Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predpiaCan 15 gld., »a pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol le* 6 gld., za četrt leta 3 gld., u jeden mesec V Ljubljani na dom pošlljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. i 1 gld. f Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnl&tvo ln ekspedicija v ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice 8t. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemeniSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, isviem«i nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne Vredni it va t e 1 e f 6 n - i t e v. 74. Štev. 271. V Ljubljani, v petek 25. novembra 1898. Letnik XXVI Državni zbor. Dunaj, 24. novembra. Gališke razmere. Danes so zopet razni govorniki opisovali gališke razmere. Kakor zadnjič Daszynski, sta daneB opozicijska Poljaka Stapinski in dr. Winkovski napadala upravo, pravosodje, duhovščino, ilahto, Žide itd. Saj je mnogo resničnega, v zatožbi teh razmer precej jedra, toda opozicija pozablja navesti pota in sredstva, s katerimi bi vlada mogla zadušiti izgrede, katerih tudi Daszynski in tovariši ne taje. In jasno je vsakemu, da je Daszyn-ski s tovariši uložil predlog za zatožbo sedanje vlade zaradi izjemnega stanja v Galiciji, da more kovati za svojo stranko politični kapital, udrihati po poljskem klubu, desnici in vladi. Današnji poljski govorniki so sami priznali, da v deželi ni vse v najboljšem redu, toda izgrede so provzro-čili tajni in javni agitatorji, vzbujajoč strasti nezavednega ljudstva. Izgredi so postajali nevarni življenju in imetju in vlada je bila prisiljena, da s silo zatre ogenj, ki se je skokoma širil po deželi. Tekla je kri tudi nedolžnih ljudij, kakor se redno dogaja pri je-dnakih prilikah, toda za vse to so v prvi vrsti odgovorni oni, ki danes zahtevajo zadoščenja od poljskega kluba in vlade. Proti zatožbi so govorili z desnice Poljaki Potoczek, dr. Byk in generalni govornik dr. vitez Milevvski, ki je jako spretno in srečno odbijal vse napade soc. demokratov in poljskih demokratov ; Rusin Karatnicki je v prvi vrsti kot sodnik zavračal napade na sodnike, češ, da so neodvisni od vseh vplivov od zgoraj in spodaj vršili svojo dolžnost Kot generalni govornik za zatožbo je dr. Okuniewski večinoma le ponavljal, kar sta pred njim povedala njegova somišljenika Stapinski in Winkowski. Iz vseh govorov je pa je težko razbrati, kaj so bili vzroki izgredom. Nam se dozdeva, da v prvi vrsti nevolja ljudstva proti židovskim žganjarjem in stiskačem. To nevoljo so izvabili agitatorji s pravljico, da je cesar dovolil kmetom vso prostost proti Židom. Odtod vihar in požar, ki osvetljuje gališke razmere v zadnje kote beznic in ječ. Pritrditi pa moramo Mile\vskemu, da so namreč soc. demo kratje pač zadnji, ki bi mogli in hoteli po svojih načelih pomagati kmetskemu ljudstvu, katero z raznimi sredstvi love v svoje mreže. In že s tega stališča lahko vsakdo sam presodi, katere namene iščejo Daszynski in tovariši s to demonstracijo. Okunievvski je dovršil svoj govor ob tri četrt na 6. uro skoraj brez poslušalcev; levica zahteva konec debate in seje, a je v manjšini, ker hoče desnica še danes spraviti z dnevnega reda »gališke razmere«. Po stvarnih popravkih se vrši glasovanje, desnica je dobro zastopana. Trgovinska pogodba z Japonskim. Gospodarski odsek jo včeraj razposlal poročilo o trgovinski pogodbi z Japonskim. Poročevalec vitez Kozlowski je v poročilu podal jako zanimiv pregled kulturnega razvoja v japonskem cesarstvu. Do leta 1853 je bila japonska dežela zaprta vnanjemu svetu. Mikado je bil zaprt v svoji palači slepo orodje majordoma in maloštevilne fevdalne gospode. A ko se je leta 1868 zrušil absolutizem, napredovala je dežela v nenavadni meri. Kar so drugi narodi dosegli v stoletjih, to bo storili Japonci v dobrih dveh desetletjih. Vsled nečuveno nizkih delavskih plač, kar Japoncem ne dela časti, more industrija tekmovati z vnanjimi izdelki. Leta 1872 je stekla prva železnica, a danes merijo železnice že 1594 milj. Leta 1868 je uvoz na Japonsko znašal 10 7 milijonov, 1. 1897 že 219-3; izvoz 1868 leta 15-6 milijonov, 1. 1897 pa 163 1. V 30 letih se je torej uvoz pomnožil dvajsetero in izvoz desetero. V istem razmerju so napredovale druge stroke kulturnega življenja. Pravna podlaga trgovinskim razmeram mej našo državo in japonskim cesarstvom je bila pogodba z dne 18. oktobra 1869, ki pa nikakor ne ustreza Bedanjim razmeram. Avstrijski izvoz na Japonsko je neznaten v primeri z drugimi industrijskimi državami ter je znašal zadnja tri leta povprečno le vrednost 461.000 gld.; a temu so %rivi rar-merno visoki železnični tarifi do Trsta, nekaj pa tudi to, da se avstiijsko blago uvaža na Japonsko pod tujimi znamkami. Novo pogodbo je Avstrija z Japonskim podpisala že 5. decembra 1897 na dvanajst let, a stopi v svoji celoti v veljavo še le 17. julija prihodnjega leta. Carinske postavke so z ozirom na japonsko industrijo sicer zvišane, vendar so mnogo nižje od američanskih, ruskih in italijanskih, ki znašajo 30, 27 in 17 odstotkov. Z malimi izjemami znašajo carine 5 