88.
Poštnina plačana v gotovini.
V Ljubljani, dne 18. septembra 1923.	Letnik V.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI

■
pokrajinske uprave za Slovenijo.
V s e Ib in a.:
Zahvala Njiju Veličanstev kralja in kraljice.
Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca».
Izpremembe v osebju.
302.	Popravek k zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.
303.	Pravilnik o dajanju posojil in podpor poljedelcem, prizadetim po toči leta 1923.
304.	Odločba o ocarinjanju svinjskih jezikov ob izvozu.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani. —
305.	Odločba, s katero se povišuje statistični odsek pri generalni direkciji carin na stopnjo statističnega oddelka.
306.	Odločba o prodajanju inozemskih plačilnih sredstev po pooblaščenih bankah in zavodih.
307.	Naredba o deklasifikaciji domačih vin v lokalnem prometu in ob izvozu.
308.	Pravilnik za desinfektorsko šolo v Ljubljani.
Razglasi osrednje vlade.
Razglasi drugih uradov in oblastev. — Razne objave.
Zahvala Njiju Veličanstev kralja in kraljice.
Njiju Veličanstvi kralj in kraljica sta prejeli ob rojstvu Njegovega kraljevskega Visočanstva prestolonaslednika dne 6. t. m. mnogobrojne čestitke od vseh strani, iz države in iz inozemstva, v katerih se izraža narodna ljubezen in radost ter izrekajo tople želje za srečo in slavo vzvišenih roditeljev, Njiju naslednika in vsega kraljevskega doma.
Predsednik ministrskega sveta izjavlja po nalogu z Najvišjega mesta po tej poti zahvalo vsem onim, ki so poslali ob rojstvu Njegovega kraljevskega Visočanstva prestolonaslednika Njiju Veličanstvoma svoje čestitke.
Iz kabineta predsednika ministrskega sveta v Beogradu,
dne 12. septembra 1923.; P. M. br. 2115.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“.
Številka 209 z dne 13. septembra 1923.:
Objava generalne rudarske direkcije z dne 6. septembra 1923.: Postavljena sta: pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani za pisarniškega oficiala v X. Činovnem razredu Josip Jurčič, pisarniški oficial v XI. činovnem razredu pri istem glavarstvu; pri okrožnem rudarskem uradu v Celju za administrativnega kontrolorja v X. činovnem razredu Ivan C e š m i g a, administrativni oficial istega urada v X. činovnem razredu.
Številka 210 z dne 14. septembra 1923.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja A1 e k s a n -d r a I. z dne 31. avgusta 1923., s katerim se postavlja pri narodnem gledališču v Ljubljani za administratorja v VIL činovnem razredu nadučitelj Karel Mahkota v Ljubljani.
Ukaza Njegovega Veličanstva kralja A1 e k s a n-d r a I. z dne 29. avgusta 1923., s katerima se sprejemata ostavki, ki sta ju podala na državno službo Avgust Berlot, carinik IV. razreda carinarnice v Ljubljani, in Rudolf Endlicher, carinik IV. razreda carinarnice v Dravogradu.
Objavi generalne direkcije neposrednjih davkov z dne 3. septembra 1923.: Trajno upokojen je Fran M en h ar d,, podinspektor finančne kontrole pri sreski upravi finančne kontrole v Gornji Radgoni.
Sprejeta je ostavka, ki jo je podal na državno službo Martin T r o j n e r, davčni praktikant pri davčnem uradu v Mariboru.
Izpremembe v osebju.
Z odlokom gospoda ministra za narodno zdravje z dne 25. avgusta 1923., H br. 31.541, je bil imeno-van upravni praktikant Ciril Erjavec za uprav-
nega asistenta pri zdravstvenem odseku za Slovenijo s pravno veljavnostjo izza dne 1. septembra 1923.
Gospod minister za narodno zdravje je sprejel z odlokom z dne 1. septembra 1923., št. 32.223, na znanje ostavko, ki jo je podal upravni asistent Ciril Sadar v javni bolnici v Celju na državno službo.
Dr. Mayer s. r.
Okrajni komisar Bogomir Kobal pri okrajnem glavarstvu v Litiji je razrešen službene dolžnosti, ker mu je ministrstvo pravde dovolilo sprejem v sodno pripravljalno službo.
Provizorni vladni koncipist dr. Amon Š r a j je premeščen od okrajnega glavarstva v Konjicah k okrajnemu glavarstvu v Litiji.
Okrajni tajnik Anton Z e g a pri okrajnem glavarstvu v Črnomlju je trajno upokojen.
Dr. Lukan s. r.
Zakoni in kraljevske nreie.
302.
Popravek k zakonu o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih.*
Za naslovom: «Zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih» naj se postavijo besede: «ki se glasi:».
V členu 252, je izostal drugi odstavek, ki se glasi:
«Našemu ministru priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov priporočamo, naj razglasi ta. zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovoj izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.»
Uredbe osrednje vlade.
303.
Na podstavi členov 44. in 45. zakona o zavarovanju posevkov in pridelkov zoper točo predpisuje minister za poljedelstvo in vode nastopni
Pravilnik
o dajanju posojil in podpor poljedelcem, prizadetim po toči leta 1923.**
Člen 1.
