JAH ly. Vfdlllki Is upraraltkl prv •t »rt: M07 ft. U«r*Šala »v. OGRSKA JE DO] HO POGODBO; MORA V 16 Pariz, 16. jan. — Ogrska dvle j gseija j* včeraj prejala tairovn* Pogoje, na kalen* mora odgovoriti v lf» dneh. Pogoji se v javnem Klaae, da ae mora Ogrska odpovedati vsemu teritoriju, ki ga dobt Italija, Rumunija, Jugoslavija in vehoslovakija, znižati mora a»-niado na 3SJ)00 mož in sprejeti del starega avstro-ograkcga do! ga. j i|* ' I '.I. • ae mlaj*. "PROSVET A" S«S7 Uwm4mU A*«mm, CkUas*. tUfeab. THE ENLIGHTENMENT" Orgmm •* tkm Hwwk Malto—I »WH br SUtmI« Usti—»I BWtl Advarttaing ratos. on asrearoent. SobscHptioa: United State« (ezeopt Chicago) ond Caooda M for foar; nro $6.60, and foroign countrieo 17.00 por yosr. . T £.. DatuM v •kUpoaj« a. pr. (D.~«ber 114») »dMflim i-isaa »a tmm—i. dm vaai jo • tO« ds«*om p.Ukla ssrsfctaa. roaoolto M M,M"' "*UV> *****-----—---- CTda mM*'m REŠKO VPRAŠANJE IN ITALIJANSKA PROPAGANDA, r k Italijanska lira je zadnje tedne zopet ng potovanju. Citati je treba razne brzojavke o rešitvi reškega vpraša-pja, ki so v protislovju druga z drugo, in prav lahko je opaziti vpliv italijanske lire, ki je na potovanju po raznih časnikarskih birojih. Ce danes poročajo, da se je reško vprašanje rešilo v sporazumu z Jugoslovani in da so italijanske čete pripravljajo za odhod iz Dalmacije in Reke, tedaj bo brzojav prav zanesljivo sporočil prihodnji dan, da Reka ostane samostojna državica in da bi se dalo reško vprašanje hitro rešiti, če bi predsednik Wilson ne stal na staHšču, da gre Reka Jugoslovanom. Da se napravi potreben pritisk na ameriško javnost, izide tri dni zaporedoma brzojavka iz Rima, da so Jugoslovani v Spljetu ubili enega ameriškega pomorščaka, dva pa ranili, čeprav mornariški tajnik Daniels poroča, da je prejel od poveljnika ameriške škvadre v jadranskih vodah brzojavko, da je vse v redu in se ni zgodilo nič izrednega. Da se pritisne še bolj na javno mnenje, poroča brzojav iz Pariza, da je italijanski minirajte** predsednik izjavil, če Italija ne dobi Reke,,da strmoglavi italijansko vlado parkelj — boljševizem, *fijo prestopne liste ter pristopijo k našemu društvu, ker a te in ss bodo izognili mar ni krtke neprilike v slučaju kake nesreče jM boieeni. Vsakdo naj prečita ipozrf pravila in bo takoj vedel, 'kake dotfnosti da ima, ker s<> k lasi jo pravila, da mora biti sleherni član »NPJ član najbliž tUM|t društva. Želim obilo napredka druŠtvU "tHovenski redbnarin" št. m Mik rim"zdaj »trašijo odraščene otroke, dasiršvno ves svj|t vc,]^,^^^^^ da je b^vojaška ii^perijalinticna stranka v Ita i pr* j zadnjih državnozborskih volitvah tako strašno tepli v, ds je ostala od nje le še nekaj drobcev. t ' Italijanska Ura ni ševeda dosti vredna, ali čc t na razpolago par miljonov takihle italuanakih lir, po n ne javnosti pa Haiijansltf i m peljal i-na Hvctu Ae dostrčasnikarjev* kilo Za deiifcr prt "volj! zag» nov rov in kakor se širijo gevori-ee ima ta drušba v tukajšnji o-kollei dovolj premoga ca sto let eko bi rovi obratovali vsak dan. in de bo lahko vposlils v svojih rudnikih okrog petsto rudarjev. V novem rovu delemo sedej s 1 delavnimi polne pero noč ia dsn. ■t >; 9 dajne faktorje na Francoskem in v Angliji umetiit p*4- ksr rojen jI in plačana italijanska jmperijalističn^pr^ paganda. O tem ne moremo govoriti! Ali povemb pa UMm to, kar vemo. Ce se reško vprašanje ne reši zadovoljivo za Jugoslovane, tedaj ostane sod smodnika, ka terega lahko najmanjša iskra požene v srak, da se razleti ie s večjim učinkom, kot se je nerodno poseganje avstro-ogrske avtokracije v reševanje balkanskih problemov Pred izbruhom svetovne vojne smo povedali, da je bal kansko vprašanje nevarna smodišnica, katero lahko požene v zrak neopravičeno prodiranje avstro-ogrske avto-kracije proti Solunu in da bo ta razstrelba uničila črno-žolto monarhijo. Avstro-ogrtki avtokratje niso verjeli v svarilo in šli so v svojo pogubo. Taka smodišniea je zdaj reško vprašanje: In če smo za pravično rešitev tega vpra šanja in odstranitev vzrokov za prihodnje