do 10 odstotkov vrednosti, dočim so doslej znašale 3 do 5 odstotkov, ter se približno vjemajo z nemškimi. Nova nagodba z Japonskim je že na dnevnem redu, a pride še le drugi teden v razpravo. Jutri je izredna slavnostna seja povodom cesarjeve vladarske petdesetletnice. Prodiranje italijanstva. Glas s Primorja. Iredentovska politika se ne omejuje samo na obmorske pokrajine, kjer bivajo s Slovenci in Hr vati skupno že dolge dobe tudi Italijani, marveč hoče raztegniti svoje »meje« še dalje notri v slo venske dežele. O tem pričajo nebrojni koraki ire-dente. Deloma javno, a največ tajno in prihuljeno se žariva italijanski živelj v slovensko ljudstvo in ondi ruje proti naši narodnosti in jo izpodkopava. Brez ozira na sovražno nastopanje izzivajoče »Lege«, ki postavlja svoje »šole« na čisto slovenska tla in lovi vanjo otroke priprostih slovenskih starišev in vzburja s tem slovensko ljudstvo, dela iredenta še na sto drugih skrivnih načinov na uničbo slovenskega naroda v Primorju. A jedno najznačilnejših dejanj iredente je pač apostolovanje iste s pomočjo avstrii.skih iredenti-stiško nadahnjenih državnih in drugih uradnikov in raznih lahonskih trgovin. Še nedavno smo poročali, da pride v slovenski Tolmin notarski kandidat Blaž Quaran-t o 11 o za provizoričnega notarja, zdaj pa se čuje, da pride v Tolmin za okrajnega glavarja goriški vladni komisar Prinzig (Prinčič). O prvem je samo to znano, da ni dobro zmožen slovenskega jezika ter je v tem pogledu popolnoma nesposoben za notarovanje mej slovenskim ljudstvom; a drug znan kot sovražnik naše narodnosti, kar je ope tovano pokazal v svojem poslovanju v Gorici. Ob sebi umevno je toraj, da bi imenovana gospoda ne bila prijazna slovenskemu ljudstvu v Tolminskem okraju, marveč da bi delala najbrže propagando za italijansko stvar, ki hoče pridobivati čedalje več tal v vsem Primorju prav čez glavo slovanskemu prebivalstvu dežele. Da iredenta to v resnici hoče, je dokaz tudi to, da se v popolnoma slovenski Sežani na Krasu že izdajajo pd strani tamošnje davkarije italijansko - slovenske li-Btine, in sicer z italijanščino naprej. Ondi v Trstu poganjajo Slovence ven iz mesta »v hribe«, češ, ondi je za »hribovski narod«, ne pa v mestu. Toda ta lakta kažejo, da se Italijani hočejo pomikati za tem slovenskim ;iaro-dom v njegove hribe. Naše ljudstvo tega namena iredente ne opaža prav razločno, dasi se mu dostikrat zdi čudno, kaj pomeni v novejših časih to naBtopanjo na čisto slovenskih tleh, kakor je recimo vedenje »Lege« v Devinu, divjaško rovanje Lahonov v Nabrežini in v vsej tržaški okolici, — toda priti mora do spoznanja, da tiči v tem velika nevarnost za obstanek naše narodnosti. Spoznati mora naše ljudstvo, da iredenti no zadošča izgnati slovenskega življa samo iz primorskih mest, marveč da hoče gnati naše čete tudi po naši slovenski domovini pred seboj in jih pohoditi, tako daleč, da se v središču Slovenije kje srečata italijanska in germanska iredenta. To je namen iredente in s tega stališča je nam Slovanom Primorja motriti iredentistiško gibanje in se mu postaviti v bran, ako hočemo za svoje narodno delo uspeha. Da bi Italijan širil svoje gospodstvo čez carinsko mejo tržaškega mesta, tega nikdar no smemo dopustiti, še manj pa, da bi raztezal svoje gospodstvo proti jugozapadu naše domovine, kakor istotako namerava. Ako drži iredenta v kleščah tržaške Slovence, da se ne morejo ganiti, kakor bi bili internirani v kakem trdnjavskem zaporu, je to že več ko dovolj; kar je za sedaj izgubljeno, se ne da zlepa pridobiti nazaj, a požar, ki je upepelil našo narodno samostojnost v Trstu, ne sme se širiti dalje, marveč mora se lokalizovati na Trst, ondi pa celo, kar mogoče, gasiti! Politični pregled. V Ljubljani, 25. novembra. Obsodba radi demonstracij proti Italijanom je vzbudila tudi v treznomislečih nemških krogih veliko presenečenje. Svet se čudi, kako je moglo sodišče tako strogo postopati proti patrijotičnim Slovencem, ko so se vender drugje pojavili še mnogo večji izgredi, a se proti pro-vzročiteljem ni postopalo s tako strogostjo. Posebno mnogo simpatij vživa tudi v teh krogih značaj ni župan Ples, kateremu se ni mogla dokazati nikaka krivda, a ga je italijansko sodišče vkljub temu obsodilo v osemmesečno ječo. Nje- gov zastopnik je vložil ugovor proti tej razsodbi in splošno so pričakuje, da bo višja instanca bolj uvaževala izpovedi prič, kakor pa jih je prva. Sicer bi pa tudi gotovo ne bilo odveč, ko bi naša zveza skupno s slovanskimi zastopniki storila potrebne korake na merodajnem mestu ter tako iz-poslovala, da se storjena krivica vsaj deloma popravi. Mladočeški klub pečal se je te dni zelo temeljito z ukazom vojnega ministra Kriegham-merja glede zglaševanja rcservnikov pri kontrolnih shodih ter po daljši debati sklenil sledečo resolucijo : Češki klub je prepričan, da je pritisk na češke reservnike, naj se zglašajo samo v nemškem jeziku, popolno neopravičen ter protiven dejanj-skim vojaškim predpisom in tudi ni v nikakem soglasju z dosedanjo tridesetletno prakso. Tako postopanje zelo bolestno zadene narodni čut celega češkega naroda in to