Za dajanje posojil poljedelcem, prizadetim po toči leta 1923., se morajo uporabiti te-le vsote:
* Priobčen po popravku, ki ga je razglasila pisarna ministrstva priprave za ustavotvorno skupščino in izenačitev zakonov v št. 208 «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 12. septembra 1923.
** Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 207, izdanih dne 11 ega septembra 1923.
10 milijonov dinarjev, ki se izločijo iz vsot, prejetih in pobranih pred dnem 1. decembra 1923. kot prej izdana posojila iz kredita 55 milijonov dinarjev, namenjenega prehrani pasivnih krajin;
2,082.647 dinarjev — fond po prejšnjem zakonu o zavarovanju zoper točo;
243.854-20 dinarjev — fond po prejšnjem zakonu o zavarovanju živine.
Vse te vsote se morajo vročiti v shrambo državni razredni loteriji.
Člen 2.
Za dajanje podpor poljedelcem, prizadetim po toči leta 1923., služi ves čisti dohodek državne razredne loterije iz tega 1923. leta.
Člen 3.
Posojila po členu 1. se dajo v gotovini z enoletnim rokom in 6%nimi obrestmi onim siromašnim poljedelcem, ki žive samo ob poljedelstvu ter nimajo več nego 20 hektarov zemlje, če jim je uničila toča več nego polovico pridelkov.
Člen 4.
Poljedelci, ki imajo pravico, dobivati posojila po členu 3. tega pravilnika, se morajo obrniti s prošnjo do ministrstva za poljedelstvo^ in vode ter v njej označiti velikost posojila in njegovo potrebo.
Prosilci morajo priložiti prošnji:
1.	) potrdilo krajevnega občinskega oblastva, potrjeno po političnem oblastvu, ali pa potrdilo kotarskoga ali okrajnega oblastva:
a)	da žive samo ob poljedelstvu;
b)	da nimajo več nego 20 hektarov zemlje;
2.	) izpisek iz poročila komisije, ki je ocenila škodo po toči; iz njega mora biti razvidno, da je pobila toča prosilcu nad polovico pridelkov;
3.	) če so bili prosilci prizadeti tudi po suši leta
1922.,	prilože o tem še potrdilo občinskega oblastva, potrjeno po političnem oblastvu, ali pa potrdilo kotarskega ali okrajnega oblastva.
Člen 5.
Vse prošnje za posojila po členu 4. se morajo predložiti ministrstvu za poljedelstvo in vode naj-kesneje do dne 31. decembra t. 1. Pozneje prispele prošnje se ne bodo vpoštevale.
Člen 6.
Za dajanje posojil po členu 3. se ustanovi pri ministrstvu za poljedelstvo in vode komisija, v katero vstopijo: dva načelnika in pravni referent ministrstva za poljedelstvo in direktor državne razredne loterije.
Komisija prouči vse prošnje za posojila, ki se pošljejo ministrstvu za poljedelstvo do roka, označenega v členu 5., ter določi, kolike vsote je treba dati poedincem kot posojila.
Minister za poljedelstvo in vode določi na podstavi poročila omenjene komisije po vsaki prošnji velikost posojila.
Prvenstvo za dobivanje posojil imajo oni, ki so bili leta 1923. prizadeti po toči, leta 1922. pa po suši.
Člen 7.
Pred izplačilom vsakega posojila se pribavi od oseb, ki prosijo za posojilo, ali zastava na nepremični imovini ali pa se pribavijo vrednostni papirji ali menica z najmanj dvema veljavnima podpisoma ali varna osebna obveza s poroštvom dveh državljanov, ki imata nepremično imovino.
Odloki o dovoljenih posojilih se pošiljajo državni razredni loteriji v izvršitev. O izplačilu posojil poroča državna razredna loterija ministrstvu za poljedelstvo s posebnim dopisom.
Vsote, izdane poedincem kot posojila, se morajo vrniti v enem letu od dne, ko se izplačajo; ta rok se ne sme nikakor in nikoli podaljšati.
Člen 8.
Pravni referent ministrstva za poljedelstvo preizkuša po materialni in po formalni strani prejete obveze, postavlja zavarovanje na zastavljeno dolžnikovo imovino, če je to dopustno, ter zahteva poplačilo od dolžnika, če ta ob roku ne zadosti svoji obvezi.
Člen 9.
Državna razredna loterija vodi po posebnem računu tako vsote, ki so namenjene za posojila poljedelcem, prizadetim po toči, po členu 1., kakor tudi vsote, dane kot posojila poedincem po členu 3., in vsote, ki jih ti vrnejo.
Vrnjene vsote se vpisujejo v korist računa za posojila pri državni loteriji, iz katerega so bile prej dvignjene.
Člen 10.
Podpora iz čistega dohodka državne razredne loterije se daje onim siromašnim poljedelcem, ki žive samo ob poljedelstvu ter nimajo več nego pet hektarov zemlje, pa so bili vrhu tega prizadeti po toči leta 1923. in po suši leta 1922.
Člen 11.
Poljedelci, ki imajo pravico, dobivati podporo po členu 10., se morajo obrniti s prošnjo do ministrstva za poljedelstvo in vode najkesneje do dne 31. decembra t. 1. Pozneje prispele prošnje se ne bodo vp oštevale.
Prosilci za podporo morajo priložiti prošnji potrdilo občinskega oblastva, potrjeno po političnem oblastvu, ali pa potrdilo kotarskega. ali okrajnega oblastva:
a)	da žive samo ob poljedelstvu;
b)	da nimajo več nego pet hektarov zemlje;
c)	da so bili prizadeti po toči leta 1923. in po suši
leta 1922. (z označenim odstotkom škode, ki so
jo pretrpeli).