vojne, tedaj smatramo za svojo dolžnost, da opozorimo javnost vsega sveta, da se mora to vprašanje tako rešiti, da bodo Jugoslovani z njim sadovoljni in da se odpravi nevarnost aa prihodnjo vojno. DOPISI. CHjr, W. Va. — Delevske razmere v tukajšnji okoliei niso nič ksj povoljne, ker so premo* gorovi pričeli obrstovsti bolj «la bo, kot aploh menda povsod- Prijeli so namreč zopet peti ono sta* ro pesem, da primenjukjejo železniški vozovi Zima nas je tudi pričels nadlegovati in v zadnjih dnevih smo imeli jsko hud mra* v westvirginskH» gorsb. Zaror/. nils je še celo reks E.mongjili in plovba je bila ustavljena za osle tri tedne. Z* prehod črez to re«ko nismo rabili nobensga mostu. — Sedaj ss je pričelo obračati na bolje in vai upamo, de bo* me pričeli delati tudi bolje. Tukajšnje novo društvo 'MP J "Slovenski rožmarin" Št. 3HH napreduje prav dobro, k ar M veliko Hlovencev naseljenih v tukajšnji naselbini, ki $e niso pri no-benem podpornem društvu. Oo ustanovit ve tega društva sploh ni bilo nofeMme poanSg* društva v pa dobro vemo kakšne tega društva tele malo zanimate sa idelšnosti, katere imata na prani društvu in da sta zelo poča sna pri plačevanju društvenih prispevkov. To nikakor ne deis nobene čsati tema, dvsma člano ms, ki vendsr morata vedeti, da mora vsak Alan vestno izpolnjevati svoje doHnostl napram dru It v a in organteaciji, ako koče, da bo tudi društvo in organizacija izpolnjevala svojo dolžnosti napram elanom. Valed tega bi o pornii|jal ta dva člana, d* v slu-čaju, ako ne moreta plačati redno svojega asesmenta, da to az-nanita društvenemu tajniku in pojasnite vzrok, zakaj ne moreta plačati društvenih prispevkov. Kajti dfuštveni tajnik ne more "založiti iz svojega lepa Članarine in je primoran glaaom pravil su*petlcKrati slehernega člsna, ki ne ispolnjuje društvenih pra-vH. Opozarjam člane, da pazno čhajo pravila in se po istih tudi ravnajo Na zadnji seji smo nam reč tfklonM, da bo vsakdo snspen dirsn. kdor ne izpolnjuje pravil tukajšnji ^dtt ,ulj vw[edke skh0rMi 1>ri' delavca, amo ustanoviti i m sam aebi in naj se nikar ne je podporno društvo za vsakega dru4tve"e^ M da je samo on to storil. Tudi za društvenega tajnika so pravila in se mora strogo rav natš po pravilih in ni nobene iz-jpm« ra njega. Opozarjam še en krat vse člane agoraj omenjene ga društva, da pazno čitajo pravila jn se po istik. ravnajo. Kdor pa nima društvenih pravil, naj ae pa zglasi vri društvenem taj-nifku, kjer jih bo dobil, neznanje pravil ne bo nikogar opravičilo. V kolikor se tiče delavskih zmer ao arednje. Kaši deiodajal ei nam tudi dado kak dan potfit nic, da se odpočijemo, posebno še naša kolena, ki so postala še tako trde, da bi jih lahko rabili roeeto nek ovala, da bi na njih popravljali naše orodje. Zelo radi bi videli, da bi prišli poakusi H, kako se služi kruh v premogo rovu, oni, ki ao v zadnjem sporu emo ni bilo praviMo naalovljeiio. Prihodnjič naslovita' vsak i dopis •|na • ukedništvoln noma tajništvo, da bd stvar pravodsabo priolbče- tm.^H^t t,w> o^r. ■ S^f-^tSiS "IMMM "Ik: Al-.. iilt i ttftl BUTAN NA DELU ZA MIROVNO POGODBO. SKLICAL JS DEMOKJtATTČKE SKNATOEJE »A KOHFE-RENCO Do odločilnih zaključkov še Ui prišlo. I Washington, D. C. — William Jennings Bran se je vrnil iz srednjega zapada in pod vtisom odo-bravanj, ki jih je žel na svojih shodih, je napravil poizkus, da organizira demokrate za nprcjehi pogod!be. Pozval je demokratične sena torje na posvetovanje hi jim pri poročii, da gredo iz senata in do volijo republikancem, da sprejmejo mirovno pogodl»o v taki formi, kot jo žele sprejeti. Senatorji Hiteheoek, Wal*h iz Kontane, Owen, Simmons in Mt -Kellar so ofcdržavali konferenco z nekaterimi republikanskimi voditelji. toda detajlirani zrfključ ki niso znani, ampak izvedelo se je toliko, da stvar napreduje. Posvetovanje se je višilo h sena torji Lodgom, Newom, Lenroo tom in Kellogom, ki reprezentira-jo vse skupine republikanskih w natcTjev. Dokler niso prišli do X. člena, so bili demokrat je pri volji komprom|si rat i, pri tem Čje nu je