tembolj, ker je dokazano, da se ostalim avstrijskim narodnostim ne provzročujejo taka poniževanja. Da se temu temeljito odpomore, sklene klub izročiti vladi spomenico, v kateri se ji pojami pravno stališče v tej zadevi. Kar se pa tiče vodstva vojnega ministerstva, izvajal bo klub na merodajnem mestu primerne korake. — Temu odločnemu postopanju mladočeškega kluba gre mej drugim zasluga, da je vojni minister vložd ostavko, katero je baje cesar že vsprejel. Položaj Banffifjevega ministerstva postaja z vsakim dnem bolj kritičen in vse kaže, da se mora v najkrajšem času umakniti ali sedanja vlada ali pa parlament. Soditi po poročilih, ki dohajajo iz vladnih krogov, bo vlada raje posegla po drugem sredstvu, kakor pa bi se žrtvovala brezozirni obstrukciji. Seveda, ko bi se avstrijski vladi, bodisi tej ali oni, provzročale take neprilike, kakor se to sedaj dogaja v Budimpešti, bi bila že davno pobrala sila in kopita ter naredila rade volje prostor drugemu ministerstvu. Baron Banffy in njegovi tovariši pa morajo imeti zelo trdo kožo, da se jih prav nič ne prime. Samim zaključenjem ali tudi razpustom državnega zbora vlada ne bo prav nič dosegla, ker bodo potom novih volitev prišli v zbornico ravnotaki ako ne se hujši elementi. Nagodba itak ne more biti rešena parlamentarnim potom, ker v to svrho ni več potrebnega časa, provizorij se pa itak lahko sklene drugim potom in toraj ni prav nič odvisen od tega, kaj se godi v budimpeštanski zbornici. V nemškem državnem »boru, ki se snide prihodnji torek ali četrtek, bila se bo huda borba za mesto prvega predsednika. Centrum kot naj-močneja stranka zahteva to častno mesto zase, a ne more imeti mnogo nade na popolen vspeh, ker je to vprašanje v stranki sami provzročilo razdor. Jeden del centruma kandiduje namreč za to mesto vseučiliškega profesorja Hertlinga, drugi pa sleškega grofa Ballestrema. Konservativci in nacijonalni liberalci zahtevajo zase obe podpredsedniški mesti, katerih v zadnji dobi niso imeli v svoji lasti, ker so jih odklonili vsled tega, ker državni zbor ni čestital Bismarku k njegovi osemdesetletnici rojstva. Za drugo podpredsedniško mesto potegujejo se tudi socijalni demokratje, ki so si izbrali slobodomiselnega kandidata, ker vedo, da bi njihov mož ne prodrl. Konferenca proti anarhizmu. Včeraj dopoludne je otvoril italijanski zunanji minister prvotno za 26. t. m. napovedano protianarhistično konferenco ter pozdravil navzoče delegate, katerih je štirideset. V ime kralja Umberto se je zahvalil za številno udeležbo. Prisotna sta bila poleg delegatov tudi ministerski predsednik in pravosodni minister. Avstrijski poslanik Pasetti se je zahvalil za vsprejem ter izrazil željo, naj se vsem vladarjem dopošlje udanostna izjava in izvoli predsednikom komisije italijanski zunanji minister Cane-varo. Njegovemu nasvetu so navzoči soglasno pritrdili ter nato izvolili Pasettija in belgijskega poslanika podpredsednikoma. Po izvolitvi zapisnikarjev je komisija jela takoj razpravljati o poslovnem načrtu. Dane« ima komisija drugo sejo. Posvetovanje bo trajalo najbrže mesec dnij in bodo torej delegati še pred prazniki oatavili Rim. Vsak delegat sme slobodno staviti nasvete in predloge ter razpravljati tudi točke, ki niso v načrtu, da so le v zvezi s predmetom. Splošno se trdi, da se bo doseglo sporazumljenje glede najvažnejših vprašanj, a zaželjenega vspeha ta konferenca ne bo imela, ker policijske in druge jednake naredbe pač ne morejo mnogo vplivati na anarhizem in njega razširjanje. Dnevne novice. V Ljubljani, 25. novembra. (V proslavo vladarske petdesetletnice cesarjeve.) Kranjska hranilnica bo z ozirom na željo cesarjevo, da se ta spominski dan obhaja brez posebnega zunanjega bleska, le priprosto razsvetlila svoja poslopja, zato pa je dala 300 gld. trem ljubljanskim konferencijam sv. Vincencija, da jih ta ilan razdele mej reveže. — Županstvo v Spodnji Šiški objavlja, da bo slavila Spodnja Šiška spominski dan s sveto mašo, z razsvetljavo in s pokanjem topičev. (Učiteljsko vprašanje na Goriškem.) Držeč se vodila, da je vsak delavec vreden svojega plačila, smo glede učiteljskega vprašanja na Goriškem jedini v tem z goriškimi slovenskimi poslanci in drugimi primorskimi veljaki, da je poskrbeti po vzgledu drugih dežel tudi goriškemu učiteljstvu za zboljšanje njegovega gmotnega stanja. Ako se torej »Narod« baha, da se je zavzel za goriško učiteljstvo, in nam pred oči stavi krščanska dela usmiljenja, to ni nič druzega, kakor spletkarjenje, kajti na Goriškem so vsi slovenski poslanci tudi zavzeti za zboljšanje učiteljskih plač. — Toda proti temu pa moramo odločno ugovarjati, da se je to vprašanje vrglo sedaj v javnost v ta namen, da se pritiska na slovenske goriške poslance, da se jim določa taktična pot, da se jih sili vstopiti v deželni zbor, v onem trenotku, ko se vodijo dogovori mej vlado in poslanci, kako da bi bilo poslancem mogoče v deželni zbor zopet vstopiti in sicer pod pogojem, da bi mogli vspešno delovati za gmotne koristi goriške slovenske pokrajine. V tem času pustiti na stran interese celokupnega naroda in se oprijeti zagovarjanja koristi