savankš aa amrinlne. rasne poškodb«, operacije, proti bolezni (d onemorlooiL
K. 8. IL JEDNOTA sprejema molke ta ienske od M. do 8*. letat otroke oa takoj po rojstvu In do II. leta pod tvoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA ItdaJa nalmoderneJie vrate certifikate tedanji Jobe od I2M.N dn UttiK.
K. S. K. JEDNOTA Je pran muli vdov In tiroi. Ce le nM ftlaa ali članlcr te mofočne ln borate katoliške »odporne organizacije. 9+ trudi te in Pristovi takoj.
Za pojasnila o savarovanju In ta vte drnce podrobnotll v obrnite na uradnike ln uradnic« krajevnih društev E, A V Todueto. i« m not
GLAVNI URAD
Joliet, 111.
351-353 No. Chicago St.

Zelo priporočljivo za te vroče pasje dni. — Ce vas muči silna vročim, zakaj ne bi storili kot Rimljani store. Na sliki vidimo Rimljanko, ko v silni vročini, ki je vladala tudi v Rimu zadnje dni, nosi na glavi 50 funtov težak kos ledu. Pač mravno za Rimljanko, ker tam ženske Vse težje stvari premšajo m glavi.
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride
G. WHISKERS