pa vsakdo ostal na svojem stališču. Brjran priporoča ns tslo način rešitev mirovne pogodbe: "•Dve tretjini kvoruma Jahko ratificirata, če je kvomm navzOč. Z drugimi besedami: glesoVi dveh tretjin od tistih, ki so na vzoči in glasujejo. Če demokrat-je odklonijo gilaaovanje, lahko povzročijo, da kenatna večinS odda potrebni dve tretjini glasov za ratificiranje.M Bryan torej meni, če se demo krat je odstranijo, dn je treba koilstatirati kvorum m da dve tretjini od tega Irvoritma lf"f sprejmeta mirovno pogodbd. • iliW dfžei^ni tajnik BryanJ| riadkljevsl/ 8a po njegovi sodtoi želi večina ameriškega ljudstva, imeli i jj. da ineljev^: usčrtt« ki, sem m llf^lmhi M I J ' s« odobri, kai;( v, nesrečll rojak in tajnik druŠ "Kras" št. 15« «NiPJ. Poškodo vsi ae js ns Isvi nogi in aedaj še ni zttano, ali je kaka kost zlomljena ali ns. Upam, da bo kmalo okreval. razmerami se ne " moremo pooebno pohvaliti, ker ro- Svoj ge konča '.tefcfflf.J* . ... ... H^Mt?^« v repub)ik'i! od katere napre.' . '■H^^BjS|8šaje4o vsaki Pri ?! čeli so še zopet primanjkovati že lesniški vozovi kakor nam pridi Pred nedolgim Čssom smo imeli neprostovoljne počitnice bi ta čas urno izrabili v ta nšmen* da imeli akoro v vsaki hiši ve. k in posebni domači pratnik ■iptpf emo si dovolj onih Šiva* llj, katere aa je nsk Rlbiutait kakor pripoveduje domače kro-niks, zalo ustrsšU in ^jMČM svoje sosede na pomoč. dsBSi bili in pri tem hvalili Itoga, da m. se rešili tako vetike tn nevarne tverine, ki js imela v sebi toliko jajčle. In ta Šival st imenuje slovensks krvsviea " In t«h |Sn pridelali f 'lip ,,WpsSlfal preeejšnje Število In rasumno. ds ae Jo nlkčo ne boji, ampak fts vo-aoH posebno ka je dobra prepe-«Vna in na krošniku. Mkm kar še pogrešamo js.aladka '§N*nft krti jb H eaim ts pristno alo-Jaha tak- *'> i SGm SJQk - Akoravno je tukajšnja naselbina majhna, namreč alavenoka. kljub 1 temu nmanoviti slovensko pod pomo dimštvs "Zarja avobodo** ter ga pridrnlli • Slovenski na-ludni pitpsiml jod noti", Id ja dobil« številko 340, ki še doati doi»ro nspradaje Ns asdnjl dru tajalk poročal, da ao dva člona *ajo naši delodajšM.-Mi smo za htevall da dolaase pet dni v ton mi in dsT imamo soboto prosto. Kakor as ps sedaj razvidi, bomo imel tek "presti^ srtof dovolj, ako% ravno so ae premogovniški pod jetniki hranili na vse kriplje. Ka ko naj as to rszume jaz nevem. V "Proevetl" sem čiul, da je bil Viktor Berger zopet iskijučen iz koi^gršea. Ksko bi jsz tolmačil ukre£ kongresa, novem. \ ls tegŠ čina pa izpoanam, da smo ie 20 le daleč za Evropo, ker v Kvropl se dooedej Še ni prigodilo, da hI poslanaka Sbomiea izključila kakega poslanca, radi političnega prestopka, ki je bil pravilno brvo-ljen od ljudstva in akoravno je bil politični nasprotnik drugih poslanenr. Kak učin<* je to na pravilo na volllee, ki so volili Bergerja. Ih> pokazala bodočmmt, ker ao jim odrekli pravieo do rast opat va v kongresu. »ploh se bodo ljudem odprle ett vsled eedanjega delovanja marsikaterega kongreanUco aH se-nstorja in bodo očitno pok a/al i pri prihodnjih volitvah, da nios eeHavoljSl s njim. Vsak delavec naj vzame za viglod milsauški kongresni di-•trlkt, kjer jo ljudstvo očitno pa-kazalo še dvakrat, da hočejo Imeti za svajtga saatopniks v kougre-oa moža. M bo v resniei branil ljudake korist L Toda kakor ae ra dela vel v drugih drikvah še opijo politično spanje In oe ne za-rodajo ovojega pološajs. V 1 « > pa pa. da oe hod« adra.ili v jeacnl Mrs vi jo. Blpo njegovi sodlbi prhle republikanska stranka v defenzivo, če se bodo demokratje ravnali po taktiki, ki jo on priporoča. Dalje meni, če republikanci ne pristanejo na te, kar žele demokratje ih kvršo zaključke po svoji volji. niso demokratje odgovorni za njih zaključke, ampak vira odgovornost pade na republikanci: Brvanovo poročilo ni druzega taktična poteza napram repnJdl ksnski stranki, na katero bodo re publikanei odgovorili z drugo po-tezo. Mogoče se kmalu pokaže, ds nobens atrsnka noče za svoje zaključke in ratificiranje mirovne pogodbe sprejeti popolne odgo