jednega samega stanu dobro vedoč, da se tem potom lahko razdere jedinost mej goriško slo-venskimi poslanci ter se s tem popolno vniči ves njih vpliv v deželnem zboru, to je po našem mnenju herostratsko delo, katerega ne narekujejo interesi celokupnega naroda našega na Goriškem, pač pa strankarski nameni, ki pa v tem slučaju služijo le vladi in Italijanom. Slovenci pa nimamo nobenega vzroka, da bi se tem vdinjavali za hlapce. (Iz Gorice.) Lahoni so dosegli pri najvišjem sodišču na Dunaju, da je isto potrdilo tukajšnjo domobransko vojašnico Podturnom kakor »povsem primerno« za slovensko mestno šolo. (Podturn leži pa precej zunaj mesta!) Že oni večer, ko se je izvršila na Dunaju dotična določba, so si dali »Corrierovci« brzojaviti o svoji zmagi z Dunaja, na kar so že isti večer triumfovali in zaničljivo vzklikali: »Zdaj si naj Slovenci le posteljejo zu naj našega mesta!« V početku te novice nismo mogli verjeti, ker se nam je zdelo naravnost neverjetno, da bi moglo najvišje sodišče tako po stopati nasproti večini prebivalstva v goriški pokrajini. Ko pa se je le potrdila ta vest, tedaj smo takoj znali, da se je moralo zgoditi nekaj izvan rednega, tedaj smo bili prepričani iz novega, da se Lahonom posreči vse, ako le hočejo! Toda zdaj, kar se tiče bodoče slovenske mestne šole. Catinellijeva vojašnica Podturnom je služila dolgo časa za vojašnico domobranskemu polku. Toda vsi vojaki, ki so bili v istej, vedo povedati, kako zelo nezdravo je to poslopje. Pojavljale so se med vojaki bolezni razne vrste, katere je provzročala vlažnost, slab zrak itd., največkrat se je pojavila vročinska bolezen. Vsled te okolnosti se je vojaška oblast potegovala za to, da se zida nova vojašnica in da se izselijo vojaki iz Catinellijeve, kar se je zgodilo. Zdaj pa hkrati najvišje sodišče po trja, da je to poslopje, ki je bilo nezdravo za krepek život vojaka, popolnoma primerno za slovensko mestno šolo, t. j. primerno za mehek život učeče se šolske mladeži! Kake in formacije od strani naših sovražnikov so omogo čile tak odlok najvišjega sodišča, to si lahko mislimo. Saj nam Lahi ne žele nič bolj nujno, ka kor cla se nam zgodi kaj žalega. Zato tudi privoščijo slovenski deci nezdravo šolsko poslopje, v katerem naj si nabere različnih boleznij, ki bi utegnile postati usodepolne še za poznejše življenje otrokovo, češ, več ko otrok slovenskih zboli in umrje, tem manj bo potem slovenskih mož, ki bi utegnili lahonski hidri sekati strupene glave. No, morda so pa se vendar najde sredstvo, ki v skrajnem času prepreči to najnovejšo lahonsko nakano! Kako zlobni znajo biti naši nasprotniki, priča tucli to, cla si Irazasto nadevljejo lišp »avstrijskega patrijotizma« v trenutkih, kadar jim gre za to, pokopati v blato pošteno, a od njih toli sovražimo slovensko ljudstvo. Znano je, da je bila minoli teden sodnijska razprava proti onim Ba-tujčanom, ki so po umoru nase blage cesarice zahtevali od tamošnjega kovača Muliča, naj odpusti iz dela italijanske podanike, da naj oni zapuste našo slovensko zemljo Dasi pa je bilo dokazano, da noben živ krst ni storil nikomur žalega, obsojeni so bili ti pošteni Avstrijci na več mesecev ostre ječe, in kaj je dejal državni pravdnik ob zaključku svoje obtožbe? Naj se kaznujejo izgred-niki (!), da se bode tako varovala javna varnost in ugled Avstrije! — Tako se pri nas skrbi za ugled Avstrije! (Iz Idrije.) [Slovesna služba božja pod zemljo.] Prav nekako v dobo katakomb smo se zamislili, ko smo korakali pretečeno nedeljo po 400 metrov dolgem rovu sv. Antona proti podzemeljski kapelici sv. Trojice. To kapelico so napravili rudarji v preteklem stoletju, bržkone pa šo prej. Na koncu obokanega vodoravnega rova je razširjena in povišana duplina, ki ima na oboku izbokle pasove, ob strani majhen zidec v prezbiteriju — če tako imenujemo ta prostorček — je pa majhen zidan oltarček. Nad njim je iz mavca narejen relief sv. Trojice. Umetno to delo ni, a dostojno. Ob strani stojita kipa sv. Barbare in sv. Ahacija, patronov naših rudarjev. To kapelico je blagoslovil leta 1752 17. avgusta knezonadškof goriški grof Mihael Attems. Ob nekaterih dnevih so imeli rudarji v tej kapelici sveto mašo. Kdaj se je pa to opustilo, ni znano. Letos so se pa zopet zavzeli za kapelico jamski pazniki ter so jo dali prenoviti, osnažiti in olepšati. S tem so hoteli postaviti skromen spominček na tragično smrt cesarice Elizabete. Zato se je opravila služba božja dan po njenem godu po dolgih letih zopet slovesno. Ves rov je bil razsvitljen, kapelica ozaljšana krasno z zelenjem, da si skoraj pozabil, da bivaš globoko pod zemljo, ko si stopil v ljubeznjivi prostorček. Ob pol osmih je imel peto sveto mašo preč. gospod dekan M. Arko ob azistenci vse domače duhovščine in ob navzočnosti p. n. gospodov rudniških uradnikov in velike množice rudarjev. Pevci so pod vodstvom učitelja pospoda Sabec-a peli Foerster-jevo mašo in h. s. Jacobi. Bučno so doneli in odmevali ti glasovi v podzemeljskih prostorih, kot bi se bile te stoletja stare stene čudile tem zvočnim akordom, kakor jih doslej še niso čule. Kako tajinstveno se je razprostiral duh