Člen 12.
Komisija, odrejena po členu 6. za dajanje posojil, prouči vse prošnje za podporo, ki prispejo k ministrstvu za poljedelstvo in vode do roka, označenega v členu 11., ter določi, kolike vsote je treba dati kot podporo.
Minister za poljedelstvo in vode določi na podstavi poročila omenjene komisije po vsaki prošnji velikost podpore, ki naj se dodeli poedincem.
Odloki o dovoljeni podpori se pošiljajo državni razredni loteriji v izvršitev, ta pa poroča ministrstvu za poljedelstvo o izvršenih izplačilih.
Člen 13.
Podpora, dana poljedelcem, prizadetim po toči, iz vsote po členu 2., se mora uporabiti izključno za poljedelske namene: za nabavo semenja, poljedelskega orodja in drugega poljedelskega materiala za pridelovanje.
Člen 14.
Državna razredna loterija vodi po posebnem računu vsoto, namenjeno za dajanje podpor po členu 2.
Člen 15.
Za vloge, prošnje, potrdila in ostale spise, ki izhajajo iz izvrševanja tega pravilnika, se ne plačuje na podstavi člena 41. zakona o zavarovanju posevkov in pridelkov zoper točo nobena taksa.
Člen 16.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah».
Minister za poljedelstvo in vode:
K. Lj. Miletič s. r.
304.
Odločba o ocarinjanju svinjskih jezikov ob izvozu.*
Ker se je sprožilo vprašanje, kako je treba ob izvozu ocarinjati svinjske jezike, če se izvažajo po-sebe, je odločil carinski svet v seji z dne 16. avgusta 1923. in njegovo odločbo je tudi odobril gospod minister za finance, da je ocarinjati svinjske jezike, sveže in nasoljene, po št. 9., točke 3., izvozne tarife kakor sveže in nasoljeno meso.
Carinarnice naj se ravnajo po tem.
Iz generalne direkcije carin v Beogradu;
C br. 45.312.
305.
Odločba, s katero se povišuje statistični odsek pri generalni direkciji carin na stopnjo statističnega oddelka.**
Gospod minister za finance je izvolil odrediti z odločbo z dne 12. avgusta 1923., C br. 50.566, na podstavi člena 7. uredbe o organizaciji ministrstva za finance:
Statistični odsek pri generalni direkciji carin se povišuje na stopnjo statističnega oddelka, ki naj prevzame one posle, katere je doslej opravljal statistični odsek.
Iz pisarne generalne direkcije carin v Beogradu,
dne 3. septembra 1923.; C br. 50.566.
306.
Odločba o prodajanju inozemskih plačilnih sredstev po pooblaščenih bankah in zavodih.***
Gospod minister za finance je dovolil v zvezi z odločbo z dne 29. septembra 1922., I br. 16.364,t z odločbo z dne 5. septembra t. L, I br. 35.160:
Pooblaščene banke in pooblaščeni zavodi smejo posameznim našim državljanom za njih osebne po-tiebe prodajati inozemska plačilna sredstva do največ 500 (pet sto) dinarjev, in sicer enkrat na mesec, brez specialne dovolitve generalnega inspektorata ministrstva za finance.
Pooblaščene banke in pooblaščeni zavodi morajo vsako tako prodajo vpisati v register kakor ostale prodaje ter postopati po členu 4. pravilnika o reguliranju prometa z devizami in valutami.
Iz generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu,
dne 8. septembra 1923.; I br. 35.160.
307.
Naredba o deklasifikaciji domačih vin v lokalnem prometu in ob izvozu.+t
Gospod minister za promet je dovolil z naredbo št. 19.668 z dne 24. avgusta 1.1. za vsa domača vina brez ozira na to, iz katere pokrajine se prevažajo, nastopno deklasifikacijo:
1.	) za vsa domača vina v lokalnem prometu za vozovne tovore najmanj v teži 10.000 kg razred A;
2.	) za vsa domača vina, če se izvažajo, za vozovne tovore najmanj v teži 10.000 kg razred C.
Ta deklasifikacija velja od dne 15. septembra 1 9 2 3.
S to naredbo se ukinja pozicija 12. začasne tarife II. dela za blago z dne 1. julija 1923., pozicija 12. pa se samo popravlja v 10.000 kg.
Iz pisarne direkcije državnih železnic v Beogradu; D R br. 51.096.
* Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 207, izdanih dne llega septembra 1923.
** Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 208, izdanih dne 12ega septembra 1923.
*** Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 210, izdanih dne llega septembra 1923.
t Uradni list pod št. 329 iz leta 1922. tt Razglašena v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 210, izdanih dne llega septembra 1923.
—......--------------
Uredbe zdravstvenega odseka za Slovenijo v Ljubljani.
308.
Gospod minister za narodno zdravje je odobril z odlokom z dne 17. avgusta 1923., št. 30.0-78, nastopni
Pravilnik za desinfektorsko šolo v Ljubljani.
Člen 1.
Pri zdravstvenem odseku v Ljubljani se ustanavlja desinfektorska šola. za izučevanje desinfek-torskih moči.
Člen 2.