vornosti, ampak skuša tako ms-nevsi^stl, da odpade del odgovornosti tudi na drugo stranko. V letu predsedniških volitev snt6 iti vodilni starih strank sc oči vidno ravnajo po pregworu, da je pre vidnost mati modrosti. sov, ji razburila (Nadaljevanje e t strani.) . je veliko zmago dobili v posest kolosalne zaloge Živil, surovin, premogs, železniških vosov U »n, drugih aredstev ZS tranšportaei-jo, česar jim je najbolj manjkale, in v*led tegs jo blokada eOtj^t-*ke K tisi je brez koristi Bostov na Donu je-zdaj prvič v rokah so-vjetov Tam je bilo glavno gnezdo prot Iboljševiškega gibanja in ,*l-tam ao ae vodile ofenzivo Kornllo va, Kaledina. Krasnova in nažad-nje Denikina; Rostov je aree ko zaških pokrajin in središče neiz mernih naravnih ' giSlitt ^ V Parizu špekulirajo, kam so rdaj obrnejo »»oljševlki. FVairija e v strjhn. da napadejo Poljsko n baltiške državo, ki ae ne bodo mogle ubraniti navalu veliko rde-če armade. Anglija ae pa boji, da •e glavna aila Sovjetskih čet obr n* proti Perziji in Indiji. O vsem tam sdaj razpravljajo v Parisa kl kakor se |tj|M f m vili, ki jih preoBPOl lkmerika u z vojaškimi potrebščinami, ki ji dajo zavezniki 4 ; Položaj v Vladivoatoku j«< ^ ren, daw traja tam geiwnhJ stavkm dobil povelje, du ae fbktoj pr če ae nahajajo v njegovi s&M zaklenjeni amori, nad katero j« edini gospodar. to so zvezne določbe, pote* i"1* pa «Ma država še svoje P" bieijoufške določbe, ki Sb v nekaterih drža vek tUj mile. v drs- i»s krfj stroga 'f- • * * , • _. _ _ v sr«n ^^^ • Utaa Sstdčnfna 0ŠH k V* * te pa $ŠM ' . PROSVETA podpisana maka sitrpnikt na ni«dnol*>dni delavski umit v Washingtomi, I) < in rfieer I> L. Peri*, zastopajoč , p,gosl<*van*tto vlada v Belogradu in Frane Svetck, tajnik dtrofcov-nih organizacij v Ljubljani (it t*, stopnik jugoalovan»teeg razpfavljklo o načinu kako odpo-111(H-i be«T» v domovini m pomagati narodu, da ne zopet postavi na noge. :t • I Kakor sva izprevtv, katere hrani prlavni urad ,1. K. 1. v Nvojih srhivih, je U organizacija vHikn storila nO poHttfnem Irt e-onoraskerrt polju rn njene zasluge ho /a narod neprecenljive vre dnoati. Uspehe je bnel« ta orga nuaeija naravnost velikanske in kakor je povsem irvidno nl pregledala niifmjfcjAa prilike, da Je ne Id iriroflatila t boju zn pravic jugoslovanskega Naroda, članstvo in člani eksekutive J. R. Z., si lahko v svesti, da so storili vse kar je bilo mogoče pod dani ml pogoji, da se prepreči velika krivica, 'ki jo je šiloma naturila mirovna konferenca, ne sftmo na naš jugoslovanski narod, ampak tudi na razne dmgo manjše naro rte. Tolik-o glede paHHčrie akcije ' ' Sedi j pa prifle precej važna ; stvar."AmeriSkl Jugoslovani so bi li akozi dolgo dpbo let povsem lo-l čeni od sVojih 'v domovini. Zve/, ni bilo skbro nfkaklh in poročila, ki »o prihajala iz domovine v Ameriko in obratno, so (bila nezaucs-Ijivn, cenzurirana iti --»barvana. Prišedša v Ameriko in med Amer. Jugoslovane sva se čudila moči in r/isti Jugoslovanskega Repulbli-čanskega Združenja,, o kateri or-Kanizaciji smo imeli te skromna ' pOr^lH' dasrl so prihajali v Ame,--ijtfo Mi jugoslovanski Nastopni- ga jc treba le podpreti in dati veda iskri, da vzplamt), kakor p* nekdaj slovenski krosi na gričih, ko je turško kopito - ~"ilo našim pokrajinam, ko so azijstske tolpe hotele zasuiniti naš narod, ukrasti naše kraje. 1 Gospodarski položaj v Jugoslaviji, ne ssmo ns Slovenskem, ara psk povsod, je naravnost jako slab. Resijicp je, da so mnogi tekom vojne obogateli, da je dežela preplavljena z ničvrednimi I ronami, katerih je sedaj v cirku ladji najmanj deset prav gotovo pa kakih dvanajst miljard. To so Krožne Številke, ki naravnost kažejo na polom, kar je razvidno iz dnevnega kurza, ki čim dalje pada in kaže, Aa je danes vredna jugoalovanska »krona komaj W stotink ameriškega centa, v drugih besedah povedano, sto kron lahko kupite s tffi centi ameriške veljav* Kaj to znali! V prvi vrsti to, da Jugoslavija nima zunaj skoraj nobenega kredila, da sploh ne mo re ničesar kupiti na zunanjem tr «u. tn kerje temu