kadila po jami, kako milo migljale sveče na kraju, kjer gori le mrkla jamšarica in prešinja vzduh po žveplu. Kakor rečeno, bilo je tako, kot je moralo biti nekdaj v katakombah, samo da so oni trepetali pred krutimi preganjalci, nas je pa polnil tožno mili spomin na presvetlo pokojno vladarico in na cesarja jubilanta, katerega je omenjal dekan v prisrčnem nagovoru in za katerega smo skupno molili. Lepa ]e bila slovesnost, ne pozabimo je kmalu. A pozabili tudi ne bomo Nje in Njega, katerima v spomin se je bila ozaljšala kapelica. Sveta Trojica, sveta Barbara in sveti Ahacij naj pa varujejo vsakega rudarja, ki bo hodil todi mimo v globoke jame na nevarno in težavno delo. (Iz Kranjske. Gore.) Proroki so menda izumrli. Bralo se je pred kratkim o nekem norveškem proroku. Kaj je ž njim, ne vem, bržkone da nič. Čemu tak uvod? Vse je prorokovalo, da letos ne bo snega do svetih treh Kraljev. In mi smo verjeli, ker smo tako želeli, ali prišel je preje nego lani. Lansko leto je zapal prvič 25. novembra, oziroma dobro pobelil, letos pa je prišel jeden dan preje, namreč 24. novembra. Sedaj še siplje in kdaj neha, ne vemo. Žal, da se prorokba ni izpolnila, kajti tega gosta se močno bojimo, ker nas ne zapusti z lepa, ko jedenkrat pride, saj je znano, cla so dragi le oni gosti, ki se hitro pobero. Prihodnjič kaj več. (Obrtni jska zbornica in slovenščina.) h Celovca 22. nov. Pred enim mesecem se je celovška obrt. in trgov, zbornica brez mere hudovala, da jo tirjala posojilnica v Št. Janžu slovenskih dopisov, in žalovala je zavoljo ministerskega odloka. Stvar še zdaj ne spi. Zborniški tajnik Plohi poročal je v včerajšnji seji: »St. Janžki posojilnici pridružila se je zdaj druga : posojilnica v Tinjah. časnik »Mir« ni zamudil opominjati odboro posojilnic in sicer z vspehom : Odbor tinjske posojilnice, ki je dozdaj brez obotavljanja nemški do pisoval, je naznanil, da tirja slovensk dopis in slovenske tiskovine; zbornični urad se je namreč potrudil priskrbeti si prevod dotičnega dopisa. Predsedništvo se je o ti zadevi obrnilo zopet do trgovinskega ministerstva in mu je doposlalo dotični tinjanski dopis s poročilom, da je dotična posojilnica predlagala doslej vedno nemške račune, da je pa zdaj »Mirov« članek imel ta sad, da tudi ta-le posojilnica tirja slovensko dopisovanje. Iz dopisa se vidi, da za posojilnico dela lami kaplan v Tinjah Serajnik in tako se znova potrdi, da so »žalibog« agitatorji duhovniki«. Zbornična ogorčenost proti slovenščini bila je sedaj že dosti zmernejša, morebiti se popolnoma izgubi, kedar bode prihodnje leto dobila vse slovenske dopise in slovenske račune. Vidi se tudi, kako napredujemo, ker že velikonemški Plohi začne se zanimati za »Mir«. Da pa gredo gospodje k trgovskemu ministru tožit: ala, »Mir« nam je nahujskal duhovnike, da nemški nočejo več pisati, našeškaj ga za to ! — je vendar več kot smešno! (Iz Prevalj), 22. novembra. Zborovanje. Delavsko društvo imelo je v nedeljo svoje mesečno zborovanje, ki je bilo precej dobro obiskano; govoril je najpopred g. župnik A. Kesnar in za njim g. vikar Podgorc o anarhiji, njenih virih in posledicah in o katoliških načelih, o oblasti in pokorščini. Za božičnico se je sklenilo napraviti, kakor lani božično drevesce, a obdarovati samo delavske sirote in otroke, kojih stariši so obole li ali so sicer prav revni. G. župnik Kesnar daroval je v ta namen društvu 10 gld. Živeli nasledniki! (Lieša pri Prevaljah), 22. novembra. (N e -sreča.) V soboto zvečer sta se v Liešah dve delavski ženski ponesrečili. Pri tovarniški železnici bile so ravno »šrange« zaprte, čakale so na vlak in naslonile so na ograjo precej visoke »rampe«. Ograja pa je bila po nesreči vsa prhla, zlomila se je in ženski ste padli dol čez precej visok zid. Jedna je hudo ranjena in bila je v nedeljo pre-videna z sv. zakramenti. Bilo bi želeti, da vodstvo tovarniško bolj skrbno gleda na varstvo ubogih delavcev. (Prvi sneg.) Iz Rateč na Gorenjskem, 24. t. m. smo dobili prvi letošnji sneg. Po ravnini ga je padlo 6 centimetrov. (Pod vlak skočil) je včeraj zvečer na Viču nasproti pokopališču topničar Ogrin, tukajšnjega topničarskega polka 7. divizije. Vlak je vozil iz Trsta. Samomorilec ležal je v travi in ko se je vlak približal, skočil kvišku. Strojevodja ga je opazil kake 3 ipetre pred strojem, a ni mogel več ustaviti vlnka. 33 voz je šlo čez vojaka, katerega spodnji žifot" je popolnoma raztrgan. Prenesli so ga v Viško mrtvašnico. Danes ob 9. uri šla je komisija na lice mesta. Društva. (Celjska čitalnica) izvolila si je na svojem občnem zboru dne 22. t. m. sledeče gospode v odbor: predsednik dr. Josip Serneo, namestnik dr. Iv. Dečko, tajnik dr. Hinko Šuklje, blagajnik dr. Vlad. Ravnihar, knjižničar prof. M. Suhač, gospodar Ante Beg; ostali odborniki so gg.: dr. Josip Vrečko, dr. Juro Hrašovec in kapelan I. Krančič. — Namestni odborniki pa so gg. : dr. Al. Praunseis, Fran Lončar, Janko Vav-ken in Pero Kostič. obrestno mero i. s. v eskomptu na 5%, v nbardu pa na G '/a % 6 % . Denar postal je toraj silno drag! Hranilnica in posojilnica v Št. Lkobu ob Savi, imela je mesecu oktobru tega leta sprejemkov ..........gld. 1.01405 in izdatkov....... » 825 00 tedaj denarnega prometa . . . gld. 1.839 05 Hranilnih vlog se je vložilo gld. 454 . —, vzdignilo pa nič, in je stanje hranilnih vlog gld. 2.617--. Posojil se je dalo gld. 825.