Za obiskovalce desinf ek terske šole razpiše zdravstveni odsek do 20 štipendij, ki obsezajo prosto brano in stanovanje in 200 Din mesečne podpore. Štipendisti se zavežejo, da bodo služili v državni službi dve leti; drugače morajo štipendijo vrniti.
Člen 3.
Poleg štipendistov .se sprejemajo v šolo še nešti-pendisti, med temi tudi vojaki, komandirani po vojaškem oblastvu, toda brez ugodnosti in obveznosti. Pouka se smejo udeleževati tudi nameščenci po zdravstvenih zavodih, ako dobe potrebno dovolitev. Ti prejemajo poleg svoje plače brezplačno hrano in stanovanje.
Člen 4.
Vse dosedanje osebe, nameščene brez šole kot desinfektorji, se morajo udeleževati pouka; drugače se imenujejo na njih mesto osebe z desinfektorsko šolo. Isto velja za osebe z nezadostno šolo.
Člen 5.
Število vseh obiskovalcev šole ne sme presezati
30.
Člen 6.
Šola se začne dne 1. oktobra in se konča dne
31.	januarja. Ob nedeljah in praznikih ni pouka, o
božiču trajajo počitnice 10 dni. V zadnjih treh dneh se vrše izpiti.
Člen 7.
Pouk traja po 6 ur na dan.
Člen 8.
Poučujejo se ti-le predmeti:
1.	) anatomija...................2 uri na teden,
2.	) klinika nalezljivih bolezni .	.	2	»	»	»
3.	) bakteriologija (teorija) . . .	2 »	»	»
4.	)	» (praktične vaje)	2 »	»	»
5.	) epidemiologija ......	4	ure	»	»
6.	) higiena (teorija)...............2	uri	»	»
7.	)	» (praktične	vaje)	.	.	1	uro	»	»
8.	) desinfekcija (teorija) ....	5	ur	»	»
9.	)	» (praktične vaje) .	10	»	»	»
10.	) sanitetna služba in	zakonodaja	1	uro	»	»
11.	) socialna higiena...............1	»	»	»
12.	) prva pomoč.....................2	uri	»	»
13.	) ekskurzije.....................2	»	»	»
skupaj 36 tedenskih ur.
Člen 9.
Pripomočke za predavanja nabavlja zdravstveni odsek na predlog vodstva šole ali predavateljev.
Člen 10.
Vodstvo desinfektorske šole ima zdravstveni odsek po svojem pristojnem referentu, ki odloča v nujnih primerih sam, drugače pa z odobritvijo sanitetnega šefa.
Člen 11.
Za predavatelje pozove vodstvo strokovnjake, ki določijo sporazumno urnik za ves čas v naprej. Urnik se razmnoži in razdeli obiskovalcem šole. Eventualne izpremembe v urniku naznanjajo predavatelji pravočasno šolskemu vodstvu, ki mora urnik prilagoditi tem izpremembam. Predavanja se honorirajo od ure po 20 Din.
Člen 12.
Pri vsakem predavanju se morajo obiskovalci šole podpisati na kontrolno polo, ki jo dd predavatelj krožiti. Na kontrolno polo napiše predavatelj dan in uro predavanja.
Člen 13.
Obiskovalec sole, ki prihaja na predavanja neredno, se neprimerno vede ali se zagreši kako drugače, se izključi iz šole. Če je štipendist, mora povrniti uživamo ugodnost.
Člen 14.
Ob zaključku šole se vrše izpiti pred najmanj tričlansko komisijo, katere predsednik je sanitetni šef. Člani komisije' so vsi predavatelji. Izpiti obsezajo vse predmete, ki so se predavali v šoli; pred vsem mora biti kandidat vešč praktični desinfekciji. Klasifikacija ima tri stopnje: «je izpit odlično opravil», «je izpit opravil», «ni izpita opravil». Vsak obiskovalec šole prejme izpričevalo.
Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani,
dne 10. septembra 1923.; št. 24.433/23.
Za sanitetnega šefa: dr. Mayer s. r.
Razglasi osrednje vlade.
Pojasnilo carinarnicam o pobiranju ležnine. (Razpis št. 168.)*
Opazilo se je, da se pri poedinih carinarnicah ne tolmačijo pravilno člen 22. zakona o splošni carinski tarifi in navodila za uporabo omenjenih odredb, dana v razpisu št. 108 z dne 14. aprila 1922.** Zato se daje carinarnicam zaradi pravilne uporabe omenjenih odredb in navodil nastopno pojasnilo:
1.	) V členu 22. zakona o splošni carinski tarifi je jasno izraženo načelo, da je vse uvozno blago dva dni prosto ležnine. Glede roka za prosto ležanje blaga veljajo odredbe razpisa št, 108 z dne 14. aprila
1922.,	ne glede na to ali se. je predložila deklaracija v roku za prosto ležanje blaga ali pa šele pozneje.
N. pr. če se je sprejelo blago v carinsko skladišče in se je vrnil duplikat razkladnice v soboto, pa je naslednji ponedeljek praznik in se predloži deklaracija šele prihodnji četrtek, ko se tudi vplača, se pobere ležnina samo za četrtek, ne pa tudi za torek in sredo, ker je začel teči dvodnevni rok za prosto ležanje v zmisln gorenjega razpisa šele v torek in se je končal v sredo. Analogno se mora postopati, če je drugi dan prostega ležanja nedelja ali praznik ali pa če je več takih dni zaporedoma; n. pr. če se sprejme blago v carinsko skladišče in se vrne duplikat razkladnice v petek, pa je v ponedeljek praznik in se v torek predloži carinska deklaracija, ki se vplača v četrtek, se pobere ležnina za sredo in četrtek, ker je šele v torek — kot na drugi dan — potekel rok za prosto ležanje.