tako, potem ni nobeno čudo. ako- naravnost Izjaviva, ds v Jugoslaviji danes primanjkuje veoga razen; živeža in ničvrednih kron. / V prvi vrsti potrjuje ljudstvo obleke in ohuvsla, ampak ne izgetovljene dbleke In cdmvala, temveč su k na, platna, usnja in podobnega aaaterijala, iz katere ga d bodo ljudje dali «• hein ševlje. - Va ameriške rojake apelirava, da v največjem številu in t veli k»b množinah pošljejo avojr-em «ukne, platna. Itontenine usnis niti (konea in drete). In drugih potrebnih stvari. Xa ts način boste v prvi vrsti pomagali svojcem, da aa dostojno oblečejo in obujejo r dragi vrsti home pomagali obrtnik**..M s# dasi ljudstvo potrebuje obleke in bl56evfki in čimprej idej«, t^m bblje^ka' Ru^ '"ttvefaIki ribro storili drngi?-' je rekel Oajda - kakor podpirali Kolčaka, D^ti^klna in .Judeniča ter' druge elemente črne monarhije. Bodoča Rusija more biti samo dvoje: absoVutna moViarhija ali pa absolutna sovjetska republika; srednje poti ni. Socialni revolucionarji in druge demokratične stranke so preslabe, da bi kdaj prišle na površje." sovjetskih čet fo prodiranj* je u stavljeno. Leti bi rkdl oknpu-ali Ifj^lco, kjer je postaja petro padsko železniče. trolo Američanov, so t pondeljek prešle pod c»v*tno vlado *efea vezniške porertske vlaake kuinial-Ja, ki ima avoj sedež v Koblcitzu PredsddnRt kimiHi ia Fraši>ep| Paul Tirani. Po določbi r mirovni pogodHu bo komisija vladala na i Porenjakem pet na jm leti 4 Ameriške četa ostanejo v svoji soni toliko časa, da ameriški »A nat ratificira mirovno pogodbo. Letaka Riga. te Ustavljena ■J.JV rtfja. fvetskii čete. ' ____ ._ ki SO *0> odpora nro.lrl, POTRRB0^BMO MLADA kakih petn^jkf miljM* Let galijo. Inazrt a-TA so naletele pa ^(»no ot/ran • ., r, Ufb^tffof i.iaiisf tAloh DEKLETA ZA UfRNJBi DA POMTAlfRJO lHHiNlftKfl MTRKŽNICff. (Vmu delati v kulnnji tu $15UD tedensko, ko lah-ko ZMllužlte od m do na tedeti pri pdatrMbi bolni kom po rtekaj tednih Menjat Mi vam preskrbimo delo Jtalfev ne prbičite. ,( fft( f IKIUOLA« PARK ilOSPITAT«, 1900 So. Kedzio Ave., Chicago, 111. Washington, D. & Hratlnn« advpk^t vJAt Apk., je J?T tom pripor kon za odpravo tf .j Isvrševalni odbor. I g uraAvNi oosaiL uk. viMM« c*sumt, sotv-m s*. l»w»au* a**, csu^«, m. >NIKi Amum Hml, Bm l«a Cmmukvri P«. Ml . _ ,OMN.vnanannan,' area ^ ar«., csic«««, m. JMS^***1**«* OOOZLKA, r.-i s«rr«r, aasTao a unas c%it«h. av*., CSIms«, ia. t ' * . aLAQAJNIKi A»*» j. Bm I, Ci.^. 10. urkAvrrzu glasila, mi^ c^i«., sasv-ea lm : roaoTNi odsek. MU A«kr»ii4, pria>,aia, a- sai. r«. J*k« UMwt«ti «sa H>v ai.. aars.«(w< m. MtrtSv a- h«, B«^ Okle. J«, geftlak. Bm SS». SmiMim, F*'-4"! T> II 111 Pullman,!!),, •• t^Lrgu< r' t,»i POTREBUJEMO IZtTCENE MIZARJE. " stalno delo, dobra plača in do-liro delovnq stanje. Oglasite m pri PULLMAN CAR W0RK8, HOth Cottage Orova Ave., Ohieago, 111. rw:.-C' .. v Potrebujemo vaš. ijnočnlh mol edb- u razlaganje. premoga* šeloza ln ^ koksa. .»Delo. 00 kosa, plača vsak dan*. Oglaaitai se nied,» dop« \n 5;30 pop. v uradu.za dalo,pri: mu Mlinois/Malleable Iaon Co. 1890 Divoraey Parkwny ,iff t Ohieago, UL ^ | ^ _ _______ 1« mih BOTRRBUJEMO' t;v 80 deljvtdv ga Mvarno ln livar-1 ckn,jiWkil>itpaBiočaiko^ Oglasite ee, v ttradn «a 1MALLRARLE • IROVjI «» OOMFAMY, fh« 1869^DWeraeg' Patkway, Ohifago. ■fini ' /' i pivo—-zsšije—vnwo| In RERD and MURDO0K, Randelph Httreet BrMge, i i "OikmmiA. liri' rii^Tir, Ti POTREBUJEMO MLADENIČE pri stroju zo zavijanje \h razvijanje paketov na r»»kof Oglasite se ^ mmm ROOERfi Polk aw gnd La Selle CO. V POTREBUJEMO DEKLETA ve>#K) knjig. IVkleta, ki ra*. umejo to delo pri strojih in tudi zs učenje. Oglasite se pri t JtOOEES š KALL 00. mmim^nu «rMil, Baa ml, CanaaUurg, P«. . ; vm eriMSka pntl MraSalitv« «I..Ua m mj MUljaJa Vlacana Caajkarju. V.» M M| sMUiaJa M. r»lravMu. Cfckafa, IU. Saatel te Snial aplal. aa.aaaiU, aslaal, Mealate« te Mlak vaa, kar (a ■ jaSaala, aaj M aMSJa M Matev. TrMMte-. BMf-M ttm. UvnSi v *vaal LiVg4ftU Avt.j •((•ij r [n ItortirOTOVANJA v RESNICA K^NfMU daaaše pat m pa.....ha aMaasal