—, vrnilo pa nič, in je stanje gld. 1.245-59. Naloženega denarja ima posojil, gld. 1.250.—. Članov pa 20. Posojilnica v Kranjski Gori imela je v mesecu oktobru sprejemkov.....gld. 3.801 74 in izdatkov........ » 3.397-34 tedaj denarnega prometa . . . gld. 7.199 08 Hranilnih vlog se je vložilo gld. 2.043-65, vzdignilo pa gold. 1.32352 in je stanje goldi narjev 39.975-28'/,. Posojil se je dalo gold. 740-—, vrnilo pa gld. 400-— in je stanje gld. 38.679-02. Naloženega denarja ima posojilnica gld. 2935'—. članov pa 146. Hranilnica in posojilnica v Št. Petru imela je v mesecu oktobru sprejemkov . gld. 1.540 85 izdatkov pa........ » 898-00 tedaj denarnega prometa . . . gld. 2.433-85 Hranilnih vlog se je vložilo gold. 535.—, vzdignilo pa gold. 65 • — in je stanje goldinarjev 22.111-72. Posojil se je dalo gld. 110-—, vrnilo pa gld. 333-—- in je stanje gld. 27.355 —. Članov je 267. Darovi. Jubilejski darovi za družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Poslali so: Gospod Martin Medved v Slov. Bistrici 50 gld. — rančiška Vrtačnik, gospodinja v župnišču bo štanjskem, 2 gld. 50 kr. — Č. g. župnik Josip aznik v Polhovem Gradcu je nabral 13 gld. 10 kr., in sicer so darovali: g. nabiratelj 3 gld. 50 kr., č. g. kapelan Anton Hribar 2 gld., gosp župan Jak. Sodnikar 50 kr., g. nadučitelj Janko Bajec 30 kr., g. strojar in pos^tnik Val. Rihar 6 gld. in gospod c. kr. poštar Fr. Tomšič 80 kr. Na objavljeni poziv družbe v »Soči« je daro vala šestorica slovenskih krokarjev pri »Kranjski Miciki« v Sarajevu 3 gld. — G. Blaž Šaberl v Št. Štefanu pri Šmarijah 54 kr. — Č. g. dekan Peternel v Kobaridu je nabral 11 gld. 50 kr., in sicer so darovali čč. gg.: nabiratelj 1 gld., vikar Simon Gregorčič 2 gld., vikarji Manzini, Mesar, Čubej, Sedej, kurat Kalin, beneški župnik Trušnik in deželni poslanec Lapanja po 1 gld., kurat Leben in kapelana Košir in Franke po 50 kr. — čč. gg. ljubljanski bogoslovci 35 gld. in 100 iztisov »Pomladnih Glasov«. — Živeli milosrčni patrijoti in njih nasledniki. — Blaga j ništvo družbe sv. Cirila in Metoda. »Naša straža." V veliki slovenski vasi na Goriškem je na prodaj hiša, v kateri se nahaja trgovina 2 jestvi-nami. Ta trgovina zamore izvestno dobro vspevati, ker je v dotičnem kraju mnogo tovarn in delav skih odjemalcev. Slovenski trgovec, ki bi hotel to trgovino prevzeti, bi gotovo dobro shajal. Treba le, da ima toliko denarja, da zamore trgovino z jestvinami pričeti in vrhu tega še 2—3000 gld. h kupni ceni hiše prispevati. — Ponudbe naj se pošiljajo »Naši straži« v Ljubljani; ta reflek tantom naznani tudi natančnejše pogoje in od nošaje. Gospodarska organizacija. Povišan;e obrestne mere. Avstro-oger s k a banka je včeraj v novič zvišala Fran Josipa ter rekel, da je bil cesar vedno občudovanja vreden vzgled neomajne zvestobo, vdanosti do države in narodo- ter junaške vztrajnosti v vseli dnevih življenja. Avstrija se mora zahvaliti cesarju za kulturni razvoj javnega življenja, vojne moči, znanosti, umetnosti, literature, trgov, in obrti. Z občudovanjem in ljubeznijo ter iskrenim spoštovanjem se ozirajo narodi širne Avstrije na svojega vladarja - jubilanta. — Zbornica navdušeno s trikratnim živio-klioem pooblasti predsedstvo, da izroči cesarju zbornična voščila. — V gospodski zbornici je imel predsednik knez Wi ndischgraet z podoben nagovor, na kar je zbornica navdušeno pritrdila nasvetu predsedstva. Dunaj, 25. novembra. K današnji slavnostni seji došli so poslanci v praznični obleki, jednako občinstvo na galeriji. Poslanci, vzlasti na desnici so prišli v obilnem številu. Niso pa prišli SohOnererjanci in socijalni demokratje, zadnji z izgovorom, da nimajo črnih oblek. Tudi na levici je manjkalo precej poslancev. Nagovor predsednika so poslanci poslušali stoje. Levičarji in anti-semiti so se spodtikali nad koncem predsednikovega ogovora, ker jo Fuchs govoril o cesarju in kralju. Predsednik je ugovarjal-cem pojasnil, da je cesar tudi češki kralj in da so v državnem zboru razven alpskih dežela zastopane tudi dežele češke krone. Dunaj, 25. novembra. Danes je zboroval izvrševal ni odbor desnice. Seje so se vdeležili vsi člani načelstva slovanske krščansko-narodne zveze. Na dnevnem redu so bile nekatere nujne zahteve slovanske zveze, katerim je izvrševalni odbor desnice pritrdil soglasno ter bo načelstvo desnice te stvari naznanilo vladi. Dunaj, 25. novembra. Predlog poslanca Daszynskega in tovarišev je odklonila zbornica s 189 proti 96 glasovom. Večji del liberalnega veleposestva, italijanskih poslancev in članov Mauthnerjeve skupine je bil odsoten, ostali členi teh strank so glasovali za predlog. Dunaj. 