Seveda se prazniki, ki nastopijo neposredno za drugim dnem prostega ležanja, ne štejejo v rok za prosto ležanje blaga; n. pr. blago se je sprejelo v carinsko skladišče in duplikat razkladnice se je vrnil v četrtek: ker v soboto poteče rok za prosto ležanje, se mora za nedeljo in naslednje dni pobrati ležnina,
2.	) Ležnina za prvi, drugi in tretji dam (tako zvane tri dni za ocarinjamje), ki nastopijo za. drugim dnem prostega ležanja blaga, se pobira vedno tudi takrat, kadar se deklaracija predloži in uradno opremi v roku dveh dni za prosto ležanje blaga, me glede na to, ali je provzročil ležanje blaga dekla-rant ali ne. Šele od šestega dne po predaji blaga v carinsko skladišče ne plačuje blago ležnine, in to traja do vštetega onega dne, ko se deklaracija izroči carinami oni blagajni zaradi plačila pristojbin. T o Pa velja samo, če ni provzročil zamude vocarinitviin potemtakem tudi me ležnine d e k 1 a r a n t sam. N. pr. blago ,se je predalo v carinsko skladišče dne 24. aprila t. 1. (v torek), deklaracija, se je predložila in uradno opremila dne 25. aprila, toda blago se je zaradi na-trpanosti carinarnice ocarinilo, deklaracija vplačala m blago spravilo iz skladišča šele dne 30. aprila (prihodnji ponedeljek). Ležnina se mora plačati samo za 27., 28. m 29. dan aprila; za 30. dan aprila pa. se ne pobere, ker se po petem dnevu, ko se je predalo blago v carinsko skladišče, prekine pravica do Plačila ležnine; zakaj deklaracija je bila predložena in uradno opremljena v roku, določenem za prosto ležanje blaga, in zamude v ocarinitvi ni provzročil deklarant sam. Seveda se mora priložiti v tem pi-i-rQeni unikatu deklaracije tudi overovljeni prepis
* Razglašeno v «Službenih Novinah kraljevine 8rba, Hrvata i Slovenaca» št. 207, izdanih dne llega septembra 1923.
** Uradni list 50, str. 330.
referata in izdane rešitve carinarnice v zmisln razpisa št. 108 z dne 17. aprila 1922.
3.) Iz vsega tega izhaja:
a)	Nedelja in prazniki, ko carinarnice ne poslujejo, . se ne štejejo v rok za prosto ležanje blaga,
b)	Ležnina se pobira vedno za tri dni (tako zvane tri dni za ocarinjanje), ki nastopijo za drugim dnem prostega ležanja, ne glede na to, ali se je deklaracija predložila in uradno opremila v roku za prosto ležanje blaga, in ne glede na to, ali je provzročil zamudo v ocarinitvi deklarant ali ne.
c)	Ležnina se pobira tudi po petem dnevu, ko se je blago predalo v carinsko skladišče, ne glede na to, ali se je deklaracija predložila in uradno opremila v roku, določenem za prosto ležanje blaga, če je provzročil zamudo v ocarinitvi deklarant sam.
č) Ležnina se mora pobirati za vse dni, ki nastopijo za drugim dnem prostega ležanja, če se ni deklaracija predložila in uradno opremila v roku, določenem za prosto ležanje blaga.
Od vseh zgoraj omenjenih primerov se izvzemajo primeri, kjer gre za blago, ki je v carinsko-kazen-skem ali v carinsko-tarifnem sporu, nadalje primeri, ko se pošilja blago uradoma v analizo. V teh primerili se ležnina ne pobira za čas, ki mine od začetka do konca spora, če se reši spor celotno v obdolženčevo ali deklarantovo korist, ali pa za oni čas, ko je ležalo blago zaradi analiziranja, in sicer samo do vštetega dne, ko se deklarantu priobči izid analize, seveda če se je ugotovila z analizo točnost prijave v deklaraciji in se potemtakem deklarant ne sme kaznovati in tudi ni moči ugovarjati prostemu uvozu blaga itd. V teh primerih se ne pobira Ipžnina niti za tri dni, ki nastopijo za drugim dnem prostega
ležanja, razen če je nastal carinsko - kazenski ali carinsko-tarifni spor šele po preteku omenjenih treh dni, ali če se je dalo blago po preteku teh dni v analizo po deklarantovi krivdi.
Potemtakem se mora pobirati ležnina tudi ob tihotapstvu, če se je izdala rešitev na obdolženčevo škodo. V takih primerih se pobira ležnina do vštetega onega dne, ko se izda izvršna rešitev. Ležnina se pobere v tem primeru tako, kakor se pobirajo redne pristojbine (iz člena 147. carinskega zakona). Ležnina ne spada med one pristojbine, ki se jemljejo za osnovo izračunu kazni. Seveda se ležnina v tem primeru ne pobira iz denarja, dobljenega za prodano blago in od kazni, nego izterjati se mora iz celokupne obsojenčeve imovine (člena 82. in 95., točka 7., carinsko-kazenskega postopnika).
Generalni direktor: Vašo Dimitrijević s. r.