Hi,u ^ti((tH r 1 IBmP^ f 1 ^ * ^^ EMIL KISS, * a^Jfett h U n MO -eii i i >J . itn. > iAll Uulrtffiiii . iiinyiOfiJ Al ):'„ *">ly.Ml aa i J. 00. B mana viaa. J No pon«r«dba^| e Divov»rniikem t poafT." BoditaUltrt aprejama 91.00 v Ml mrn^m WKLUAM KLARI IMiTITUTK Dapt.ll, MihrasA i-Hitk .o nij^ b '4lii>irri mrr KDOR MOOS, DA II ohrani zdravje In dobro vdlio noj poakuai naš "Hmelj in MaJtH. Samo enkrat, pa ae bo-ate prepričali, da Je dome kuhani najboljši Jamčimo vaako poftiljatev r vae kraje, 10 «a-len za 92.26, Tvrdka FRANK OGLAR, •401 Supertor Ava^ Cleveland, Oblo, Priporočamo naše podftižni-ce, Malh Petrovicli, Candv store, 11617 Watertao B d. Collin^ood, Oblo. A Vldrich, (134 Ml Street, J»hnsU>wn, Pa. lo Krištof Grocery, 1700 E. BSl^treet Loraia, Okle. SLOVENSKE COSPODINJEl Ako ate zoper dragi«jo, kupujte pri aaat V M logi Imamo froeerHsfco blaga vmH vrst, moče In Importlrano. Velika aeh ggttte zelenjave In vseh dragih Moka najboljše vrele. Naše eens so m U Obesite as pri Baa la grihraafte deaer. MATT PICHONI, Ittl Fim JlNeT, 1 » f UidU. /i. In šk' ftr Mvilqy (i.lrpASITK NA flgDANJC IhiN. »BOgiii.ti.ee «?')u k. t- af<6pp W71W ^ 00,000.,.. /na i« 71 in hA, ' j;'ji m POTNIKOM SE PRESKRBE VSA URADNA DOVOLJENJA ZA POTOVANJE , w ? - BREZPLAČNO! VSAKO PO TEJ TVRDKI IZVRŠENO DELO JE POPOLNOMA GARANTIRANO! Zt vsa potrebni pojasnila obrniti um: v EMIL KISSo BANKER, 133 Sacood Ave., cor. Sth St/ New York, N. Y. '•;rM SPREJEMA HRANILNE VLOGE IN ^ :';":f PLAČA 4% OBRESTI! AMf VENDAR ENKRAT PRVI DIREKTNI PAROBROD ZA DALMACIJO! vsa mete lomov iM-inol. >.<, i.r..* vsakih^^Sik. B«boj lahko kolikor vam < naj ^ določi vrednost 'kwt»e MiehfaV* dinarje. (llMi/^a vrfriAmja kanlarenei aami Ae različna mifc mm* . hrvatskih novinarjev b, rtttfcf je viillš- Ia- p.Avna tobjM** "llM*t> .oviiisrdksga d-rtišt v« ". ki V rikVlda«fjl. e potrebi In ni vezan na termin 6 In pol ur. Hedaj ae morajo do knnea tega leta Izvriiti dogo fvori a laatnlki tiskarn ker izgubi ateri kolektivni dogovor a 1. januarjem 1090 avojo veljavo. (Nadaljevanje. 01> koneu tereijarne dok« še niao bili oblikovani veličaftao vakiprvajotf, beti ekalnati vrho-vi in r«»gljati grebeni« ki so poglavitni znak in ponos Apnikovih Alp! Na njih mestu ao ae prodi-rale ie nad višinami sedsnjih vrhov preeej Uroke planot* s kraškim površjem in gorovje ae je v Toplem, vlažnem podnebju tereijarne dobe odelo viaoko gori z gozdi in tratami. Tedanji zna-Čaj površja ie dandanes prejko-ne verno kaže prvotno g »zdovlta Poljanska planota. Podobno liee imajo še Pokljuka In Jelovea v o-arednji akupini »fulsklh Alp, pa tudi Trnovako gorovje In Ntfhos. Sedanji, pravi visokogorski značaj so ddMle Bavinjske Alpe — kokor Alpe aploh — še le po /mtonu tereijarne dobe in akter v ledniškem k V. oddelku kvartarne do- Pristovek. »■mH C ».ali eja ao Novi naanri o '*«gr<*lki; AVpako gorovje vsebuje nepre gledno vrato divnib geoloških dogodkov In ti dogodki so čudno zapleteni. k Vedoželjni motrile mora trudoljubivo zastaviti vso pozornoat in hitrost uma, ako hoče rszbrati zamotane niti in spoznati, kako ao zapletene. Potem pa začuti ono vzvišeno /.adovolj atvo, ki nam vznikne v navesti vselej, ko smo se resno Imvili j velikimi vprašanji prirodoznan siva. Ko le jedenkrat, nego ponovno ho prirodne sile vzgradile alpsko gorovje v dolgih vgkih -zemeljskega razvoja, vmea pa zopet ko Ukor toliko podrle. Vae afopnje tega vaekdar v velikem slogu /.%• pofrtega dela so zapustile Mj ali manj razločne aledove, u ,u Znanstveniki vaeh Wodov 6e ved ho'prihajajo leto za letom, dn proučavajo "zamotane notranje orjaške gorske stavbe ki dtto aredlno Evrope. Vestno in skvb-no proučevnjo veliko delo priro-«Inlh VHI. T sVfcstl so hI, da m ne pridobijo izlekka uspehi na tem veličastnem torišču. Vfdo ,PA ,ty dk ds dosedanje spoznanje.,nlp akega sveta še ni rešilo vseh tfpra šanj, da še.ni pojasnilo vsa o«ro mne zgradb^ in da J? de jat et', in aieer takih, da jih dosedanji nazori o zgradbi Alp irko-ro ne morejo raatolmačltl zadovoljivo. Našli ao namreč v ftviel nekaj krajev, kjer lešljo ob dol-iinl več kilometrov akuplne sta-rejšUi akladov nad mlajšimi. Bistrim umom so našli vešlaki prikladno tblmačenje, ki nam kale, . i T r • ► i- . ' v Zn grebn. — agrob, 1H. dee. je lirlčela j poflovgnjem v Zagrebu Iraneimko-antiaka banka. Osnova Is ae je leta 1910. s sodelovanjem večjega števila velikih franten akih barak s delniško glavnieo 20 mlljonov frankov. Zavod ima glavni sedel v Parizu, ageneijo v Londonu, glavno ravnateljntvo za Jugoelavijo v Belgradu, po drpšnlee pe v Mkoplju. Bltolju in sedaj v Zafnd»u. Področje po drušnlee v Zagrebu bo olmegalo vse dele Jugoslavije, ki leie laven bivše kraljevine Hehlje. tllevnf namen ta novd banke je da atnilj aa, kolikor more, plačolni razmerja med naši drevo In inozemstvom. alpsko zgradbo V novi luči se ve-ličaotuejšo. Novo tolmsčenje ni v načelnem nasprotju z doeeds-njim, ki nas je vodilo t pričujoči knjigi glede Sfffndlm Kamniških Alp, le popolniti ga hoče. 8aj M aploh vrši napredek v znanstvu tako, da se približujemo resniei korak za korakom, ali zaželjena polua, čista reankm nam ontane nedoaelen uzor. Človek* je uao jeno, da *e mora zadovoljiti z u-apešnlm približavanjem nvojim i-dealom. Že to pa je * ogromno stremljenji-, vedno človekovega deatojanstva. Znani« vgpnku se godi kakor turistu, ki | trudom atopa kvišku po atrn^k akalnih atenafi čeprav še n| dospel na vrh, vendar opazuje n - zadoščenjem, kako ae mu šli? obzorje in mu krajine proatirs pred .očrni bolj in bolj veliko, avečana in erasna, prsi pa mu dihajo svobo pltt. - Po doaedanjih nazorih ao fllna nagubavanja, na dolgo in globo ko segajoča razkosavanju iti oi jaška premikanja kamenene ze meljske Hkorje, ki smo jih no novno omenili tinti veliki, budeči dogodek, ki je ustvaril Alpe ali pravzaprav povzdignil njih kamenem* anov iz temnega mor akega dna v solnčne, geesfcs vi-iine. ' PMCii^ Wlto pajo nekteri fia\i(?oa|a 50 do 120 ki lometrov. Izravnane In izglujene bl pokrivale po dvakrat toliko ni rok proator. Več takih gub in d leži baje druga nad dVtt*o kUoto vodoruVno. Iz njih AbMtt Alfi. blu. t. 'i. pbosvbti ^ s POTOP aani'goi^ ih doline. Ta ^VrtUaj io hkit Htklfejlil geotogi 'lii ^ Videli %' M 'em pm>m*> In ki Vktifcih- V ko ao Hepomikiile orjMe (Nadaljevanja.) l'«»/aeje mog.»če na,^i ta čas, toda danes bi mi ^VarJeL a jaz bi tudi ne imel « čem ga prepričati . . Nemara pozneje . . . omenite mu to. Povej-ie mu, da so me napadli ti ljudje ih da ae^n bil pri- moran, braniti ae. „ _ - « 4'lleanica, uko je tudi bilo," odvrne Redzi- Jai1' ' čakajte . . . Povejte še goapodu Volodijev-akemu, naj-ae drže koUkor mogoče bl»o skupsj. Brž k«» dobi Eadzivil jezdeee od Pontusa, namerava takoj planiti nad nje. Nemara je še na poti. Oba kneza imata zveao z mejnim grofom, m blizu meje atati je kaj nevarno. Olavne stvar je, da M drže skupaj, ker sicer poginejo. Vojvoda vitebeki namerava prodreti na Podleaje . . . Naj mu raje gredo naproti, da mu lahko prmko.Mjo v slučaju ovire, na pomoč." ' "Vae povem, kakor bi mi kdo plačal *a to. "Ce tudi govori ter jih svari Kmitic, smejo mu vendar verjeti. Naj se posvetujejo z drugimi polkovniki ter se prepričajo, da bodo v tolpi moč-nejši. Ponavljam, da je hetman že na poti m da jaz nisem nasprotnik VolodijevjAtOf*' . 44Ko bi imel kako znamenje od vaše milosti, I,i bilo še bolje," omeni Redzijan. '*Ctmu vam je treba.znamenju? "Ker eovaše "fu imatn wrofnje» meam kaM^nene gmote do m km tl'a leč od ivoje^a lzliodi^^ PB U. senzaeijonetnem tolmačenju a tako ve'Hklirtaki"lždelek pri ..nih sil, da He eelo rtrtielir MotW Jja brani amatrati iMe finibre ( Več nego dninb ^rtrhttčvd'. M nazori sicer nišo 'Wu,fA Hrez temelja rMgon^. ne pojave V Zapadnlh Alpah td1-kd^Jo eeld prikupi ji vb: Njth<& govorniki ao poskuklli Wiel!|avft1 novo nazlranje tudi v Vzhodnih Alpah (Termier 190(1. Stelnmsun 1006). Večina svstrijakih geologov pa, ki poznajo anatomijo naših alpaklh velikanov po skrbnem aamovldatvu, rezko odklanja domišljive nazore (l)iener 1004, Kosmat 100z v r^i fon trenutek, piloti . , mimo lomil vprašanje: Komu alufi gospod ^ '/Namenjen je h kralju pa pobija znveznlke, ki atpje na kraljevi tfrahi.'Tudi Švedom bržkone ne zaupa, ker ne akriva pred njirttl /. "Khj bo neki z nami T" NI mogel razvozlati tega vozla; obrnil »e Je jezen k sinovoma: 4Lopova 1 Brez blagoslova pogineta! Ali nt )i po hišah nastanjeni vojaki, dasi je manjkalo prostora, šeuein je veljal kot pa v resnici ni bil, ker ni imel hiše, niti sodišča afi višjih šol. vale še le za kralja Jana 111. Pa tudi malo, in le dejatvo, da ao bile rokotnik, dal je v eredi trg, na katerem manj Jilata kakor v ribniku pred mestom, | pravilo to akupino hiš za meeto. Ko «e je naspal Redzijan pod toplim ko/l(. kom, je atopil drugo jutro takoj k Volodijevski mu, kateri ga je veaelo sprejel, ker ga ni Videl ž« dokaj časa, in odpeljal v stanovanje Hkretuakili in gospoda Zaglobe. Redzijan se je kar razjokal prt pogledu na davnega goepodarja, kateremu je hIh-žil toliko let zvesto, prebil š njim toliko nezgod in si pridobil naposled premoženja. Ni se sramoval prejšnje svoje službe, in poljubljal je Janu rok«, ter ponavljal ves ganjen: <,» "Moj goepod ... moj goapod 1... V kakem času se zopet vidiva 1 ..." "Toda ti Redzijan sediš vedno Bogu pod pa-zduho in kakor vidim, poatal si kaj bogat oospo& Ali ae še spominjaš, kar sem ti btl prerokoval; h u te ne obesijo, si lahko še ljudem v veselje!.. IV vej nsm, kako se ti gddi!" ... "Oospodl Radi česa naj bi me obešali, saj ni-sem pregrešil ni proti Bogu, niti zoper poni a v«. Vedno sem zvesto služil in če sem koga izdal, l.il je to sovražnik, kar še aedaj smatram zaalugaiH. Če sem pa semtert je kakega uetaša ugonobil t zvijačo, kakor ono čarovnioo, ee se je spojjuimi,.. gospod, pa to ni bit velik greh. A krf bi b11W, greh, vsaj ni bil moj, marveč vaš, ker le od vas sem se prav*aprav naučil zvijač." "Oj, to ni mogoče! . . . Glejte ga no, gospo, djel" Zakliče Zagloba. "Ako hočeš, da bi ja* odgovarjal na onem svetu za tvoje grehe, pa mi daj že sedaj v življenju dobiček od njih. Ker pa Mm rabiš svoje bogastvo, ki si ga nabral med Kozaki, za to te bodo samčga v peklti pretapljall V oevirke!" "Bog je usmiljen, dragi goepod, dasi ni m, da bi jaz sam rabil avoje bogastvo. Najprej acm dobil pravdo nad sosedi ter preskrbfl atarlfe, lri aede sedaj mirno v Redzijanih, ko ao pognali Javor k e z mavhami po svetu. Jaz ai pri tem pomagam, kakor morem." "Torej ne bivaš več v Redzijanih f" vprnfta Jan Skretuaki. "V Redzijanih Žive, kakor poprej, moji »Izriši, jaz pa bivam v Voao&i ij» ne smem se pritoževa- l. Ko zem pa zvedfl, Hisem mogel' (Mlj* eas je. da znovlJI ima le biti vojna, naj bo!" 4^1 V^MV' re^e Zaglobs, "da ho iVeinari iz Vo£oŠet1^ i ŠVedje Se 'niso pri tli f ono po-krajinod^oapi Gasili kaka mala ogi&lna četa fe iaVTiijo"'^'j»r»v«WDf«eitkii ' šem 'veerkj nalaSč pbalrif rtgl^ lf o$vedlh tirali hovic, ker nfsem ;e privell At^H' W ieT Mene? eA jaz kek JiTS , tmkaj', Tfrf med njimi ni nohene-a*čv^to sedeti vmw'H' jo to'f . . . ICaj goVoHsf i '. v Kaj ne ja vpraša Volodijevski. erVflh gfomb pobili^' pojft^jtije R^ "K sta mogla one pobite pretipati t' grozo povprašujejo drug drugega A LiTTUt ^ ^ nov v*«o moNV H0W TO riem out foa. •H, •Bala sva ae," odvrnet* Kozma in Damijan Samo So rok a je bil zadovoljen s svojim polkovnikom. "Izognili smo ae zljm urokom,M misli si, "ker smo. one pobili. Radoveden aem, koga bomo »e- d«JM»r . Toda bilo ^ je vseeno, kakor tudi td, kam •ga nesejo noge. H Kmitku pa vpndar ni amel prfotopitl ter ga 'nečeea vprašati, kajti mladi.polkovnik je bil mračen kakor noč. Zelo s« je ujedal radi tega, da je moral pobiti ta ljudi, s katerimi bl hi! najraje stal v eni vesti. Toda, ko bi ae bil tudi udal ter dovo-lil, da ga odpeljejo k goapodu "Volodljevskemn. kaj bi si ta mislil, ko bi altšal, da ao ga vjelt ob ča-sn, ko je preoblečen, ko se skriva pod tujim imenom, ko je bil namenjen iti k ftvedom s posprem-nlml listi do švedskih poveljnikov." "t^tari grehi me preganjajo . . reče aam sobi Kmltie. "Zbežim, čimnaj