25. novembra. Prihodnja seja državnega zbora je v torek. Na dnevnem redu je trgovinska pogodba z Japanom, vrav-nava Donave in načrt zakona za zboljšanje plač državnih služabnikov. Dunaj, 25. novembra. „Wiener Zeitg." poroča: Cesar je imenoval deželnega poslanca Lupula deželnim glavarjem buko-vinskira, poslanca Rotta pa njegovim namestnikom. Dunaj, 25. novembra. Vojni minister Krieghammer je došel danes na Dunaj, kamor pride tudi Fejervary. Dunaj, 25. novembra. „Wiener Abend-post" poroča, da se je podaljšal rok za vlaganje fasij do 1. marca 1899. Budimpešta, 25. nov. V včerajšnji seji liberalne stranke je izjavil baron Banffy, da je vlada pripravljena na vsak slučaj in da bo, ako bodo zahtevale razmere, posegla po najskrajnejem sredstvu. Za sedaj prosi stranko, naj vztraja mirno ter z zaupanjem gleda v bližnjo bodočnost. Budimpešta, 25. novembra. Koncem avo o indemnitetni predlogi. Posl. Košut je izjavil, Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 25. novembra. Slovenski državni poslanci so skrajno nezadovoljni z n a u č n i m m i n i s t r o m ter zatrjujejo, da ministru sploh ni znano, da na I včerajšnje seje je pričela zbornica razprav t vi l • • C\ 1______! - — 1__1-- ~ ~ ! J .. <-. rJ I ™ I DaciI I^Aonf ln i v l o T7 i Koroškem bivajo Slovenci in kako se jim godi glede šolstva. V tem oziru ne bo boljše, I da odklanja predlogo, ter izrazil vladi neza- dokler bo poslanec Wolfhard, kor. nemški nacijonalec, zaupnik naučnega ministra in ob jednem tajnik nemškega „šulvereina". Iz postopanja naučnega ministra bodo slovenski poslanci izvajali svoje posledice. Dunaj, 25. novembra. Dalmatinski poslanec Biankini je izstopil iz slovanske krščansko-narodne zveze, ker klub ni pritrdil njegovi interpelaciji glede železnice čez Lisso. Dunaj, 25. novembra. (Slavnostna seja.) Obe zbornici državnega zbora sta se sošli danes k izredni seji in sicer poslanska zbornica ob 11., gospodska pa ob 12. uri. Na dnevnem redu je bil jedini predmet: čestitanje cesarju povodom vladarske petdesetletnice. Predsednik dr. pl. Fuchs je otvoril sejo poslani tce zbornice z nagovorom, v katerem je kazal na modro vladanje cesarja upanje. Razprava se nadaljuje v današnji seji. Budimpešta, 25. novembra. Danes je vse mirno. Na prostoru pred zbornico je videti vsakdanje lice. Tudi seja se mirno nadaljuje. Opozicijonalna narodna stranka predlaga na cesarja adreso zaradi sleparij pri volitvah. Budimpešta, 25. novembra, Na pritožbo nekaterih opozieijonalnih poslancev radi ukaza naučnega ministra glede praznovanja vladarske petdesetletnice, je vlada odgovorila, da Ogri ne bodo slavili 2. decembra 1848, marveč le zahvalili božjo previdnost za ohranjenje modrega vladarja, kakor seje to zgodilo tudi povodom petindvajsetletnice. Pariz, 25. novembra. General Zurlinden je podpisal odlok, ki določa, da se mora Picquard radi ponarejevanja listin zagovarjati pred vojnim sodiščem. Obravnava se vrši 12. decembra. Berolin, 25. novembra. Bivši pruski poslanik pri Vatikanu pl. Bulow je vpo-kojen. Listnica uredništva. G. A. t I.: Poročila o dotični zadevi nismo prejeli nobenega. G. P. v C.: Hvala lepa I Kmalu objavimo! 8'mrli so: 24. novembra. Terezija Klopčar, krčmarja hči, 3 mesece, Poljanska cesta 13, črevesni katar. V bolnišnici: 23. novembra. Ivan Novak, delavec, 29 let, ileus. Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 30ti-2 m. ■ « a čas opa-lovanja Stanje barometra v min Temperatura po Celziju Vetrovi Nab« * - ,s s. > 3 * * M CLi 24 9. zveeer 7221 48 brezv. dež 25 7 zjutraj 2. popol. 725 6 725 8 8-4 153 sr. sever sr. jzab. del. jasno pol oblačna 6-8 Ob deževnem vremenš lepa jutranja zarija, zahod črno prezlečen. L rs i lepim, jako rodovitnim sadnim vrtom, kjer je že mnogo let dobra strojarija, stoječa tik ceste Radovljica-Begunje, prodA se lz proste roke pod jako ugodnimi pogoji. Več se izve pri lastnici Katarini Volek, Žapuže. posta Begunje, Gorenjsko 831 1 Razpisana je služba organista in cerkvenika pri farni cerkvi v Št. Juriju pri Kranju do 15. decembra 1898. Službo bo treba nastopiti dn6 16. januvarija 1899. Prošnja s spričalom sposobnosti in zadržanja naj se pošlje podpisanemu. Št. Jurij pri Kranju, dnž 24. novembra 1898. Anton Knkelj, 829 5-1 župnik. Jubilejske ustanove. Podpisana zbornica razpisuje za 1. 1898 osem cesar Franc-Jožef o vili ustanov po 25 gld. za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske. Prošnje naj se pošljejo zbornici do 30. novembra 1898. Priloži naj ue jim od župnijskega in občinskega urada potrjeno dokazilo, da je prositelj obrt samostojno izvrševal, da zdaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog. V Ljubljani, dne 16. novembra 1898. Trgovska in obrtniSka zbornioa za Kranjsko. su 3-3 IVAN KORDIK, Ljubljana, Prešernove ulice št. 10-14, priporoča svojo veliko zalogo igrač in darila za Miklavža na debelo in drobno. Posebno velika zaloga gumijastih in klopčinasiih čevljev najboljših izdelkov 809 6 -3 IVAN KREGAR izdelovatelj cerkvenega orodja in posode v Ljubljani Poljanska cesta 8, poleg Alojzijevišča [A r% priporoča se prečast. duhovščini, cerkvenim [A predstojništvom in dobrotnikom v najna- |>< tančnejše izdelovanje *" monstranc, ciborijev, ke-lihov, tabernakljev, svečnikov, lestencev, krizev ua 766 64 % \ ♦ ♦ « Ki iz najboljše kovine po poljubnem slogu in po nizki ceni. HST» 1» <» «■ aj j o zidana baraka z opeko krita, popolno dobro ohranjena, 10 m dolga, 4 '/j m široka, na Pogačarjevem trgu, na oglu Medarskih ulic za škofijo, prav po ceni proti temu. da se takoj odstrani. — Več se poizve pri J. Klauer-ju, ravno tam. 823 2—2 •€3-63€3€3€3€3-€3-f Stanarinske knjižice za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovod ne in mestne doklade, dobe se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol Tiskarni v Ljubljani. Št. 41210. 832 2-1 V torek dn6 6. deoembra t. 1. med 11. in 12. uro dopoldne vršila se bode pri tukajšnjem uradu minuendo - licitacija za preskrbljevanjc hrane in vožnje odgoncev pri odgonsko-postajski občini ljubljanski za leto 1899. K tej licitaciji se vabijo podjetniki s pristavkom, da je prevzemniku vložiti 50 gld varSčine. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 18. novembra 1898. Ivan Kordik, Ljubljana, zaloga drobnine in igrač na drobno in debelo Prešernove ulice št. 10—14, pošilja po poštnem povzetju brez stroškov svetilnice (lampione) za cesarsko jubilejsko slavnost, kateri 5 do 6 ur gorijo. 25 kosov z držalom gld 3 —, 50 » » „ »5 —. brez držala 1 gld. cenejši. 825 4 -1 Harmonij, dobro ohranjen in po nizki ceni, Je na prodaj. — Pojasnila daje Matej Holmar, organist, v St. Bupertu na Dolenjskem. 8l8 3 3 Št. 37997. 786 3—3 Pri podpisanem magistratu podeliti je za tekoče leto sledeče ustanove: 1. 2. 3. 4. gld. 100-, . 96-, . 98--, » 99—, Jan. BernardlnJJevo v znesku . . . Jos. Jak. Schtllingovo v znesku . . Jurij ThalmeinerJevo v znesku . . Jan. Joat. WeberJevo v znesku . . do katerih imajo pravico hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omožile in so uboge in lepega vedenja. Jan. Nikl. Kraskovloevo v znesku do katere ima pravico ubogi kmetovalec iz šeutpeterske fare v Ljubljani. Jan. Ant Fanoojevo v zne-ku . . . do katere imajo pravico uboge, poštene neveste meščanskega ali pa nižjega stanu. Jos. Feliks Sinovo v znesku .... katero je podeliti dvema najbolj revnima deklicama iz Ljubljane. II. Ant. Raabovo v znesku . Pravico do polovice te ustanove imajo uboge, dobro v/gojene hčere ljubljanskih meščanov, ki so se letos omožile; druga polovica pa se podeli ubogi, pošteni vdori ljubljanskega meščana. Prošnje za eno ali drugo teh ustanov vložiti je opremljene stratnem vložnem zapisniku. 5. 6. 8. 81—, 67—, 48'30, 231-- 10. 11. 12. 13. MIha Paklčevo v znesku..... do katere imajo pravico ubogi obrtniki meščanskega stanu ali pa njih vdove. Jan. Krst. Kovačevo v znesku . . . katero je razdeliti med štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali vdove-matere, ki imajo po več otrok in uboštva niso sami zakrivili. 130 — 151-20, 84' Helene Valentlnijeve v znesku katero je razdeliti med otroke v frančiškanski fari rojene, ki nimajo starisc* in še niso 15 let stari. Marije Kosmafieve v znesku .... » 100'—, do katere imajo pravico uboge sirote uradnikov iz Ljubljane, ki so ženskega spola in lepega vedenja. Ustanova za onemogle posle v znesku » 50 40, katero je razdeliti med šiiri uboge posle, ki več delati ne morejo in so na dobrem glasu. z vsemi potrebnimi dokazili dO 25, t. m. pri magi- Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 1. novembra 1898. I> ii i i a j s k a borza. Dne 25. novembra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/„...... Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista......... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark............ SO frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 101 gld. — k 100 > 85 120 > 05 101 > 25 119 > 80 97 > 65 910 > — 353 > 25 120 > 50 58 » 92 >/, 11 > 78 9 > 65 44 > 45 6 > 69 Dne 24-. novembra. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 2^0 gld. , . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 1"0 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke V°/0, 10n gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » > južne železnice 3"/„ . » » južne železnice 5"/0 . » » dolenjskih železnic 4°/„ 165 gld. 50 kr. 159 » - > 197 . - > 99 » 10 » 138 » - > 130 » 50 » 1(8 » — > 112 » - > 98 » 60 » 98 » - » 220 » -- > 180 » -- > 126 » 25 » 99 > 50 > Kreditne srečke, 100 gld....... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Genois srečke, 40 gld....... Waldsteinove sreeke, 20 gld...... Ljubljanske srečke ......... Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. Akcije južne železnice, 200 gld sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........ .v.-^ al!®*; •« 203 gld. - kr. 170 » — » 19 » — » 25 . 50 » 83 » 50 . 83 » — » 60 » — » 24 » — » ir-3 » 50 . 3470 » — > 423 » — > 68 » 75 » 113 » — » 176 » 45 » 170 » — > 127 » 50 » XXXTir. Jetnik. 1. olctol»jfo«i se prične novo celoletno miročevanje! ✓ / \ oznanilo žrebanja tu in inozemskih loterij- BH i»>t'« škili efektov, izkaz vseli izžrebanih državnih in zasebnih obligacij. ProinlornA Horiln „Flnanzlellea Jahrbuoh", ki obsega D1 CipiabllU UdlllU zaznamek vseh izžrebanih srečk. Naročuje se s poštnimi nakaznicami pri vseh c. in poštnih uradih kr. in pri administraciji . Morcur Dunaj. I. Wollz«llo 10 celoletna naročnina.