Razglas o razširitvi tarif državnih železnic na proge južne železnice.*
Z odlokom gospoda ministra za promet z dne 4. t. m. se razširja veljavnost vseh tarif državnih železnic tudi na proge južne železnice v naši državi in na proge, ki so bile v upravi južne železnice.
To velja tako za tarife, ki veljajo sedaj, kakor tudi za zvišane tarife, ki stopijo v veljavo dne 15. t. m.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 5. septembra 1923.; št. 9812.
* Priobčen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 208, izdanih dne 12ega septembra 1923.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Št. A IV 360/6 ex 1923.
Izkaz o stanju hranilnih vlog pri regulativnih hranilnicah v Sloveniji
za II. četrtletje 1923.
s £	Ime hranilnice	Stanje vlog početkom četrtletja		Vloge tekom Četrtletja		Dvigi tekom četrtletja		Stanje vlog koncem četrtletja	
ES3		Din	P	Din	P	Din	P	Din	P ’
i.	Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani		81,535.162	57	10,034.844	91	9,924.153	22	81,645.854	26
2.	Mestna hranilnica v Kranju	9,181.620	90	1,249.080	99	1,117.926	84	9,312.775	05
3.	Mestna hranilnica v Radovljici	5,679.365	56	1,070.276	62	826.276	—	5,923.366	18
4.	Mestna hranilnica v Kamniku	5,113.628	46	937.522	44	585.765	29	5,465.385	61
5.	Mestna hranilnica v Novem mestu		9,209.653	90	1,689.579			1,582.478	96	9,316.753	94
6.	Mestna hranilnica v Kočevju	10,498.874	99	2,298.652	69	1,440.956	01	11,356.571	67i
7.	Mestna hranilnica v Črnomlju	4,440.913	86	967.586	46	889.350	91	4,519.149	41
8.	Mestna hranilnica v Mariboru	19,922.933	96	2,900.636	88	2,829.566	60	19,994.004	24:
9.	Mestna hranilnica v Ptuju. .	4,114,817	13	335.762	99	354.658	71	4,095.921	41
10.	Občinska hranilnica v Ormožu	1,930.348	89	257.840	96	164.169	73	2,024.020	12!
11.	Hranilnica mestne občine celjske		9,188.109	39	2,045.532	67	1,887.186	72	9,346.455	34
12.	Hranilnica mestne občine brežiške		2,733.673	79	477.560	40	345.613	56	2,865.620	63|
13.	Občinska hranilnica na Vrhniki 		5,561.764	82	1,211.961	75	720.704	18	6,053.022	391
14.	Občinska hranilnica v Krškem	4,655.613	49	805.236	36	857.802	90	4,603.046	95
15.	Občinska hranilnica v Kostanjevici 		1,004.609	02	143.745	47	173.277	21	975.077	28;
16.	Okrajna hranilnica v Kozjem	1,424.687	32	239.510	50	280.820	82	1,383.377	- -
17.	Okrajna hranilnica v Slovenj-gradcu 		5,699.462	48	1,362.000	59	801-443	91	6,260.019	161
18.	Okrajna hranilnica v Rogatcu	941.089	38	125.333	35	107.389	74	959.032	99
19.	Okrajna hranilnica v Konjicah	2,554.686	66	287.493	69	236.417	24	2,605.763	11
20.	Okrajna hranilnica pri Sv. Lenartu 		2,505.336	28	309.733	98	148.422	88	2,666.647	1 38'
21.	Okrajna hranilnica v Slovenski Bistrici		2,915.589	10	355.502	45	250.175	52	3,020.916	03
22.	Okrajna hranilnica v Maren-bergu 		1,562.920	92	413.305	27	251.878	22	1,724.347	97
23.	Okrajna hranilnica v Ljutomeru 		2,229.947	53	330.282	66	203.756	08	2,356.474	11
24.	Južnoštajerska hranilnica v Celju		6,385.371	77	1,201.008	21	931.387	16	6,654.992	82:
25.	Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani		3,428.907	94	537.913	50	539.340	17	3,427.481	27
26.	Kranjska hranilnica v Ljubljani . .'		27,285.144	68	2,432.455	37	2,575.545	71	27,242.054	34i
	Skupaj	j	231,704.234 |	79	34,120.360	16	30,026.464	29	235,798.130	66
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 2. septembra 1923.	x _
Za delegata: bonac
s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Preds. 749/4/23—1.	3—1
Razpis.
Odda se mesto okrajnega sodnika, odnosno sodnika pri deželnem sodišču v Ljubljani, odnosno tudi mesto, ki se utegne izprazniti po premestitvi ali kako drugače tekom razpisa.
Pravilno kolkovane in opremljene prošnje naj se vlože po službeni poti najkesneje do dne 2 2. oktobra 192 3. pri podpisanem predsedništvu.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani, dne 12. septembra 1923.
S 4/23—1.	1258
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Draga S č e -kiča, lesnega trgovca v Mariboru, registrovanega pod firmo: Drago Sčekič, trgovina z lesom in drva-mi na drobno in debelo v Mariboru.
Konkurzni komisar: deželnosodni svetnik doktor Fran Schaubach okrožnega sodišča v Mariboru.
Upravnik mase: dr. Fran Hojnik, odvetnik v Mariboru.
Prvo zborovanje upnikov pri imenovanem sodišču v sobi št. 80 dne 19. septembra 192 3. ob enajstih. Oglasitveni rok do dne 2 5. oktobra 19 2 3. Narok za ugotavljanje pri imenovanem sodišču dne 8. novembra 192 3. ob enajstih.
*
Poravnalno postopanje, uvedeno na dolžnikov predlog, je ustavljeno, ker poravnava ni bila sprejeta.
Okrožno sodišče v Mariboru, oddelek L,
dne 11. septembra 1923.
Št. 1023/16.
Razglas.
Seznamek izgubljenih stvari, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 16. do dne 31. avgusta 1923.
1 rdeča usnjata listnica, v njej nekaj pisem in domovinski list na ime: Mihlenič Edvard; 1 boa; 1 rjava usnjata listnica, v njej 175 Din, recepti in 1 ducat zaponk; 1 zglavnik s perjem; 1 črn mehak klobuk; 1 rjava usnjata listnica, v njej 60 do 80 Din, 1 zlat prstan, 1 orožni list, 1 izkaznica, 1 slika in več pisem; 1 srebrna ura, obrobljena z zlatom, in
1	srebrna verižica z petimi obeski; 1 avtomobilski vitel; 1 pes lovske pasme, rjave barve z belopika-stimi lisami, z dolgo dlako, dolgimi ušesi in odsekanim repom; 1 modra ročna torbica z okoli 50 Din; 750 do 1000 Din; 1 rjava usnjata velika ročna torbica, v njej ena denarnica z manjšo vsoto denarja,
2	blagajniška ključa, 1 denarnica, v njej 1 ženska srebrna ura z verižico in obeskom in legitimacija na ime: Jerše Zora; 1 pes (ruski volk) z znamko 760 za mesto Ljubljano, sliši na ime «Grom»; 1 rjava usnjata listnica, v njej okoli 50 Din, 1 srebrna damska ura s črkami «A. M. L», 1 zrcalce in več razglednic z naslovom: Adamič Josipina; 1 listnica, v njej 825 Din, 1 turška lira, 1 dolar, 70.000 carskih rubljev, 3 ruski dokumenti in 1 objava; 1 črna usnjata denarnica, v njej okoli 150 Din in 1 votel ključek; 1 zlata velika naprsna igla v podobi uhana; 1 «siva žametna listnica s 500 Din; 1 zlata igla z dvema koralama; 1 pes volčje pasme, ki sliši na ime «Luksi» ter ima bele sprednje noge; 1 zlata zapestnica; 1 črna usnjata ročna torbica s 350 Din; 1 ženska srebrna ura s pozlačenimi robi; 1 rjava usnjata listnica iz krokodiljega usnja, v njej 1300 Din in 1 izkaznica za katoliški «shod, glaseča se na ime: Janez Hutter; 1 črn svilen dežnik z rjavo palico; 1 črna usnjata listnica, v njej nekaj nad 200 Din, več športnih izkaznic s sliko, 1 sodno poročilo o poteku nogometne tekme in 1 črno čapljino pero; 1 črna usnjata denarnica, v njej okoli 100 Din, 1 legitimacija in nekaj drugih listin; 1 zlata zapestnica s 3 biseri v platini; 1 damski površnik svetle barve (površnik je odnesla neka ženska iz parka pred justično palačo, kjer je bila z otroškim vozičkom); 1 Črna usnjata listnica, v njej okoli 480 Din, 2 razglednici in 1 legitimacija društva «Preporoda»; 1 potni list, izdan v Reki; 50.000 Din; 1 star zelenkast dežni plašč.
Seznamek najdenih stvari, prijavljenih pri policijski direkciji v Ljubljani v času od dne 16. do dne 31. avgusta 1923.
1 listnica z manjšo vsoto denarja; 1 ženska zlata zapestnica; 1 moška žepna ura; 1 zlat uhan; 1 lor-njeta; 1 dežnik; 1 denarnica, v njej manjša vsota denarja, 1 rožni venec, 1 vozni listek; 1 srebrna zapestnica; 1 ženska ročna torbica; 1 zlata igla; 1 velik bel pes z rjavimi lisami in pristriženim repom;
1	manjša vsota denarja; 1 pes bele barve, zgoraj svetlorumen; 1 usnjata doza za cigarete, s srebrom okovana, z monogramom T. F.; 1 filmski aparat (najden pred približno 1 mesecem); 1 moški klobuk. — V železniških vozovih so se našli ti-le predmeti:
2	damska dežnika; 1 zračna črpalka; 1 par starih Čevljev; 1 zavitek obleke; 1 zavitek; 3 palice; 1 torbica za spise; 1 damski plašč; 1 kovčeg z obleko.
Policijska direkcija v Ljubljani,
dne 6. septembra 1923.
Št. 533/0.—534/0.
Razpis nadučiteljskih in učiteljskih služb.
S dovolitvijo višjega šolskega sveta se razpisujejo v tukajšnjem šolskem okraju v stalno namestitev nastopne učiteljske službe in nadučiteljska služba:
1.	) Sv. Rolfen k na Kogu, štirirazrednica: mesto za nadučitelja in za učiteljico;
2.	) Sv. Tomaž, šestrazrednica: 2 učiteljski službi, ena le za učitelje.
Pravilno opremljene prošnje naj se vlože po predpisani poti pri označenih krajnih šolskih svetih do dne g_ oktobra 192 3.
Okrajni šolski svet ormoški v Ptuju,
dne 10. septembra 1923.
Za predsednika: Flere s. r.
St. 4048/23.	3—1
Razpis.
Ravnateljstvo splošne bolnice v Ljubljani razpisuje za centralno lekarno v bolnici za takojšnji nastop mesto nediplomiranega farmacevtskega asistenta s tirocinalnim izpitom.
Prejemki: adjutum letnih 2800 Din s pripadajočimi draginjskimi dokladami. Hrana in eventualno stanovanje proti plačilu 50%ne draginjske doklade v zavodu.
Prošnje naj se pošljejo do dne
1. oktobra 1 923.
2.	) Eventualna volitev novega upravnega .sveta.
3.	) Predlog upravnega sveta o zvišbi delniške glavnice od 2,500.000 Din na 5,000.000 Din in o dotični izpremembi pravil.
V Ljubljani, dne 13. septembra 1923.
Upravni svet.
1269 Vabilo na subskripcijo delnic.
Izredni občni zbor z dne 4. maja 1923. je sklenil zvišati delniško glavnico od 2,250.000 Din na
3,000.000 Din z izdajo 3000 novih delnic po 250 Din nom.
Po sklepu upravnega sveta z dne 13. septembra 1923. imajo stari delničarji pravico, podpisati na tri stare delnice eno novo po kurzu 275 Din tel quel, ki se morajo popolnoma vplačati takoj pri podpisu; nove delnice participira jo na dobičku izza dne 1. januarja 1924. Azijski dobiček se dodeli po odbitku stroškov rezervnemu skladu.
Subskripcijski rok traja od dne 2 0. do dne 3 0. septembra 192 3. Podpisovalnica je Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 13. septembra 1923.
Upravni svet
Kemične tovarne v Šoštanju, d. d.
1256 Vabilo na izredni občni zbor,
ki ga bo imela
Delniška stavbinska družba „Union“ v Ljubljani,
dne 2 5. o k t o b r a 1 9 2 3. ob petnajstih v Srebrni dvorani hotela «Union» v Ljubljani.
Dnevni red:
1.	) Razgovor o prodaji stavbišča Vzajemni posojilnici v Ljubljani.
2.	) Sklepanje o reasumiranju kupne pogodbe z Vzajemno posojilnico v Ljubljani.
3.	) Sklepanje o reasumiranju bilance za leto 1922.
4.	) Slučajnosti. „	,	,
Delničarji morajo naznaniti eventualne predloge
vsaj osem dni pred ob&nim zborom predsedništvu,
da pridejo na dnevni red občnega zbora.
Delničarji, ki hočejo izvrševati glasovalno pravico, morajo položiti pet dni pred občnim zborom svoje delnice v pisarni hotela «Union» v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 1, od enajstih do dvanajstih.
V Ljubljani, dne 11. septembra 1923.
podpisanemu ravnateljstvu.
V Ljubljani, dne 12. septembra 1923.
Ravnateljstvo državne splo.šne bolnice v Ljubljani.
Št. 887.	~	1266
Razglas.
Dne 3 0. septembra 192 3. ob štirinajstih se bo oddajal na javni dražbi v najem za pet let občinski lov politične občine libeliške, «sestoječ iz kata-stralnih občin Libelič, Libeliške gore, Črnec, Crneške gore in del Gradič, v skupni površini 1725 ha,
Vzklicna cena 1000 Din. Vadij, ki ga je treba položiti pred dražbo, znaša 100 Din.
Dražba se bo vršila v prostorih občinskega urada v Libeličah.
Dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem uradu. Občinski urad v Libeličah, dne 11. septembra 1923.
Razne objave.
1260	Objava.
Po sklepu izrednega občnega zbora delničarjev «Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic» v Ljubljani z dne 9. julija 1923. sklicuje upravni svet
nüv izreden občni zbor delničarjev Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani
za torek dne 7. novembra 192 3. ob petnajstih v posvetovalnico «Hipotekarne banke jugoslovanskih hranilnic» v Ljubljani z nastopnim dnevnim redom:
1.) Sklepanje o predlogu «Zveze slovenskih zadrug» za odpoklic sedanjega upravnega sveta.
Upravni svet.
1268
Narodna banka
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Stanje dne 8. septembra 1923. Aktiva:	Dinarjev
Metalna podloga,.............. 430,562.091'34
Posojila...................... 1.520,565.889 ‘ 13
Račun za odkup kronskih nov-
čanic...................... 1.238,216.353-46
Račun začasne zamene ....	373,136.419-78
Dolg države................... 2.957,284.579 "95
Vrednost državnih domen, založenih za	izdajanje novčanic . 2.138,377.163" —
Saldo raznih računov. . . .	218,400.042 ’ 17
Pasiva:
8.876,542.538-83
Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano 21,930.800" —
Rezervni fond...................... 5,251.954-34
Novčanice v tečaju............ 5.842,833.360"	—
Državni račun začasne zamene.	373,136.419-78
Terjatve države po raznih računih	64,813.580'80
Razne obveznosti................. 382,001.902-91
Terjatve države za založene domene ......................... 2.138,377.163-	—
Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde	....	48,197.358-	—
8.876,542.538-83
V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za dinar, švicarski in francoski frank za dinar, dinar v kovanem srebru za dinar itd.
Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike
6 % na leto.
Obrestna mera za posojila na zastave 7 % na leto.
Natisnila in založila Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani.