::::::::::<::::::::::: mmim H :::::::::::: ;» I ::::9:::h: ,mm ■ ■ ■■»■■■■> Olli C I A L I S T IČ N E ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA LETO III. ® ŠTEVILKA 1 JANUAR 1964 CENA 20 DIN Priprave za sestavo statuto Namesto 23 krajevnih odborov samo 16 krajevnih skupnosti ZASEDALA JE KOMISIJA ZA STATUTE KRAJEVNIH SKUPNOSTI PRI OBČINSKI SKUPŠČINI. UGOTOVILA JE, DA SO PRIPRAVE ZA SESTAVO STATUTOV ZE TOLIKO NAPREDOVALE, DA BODO DO KONCA MESECA JANUARJA ŽE PRIPRAVLJENI OSNUTKI ZA KRAJEVNE SKUPNOSTI KAMNIK, KOMENDA, ZG. TUHINJ IN PALOVlCE. PRI SESTAVLJANJU OSNUTKOV STATUTOV BODO SODELOVALE KOMISIJE, KI SO JIH NA POSAMEZNIH OBMOČJIH IZVOLILE DRUŽBENE IN POLITIČNE ORGANIZACIJE. Občinska komisija za statute krajevnih skupnosti je obravnavala tudi območja krajevnih skupnosti. Člani so se zedinili, da občinski statut v poglavjih, ki govore o krajevnih skupnostih, ne bo določal števila krajevnih skupnosti, ampak postavlja pogoje za ustanovitev neke krajevne skupnosti. Ti pogoji so predvsem večje ozemlje kot pri dosedanjih krajevnih odborih zaradi boljšega gospodarjenja in teritorialno bolj zaokrožene celote. Eden od osnovnih pogojev pa je seveda pripravljenost občanov do samoupravljanja. Po razpravah pri krajevnih organizacijah SZDL in krajevnih odborih kaže, da bo iz dosedanjih 23 krajevnih odborov nastalo le 16 krajevnih skupnosti. Tako so se Križ, Mlaka in Komenda zedinili, da se združijo v eno krajevno skupnost Komenda. Zanimive so bile razprave v Motniku in Špitaliču. Zastopniki Spitaliča so za združitev z Mot-nikom, v Motniku pa niso za to. V Tuhinju in Smartnem bosta dve krajevni skupnosti. Na Pšaj-novici predlagajo, naj bi kar kra- jevna organizacija SZDL skrbela po občasnih komisijah in odborih za zadovoljevanje občanov svojih zaselkov. Palovčani in njihovi odbori so že doslej pokazali veliko prizadevanje pri urejanju svojih krajevnih potreb in se upravičeno ogrevajo za samostojno krajevno skupnost. Na sestanku odborov so se zavzemali za ureditev dobre prevozne ceste skozi zaselke, v 7-letni plan pa so vnesli zgraditev novega šolskega poslopja, ki naj bi bilo približno tako kot v Cešnjicah. Na Selih in v Srednji vasi so se odločili za eno krajevno skupnost, tako tudi na Gozdu in v Črni. Kaže, da se bosta združila tudi krajevna odbora Godič in Kamniška Bistrica, kjer imajo že nekaj skupnih odborov političnih in družbenih organizacij. Kamnik, Nevlje, Tunjice, Duplica, Smarca, Volčji potok, Podgorje in Moste se ogrevajo za to, da ostanejo samostojni kot do sedaj. Te predvidene krajevne skupnosti bodo imele svoja družbena središča tam, kjer so sedaj ponekje že dograjeni ali pa še nedograjeni zadružni ali pa prosvetni domovi, kjer se občani lahko zbirajo na svojih zborih, sestankih in sejah. Ti domovi bodo prešli v upravljanje krajevnih skupnosti. Taka je dosedanja slika, zadnjo besedo pa bodo imeli zbori volil-cev, ki bodo v mesecu februarju. Kmetijska zadruga k Agrokombinatu S 1. januarjem 1964 je Kmetijska zadruga Kamnik prešla v reorganizacijo. Do te reorganizacije je prišlo na podlagi zakona o gozdovih. Gozdarstvo kot dejavnost v KZ se pripoji gozdnemu gospodarstvu. Način dela v zadrugi je bil prilagojen vsem dejavnostim. Ko se je gozdarstvo odcepilo, je bil s tem spremenjen sistem dela in treba je bilo zmanjšati upravo. Občinska skupščina, ki je o tem sklepala, je imenovala posebno komisijo z nalogo, da prouči nastali položaj v KZ in da predlaga občinski skupščini ustrezne ukrepe za nemoteno nadaljnje delo v zvezi z.razvojem kmetijstva v občini. Glavno vprašanje je bilo, kako naj okrnjena KZ gre v novo gospodarsko leto. Po temeljiti ekonomski analizi stanja v KZ je zadružni svet na svoji seji dne 26. decembra 1963 odločil, da se s 1. januarjem pripoji z vso lastno kmetijsko proizvodnjo k Agrokombinatu Ljubljana. + ZAKAJ K AGROKOMBINATU OBVESTILO! Bralce »Kamniškega občana-« obveščamo, da je v današnji številki objavljeno nepopolno gradivo predloga družbenega plana in proračuna občine Kamnik za leto 1964. O predlogu bomo razpravljali na zborih volivcev, ki bodo po objavljenem razporedu v dneh od 14. do 18. februarja. Istočasno obveščamo, da bo po sklepu skupščine občine Kamnik od 1. januarja 1964 izhajal »Uradni vestnik« občine Kamnik kot priloga »Kamniškega občana«. V »Uradnem vestniku« bodo objavljeni odloki, odredbe in drugi akti občinske skupščine, razpisi, izvlečki iz zaključnih računov delovnih orga.niza.eij in podobno. Občinska skupščina je ustanovila navedeno uradno glasilo z namenom, da bodo občani, delovne in druge organizacije na čim preprostejši način stalno in pravočasno obveščeni o svojih predpisih in drugem. Ti pa dosežejo svoj namen le, če so vsi z njimi dobro seznanjeni. Kmetijska proizvodnja kamniške zadruge je šele v investicijski izgradnji. To se pravi, da si zadruga šele pridobiva nova zemljišča, da gradbeni objekti še niso v celoti dokončani in da še ni izvedena popolna organizacija proizvodnje. Investicijski program kamniške KZ je popolnoma v skladu z dejavnostjo Agro-kombinata, ki je že globoko zgradil kokošjo farmo na Duplici in izkorišča planinske pašnike na Menini. V okviru tako velike kmetijske organizacije kot je Agrokombi-nat, bo omogočeno lažje in kvalitetnejše opravljanje kmetijskih del, kar še posebej velja za strojno obdelavo. Agrokombinat ima nad 100 traktorjev, kar je zagotovilo, da bodo polja smotrno obdelana, medtem ko bi KZ Kamnik morala šele nabavljati nove stroje. Tudi strokovna služba je zagotovljena le v okviru večje organizacije, ker manjša organiza- cija ne more imeti vsega kadra specializiranih ljudi. Pri Agrokombinatu je že uvedena močna specializacija dela. Zato je zadružni svet na zadnji seji upravičeno spoznal, da okrnjena KZ brez gozdarstva in brez lastne proizvodnje ne bi mogla odigrati tiste vloge, ki jo naš kmetijski človek od nje pričakuje, namreč pospeševanje kmetijske proizvodnje v zasebnem sektorju na podlagi čvrstega gospodarskega sodelovanja (kooperacije) v proizvodnji. ♦ »KOOPERACIJA« Zadružni svet KZ Kamnik se je tem laže odločil za svoj sklep, ker je bil pri Agrokombinatu na novo ustanovljen obrat z nazivom »Kooperacija«. Ta bo skrbela, da bodo gospodarski odnosi med kmeti in družbenim sektorjem še bolj prišli do izraza. Kader, ki bo delal v »Kooperaciji«, se bo ukvarjal v prvi vrsti z vprašanjem, kako dvigniti proizvodnjo in povečati dohodke kmetu-kooperantu. V zadrugi tega nismo mogli doseči prav zaradi pomanjkanja strokovnega kadra, medtem ko bo v novi povezavi v okviru Agrokombinata to omogočeno. Agrokombinat je močna organizacija, ki ima v svoji dejavnosti združeno celo vrsto velikih obratov, kot so farma bekonov v Ihanu, farma kokoši nesnic in piščancev za cvrtje, velika mlečna proizvodna in predelovalna indu-0 Nadaljevanje na 4. atr. < o m o t—i t—I Z Kakor vsako icto, bo tudi letos mladina ob obletnici snu t največjega slovenskega pesnika Prešerna organizirala proslavo v počastitev njegovega spomina. Prešernov dan 8. februar ni samo šolski praznik, ampak je praznik vsega našega kulturnega prizadevanja. Zalo bo mladina gimnazije največjega prosvetnega zavo- da v naši občini, organizirala proslavo, ki bo prerasla šolski okvir in bo namenjena vsej naši javnosli. Gimnazijci bodo predstavili Prešerna v okviru njegove dobe in poudarili njegovo vrednost in pomen v krogu kulturnih narodov. Prešernova proslava V okviru prosvetnega društva Podgorje zelo aktivno dela tudi šahovska sekcija. Eden najboljših je gotovo Lojze Jagodic, ki ga vidimo na sliki, kako rešuje težko situacijo na nedavnem dvoboju med Podgorjem in Godičem. Rezultat 5 : 3 v korist Podgorcev Občni zbor Prosvetnega društva Podgorje Na nedavnem občnem zboru prosvetnega društva v Podgorju so ugotovili, da je v preteklem letu prosvetna dejavnost kljub vzporedni akciji za gradnjo doma družbenih organizacij, vendarle napredovala. Podgorski amaterji so poleg številnih kulturnih programov ob raznih praznikih imeli osem predstav Nušičeve komedije »Žalujoči ostali« in enodejanke »Analfa-bet«. Največji uspeh pa so dosegli s prireditvijo Podgorske ohceti, pri kateri je sodelovalo preko 80 ljudi. Poleg pomanjkljivosti v sedanjem delu so na občnem zboru obravnavali tudi program dela v letošnjem letu. Opozorili so predvsem na to, da je treba sedaj, ko so urejeni prostori, začeti poleg dramske sekcije razvijati tudi klubsko življenje. V ta namen so skupno z ostalimi družbenimi organizacijami pripravili program predavanj in razgovorov o področjih, ki vaščane najbolj zanimajo. Mnenja so bili tudi, da bo treba s strani občinskega sveta Svobod in prosvetnih društev več pomoči pri uveljavljanju novih oblik klubskega dela. Slovenci smo bili do Prešernovega časa v svojem kulturnem razvoju daleč za drugimi evropskimi narodi. Prešeren pa je s svojima Poezijami premostil vsa stoletja in postavil mali slovenski narod v vrsto drugih kulturnih narodov. Proslava bo skušala prikazati Prešerna in njegovo pesniško ustvarjanje v družbi z njegovimi velikimi vrstniki, kakor so Byron pri Angležih, Puškin pri Rusih, Lamartine pri Francozih, Petöfii pri Madžarih, Njegoš pri Črnogorcih, Maeha pri Cehih in Micklewicz pri Poljakih. Proslava hoče prikazati romantiko, ki je pri slovanskih narodih zanetila mogočen plamen zavesti o potrebi političnega in narodnega osvobojenja. V prvem delu bo obsegala ljubezenske pesmi vseh naštetih velikih pesnikov raznih evrop.siH.ih narodov, pesmi, ki so nastale v mladih letih njihovega pesniško ga ustvarjanja. Drugi del obseg;, pesmi iz njihovega sodobnega življenja, tretji pa njihovo ljubezen do tlačenega ljudstva in do domovine ter njihovo borbo za osnova človekove in narodove pravice. Bili so glasniki tega Doja, nanj so pozivali in zanj iz-trošili svoje življenjske moči: Miicklewicz je umrl v pregnanstvu sredi boja za osvoboditev Poljske, Byron je kot izgnanca zadela smrt med vojaki za osvoboditev Grčije, Petöl'i je padel na bojišču za svobodo Madžarske, Puškina je po dolgih letih pregnanstva zadela krogla carjevih podkupljencev, Macha so strle razmere, v katerih je Slovaška živela, že v 26. letu starosti, Njegoša so uničili napori za osvoboditev Črnogorcev, Prešerna so prezgodaj podrla dolga leta živo-tarjenja in boja za. vsakdanji kruh. Pesmi, ki so jih v času teh bojev zapisali, so še danes Jive in oznanjajo veliko vero v zmago pravčinega boja. Praäorna in njegove velike sodobnike bomo slišali ob spremljavi glasbe, ki je nastala v istem času kot pravi dragulj v glasbeni umetnosti. Ljudska knjižnica v Kamniku V vrsti prosvetno-kulturnih ustanov v našem mestu zavzema vidno mesto tudi Ljudska knjižnica v stari čitalniški zgradbi na Titovem trgu. Knjižnica se je osamosvojila 1. 1962 z dediščino različnih manjših predhodnic. Svoje korenine pa ima gotovo še v predvojni knjižnici in čitalnici delavskega kulturnega društva Solidarnost v Veliki (Maistrovi) ulici. Njeno delo je bilo zelo razgibano in plodno, toda pretrgala ga je nacistična okupacija, ki knjižnici ni prizanesla, saj je bila skoro uničena. Po osvoboditvi se je prvi zavzel za knjižnico okrajni sindikalni svet. Pričel je z nakupi in izposojanjem ter zbiranjem knjig iz stare knjižnice. S tem je bilo vsaj delno zadoščeno potrebam, saj je bila to edina javnosti dostopna knjižnica v Kamniku. Kupovali so predvsem knjige s politično vsebino, kot je pač terjal tisti čas in po katerih so ljudje največ spraševali. Leta 1952 so imeli v knjižnici približno 2.000 knjig. Za začetek kar dovolj. Toda obiskovalcev so imeli razmeroma malo. Vzrok moramo gotovo iskati v nizkih kupnih cenah knjig, saj si je zaradi tega marsikdo ustvaril svojo knjižnico. Tudi remajhna izbira leposlovnih knjig je pripomogla k temu in nujno je bilo treba storiti preo-kret. Začeli so dajati prednost leposlovju in poljudno strokovni literaturi. Število obiskovalcev se je kmalu dvignilo in knjižnica je začela preraščati ozke okvire prvih povojnih let, ko je imela v prvi vrsti vzgojno-politični namen. Večina obiskovalcev je v tem času iz vrst dijaštva, ki išče v knjižnici knjige za svoje domače čtivo, na drugem mestu so uslužbenci in gospodinje, a na tretjem delavstvo. Vodenje, izposojanje, nabavljanje in urejanje je bilo prepuščeno ljudem, ki so to delali brezplačno, a vendar z velikim veseljem. Leta 1956 je prišla Ljudska knjižnica pod up*wo DKD So-lidaruof.t in dobi svojo s tajno knjižničarko. Povečana zainteresiranost kmalu pokaže uspehe. Politika knjižnice postane bolj načrtna, zvišana so denarna sredstva za nabavo knjig v povprečju 250 tisoč dinarjev letno in vpeljali so vse tedaj veljavne principe 'knjižničarskega dela. Število stalnih obiskovalcev se je dvignilo na 1250. Število knjig pa je poraslo za preko 2000 v nekaj letih. Tudi razmerje med eno in drugo vrsto literature je dokaj ugodno ter prilagojeno času in povpraševalcem: preko 2000 leposlovnih, 560 političnih, 718 poučnih, 702 pionirskih ter različne revije. V tem času je knjižnica začela tudi z medsebojnim zamenjevan-njem knjig. V posebnih potovalnih kovčkih je posojala okoliškim krajevnim knjižnicam knjige ter s tem vsaj delno zadostila velikemu povpraševanju. Toda ta dobro zamišljena akcija se je zaradi dragega prevoza počasi opustila, čeprav bi imela lahko lepe uspehe. Največje težave pa je knjižnica že v tem času imela s prostori, ki niso namensko grajeni in kar je najbolj važno, da so premajhni. Spomladi leta 1960 je knjižnica za dve leti prešla v upravo Delavske univerze, leta 1962 pa pod okrilje občinskega ljudskega od- bora. Knjižnica je začela delovati kot samostojen zavod z rednimi letnimi dotacijami in stalnimi uslužbenci. Zlasti se je povečalo število knjig z raznimi darovni-cami ter z dediščino razpuščene vajeniške šole v Mekinjah. Število knjig se je proti koncu leita 1963 dvignilo na 8200, število Stalnih obiskovalcev pa na 2200. Težave zaradi premajhnih prostorov so1 postale še večje. Knjige so> na-itrpane v ozkih omarah in palicah, ki niti najmanj ne odgovarajo sodobni ureditvi knjižnice. Obiskovalci bi morali imeti prost dostop do knjig in svobodne izbire, a kako? Na razpolago sta le dva prostora za knjige, izposojanje in za opravljanje rednega knjižničarskega in administrativnega dela. Široko zastavljeno^ delo je skoro ohromelo, ogromna sredstva, ki so vložena v knjige, pa so mrtev kapital strpan po policah. Knjižnica bo kmalu urejena po moderni decimalni klasifikaciji. Toda tudi to delo bo polovično, ker v teh prostorih ljudem ne bo možen dostop do katalogov in seznamov, ker jih enostavno ni kam postavili. V tem, nevzdržnem stanju je možna samo ena rešitev, knjižnica naj dobi prostore, ki bodo primerni in ki jih potrebuje za svoj obstoj in razvoj. Z. 8. O delu delavske univerze Kamnik Ni sredstev za nekatera področja O delu kamniške delavske univerze doslej še nismo pisali — pred leti smo zasledili le nekaj člankov o kadrovskih težavah te ustanove — zato smo zaprosili upravnika DU za kratek razgovor. Povedal nam je, da je Delavska univerza začela uspešneje delovati decembra 1962. leta. Kljub kadrovskim in finančnim težavam pa so dosegli razmeroma lepe uspehe. Vprašanje: Katere najpomembnejše akcije .le v pretekli sezoni organizirala Delavska univerza in kje ste dosegli največje uspehe? Na področju ideološko-politič-nega izobraževanja je bila poleg večerne politične šole (30 slušateljev) in mladinsko politične šole (27 slušateljev), ki sta ju vodila oba komiteja, največja politična akciia Delavske univerze organizacija razprav o novi ustavi. V krajevnih skupnostih in kolektivih smo organizirali 46 razprav, ki se jih je udeležilo 4.800 občanov. Med seminarji, ki smo jih organizirali, naj omenimo: štiridnevni seminar za mladinske politične funkcionarje, štiri »periodične dvodnevne seminarje za sindikalni kader ter seminarje za člane organov delavskega samoupravljanja v podjetjih Alprem, Sloga, Modelit in Svilanit. Pri poljudnovzgojnem delu smo Skupaj z mladinskim komitejem organizirali Tribuno mladih (6 predavanj o glasbi, umetnosti, po-potovanijh itd.). Šolo za življenje (ciklus predavanj na Križu, v Komendi, Tuhinju in Stahovici), predavanja Šole za starše ter štiri predavanja o obrambni vzgoji prebivalstva. Rednih filmskih predstav na terenu nismo organizirali, ker za to nismo imeli na voljo nikakršnih finančnih sredstev. Posredo vali smo dvanajst filmskih predstav raznim kolektivom in ustanovam ter 5 filmskih predstav v predvolilni akciji po naročilu SZDL. V okviru strokovnega izobraževanja smo sodelovali pri tečaju za gozdne delavce, tečaju za u-pravljavce motornih žag, seminarju za priučitev tkalk in seminarju za pedagoške delavce. Organizirali smo še dvodnevni seminar za izdelavo statutov delovnih organizacij za občini Kamnik in Domžale. Omeniti moramo seveda še angleški tečaj, ki je redno deloval. Vprašanje: Kakšne akcije pripravljate in kaj imate še v načrtu? O sestavi programa Delavske univerze marsikdo meni, da ga sestavlja Delavska univerza sama, pa ni tako. Poglavitni del programa Delavske univerze mora biti sestavljen Iz programov druž-beno-političnih organizacij. Kaže, da bomo letos organizi- rali vse tisto, kar smo že v lanski sezoni. Konkretno: večerna politična šola že deluje, jezikovne tečaje imamo štiri — nemški začetni in nadaljevalni ter angleški po novi avdiovizualni metodi in nadaljevalni tečaj. Nekaj je bi-lp tudi že seminarjev in drugih prireditev, največ časa pa nam sedaj vzame urejanje Kamniškega občana. Urejanje in upravljanje tega lista je zdaj v celoti pre-ii^š-no na Delavsko univerzo. O bližnjih akcijah pa naj omenimo predavanja v okviru Tribune mladih, ki jih bomo pripravili še letos, s predavanji Šole za življenje bomo pričeli prihodnje leto, prav tako bomo pripravili v prvih mesecih leta 1964 seminarje za mladinske funkcionarje in sindikalni kader, razen tega pa v januarju tudi seminar za predsednike • krajevnih organizacij SZDL in člane komisij za izdelavo statutov krajevnih skupnost). Razen tega bomo organizirali več seminarjev za kolektive. Vprašanje: Vaše težave in problemi? Kakor povsod, so tudi pri nas težave z denarjem. Jasneje povedano: Delavska univerza sicer ima denar za obstoj, nima pa sredstev za razširitev svoje dejavnosti, zlasti pa ne za tista področja izobraževanja, ki so najbolj potrebna, a zanje nihče nima denarja. Posebno pereč je problem filmskih predstav v Tuhinjski dolini, kjer občani negodujejo, ker nimajo nikakršnega kulturnega razvedrila. Za to pomanjkljivost dolžijo Delavsko univerzo, vendar ta ni kriva, ker nima sredstev. Po oceni bi potrebovali okoli 80.000 dinarjev na leto, da bi lahko organizirali redne preds'ave. Podobne težave so tudi s Šolo za starše in Solo za življenje. Najhujši problem pa je priprava predavanj in razprav za izobraževanje in družbeno-politično vzeojo na podeželju. Našim kmetijskim proizvajalcem bi morali več govoriti o sodobnem kmetijstvu, socializaciji vasi, organizaciji in delu krajevnih skupnosti, življenju kmetov, ki oddajo zemljo družbi itd. Po drugih komunah daje skupnost oziroma posamezni sveti namenska sredstva za takšno izobraževanje iz sredstev za kulturo in prosveto. za kmetijstvo, za socialno politiko in drugih. Med lastnimi denarnimi težavami pa moramo omeniti dejstvo, da mora Delavska univerza s prodajo izobraževalcih uslug ustvariti najmanj 300.000 dinarjev čistega dohodka na leto, da krije vsaj del materialnih stroškov. Da takšen komercializem nujno izkrivlja resno izibraževal-no delo, je jasno. No. kljub vsemu pa moramo ob zaključku povedati, da je sodelovanje Delavske univerze z druž-beno-političhimi organizacijami in občinsko skumščino razmeroma uspešno in lahko pričakujemo, da bodo vsaj do prihodnje sezone urejeni tudi tisti pereči problemi, ki doslej še omejujejo delo Delavske univerze. T. R. Ali se bosta združila NK Kamnik in NK Svoboda Duplica?] Predlog vreden razmišljanja KVALITETA NOGOMETA V NAŠI OBČINI V ZADNJIH LETIH ZELO NIHA. VZROKOV ZA TO JE VEC. PREMAJHNA SKRB ZA VZGOJO NARAŠČAJA IN ZA KVALITETNO USPOSABLJANJE MLADINE PRAV GOTOVO MED TEMI VZROKI NI NA ZADNJEM MESTU. Rezervni oficirji o svojem delu V bodoče bo treba še več storiti za izobraževanje in izpopolnjevanje znanja rezervnih oficirjev in podoficirjev. Taka je bila ena izmed poglavitnih ugotovitev na letošnjem občnem zboru ZROP Kamnik. Kam usmeriti bodoče izobraževanje, je precej dobro pokazal jesenski preizkus znanja članov ZROP. Na občnem zboru so poudarili, da bi bilo potrebno več praktičnega dela in usposabljanja. Tak način izobraževanja |e pokazal svoje dobre strani že letos, ko je društvo organiziralo vrsto praktičnih vaj in orientacijskih pohodov. Te oblike dela so vedno pritegnile velik del članov. Ker je članov društva veliko in prebivajo na celotnem področju Občine, bi morda kazalo proučiti možnosti za razvijanje dejavnosti na ožjih teritorijih oziroma področjih občine. Na ta način bi prav gotovo zajeli še več starešinskega kadra kot. sedaj, ko je dejavnost društva vezana le na center občine. Predsednik ZROP Janez Prczelj podaja poročilo na občnem zboru Oba nogometna kluba v občini kar nekako izmenoma zavzemata višja oziroma nižja mesta na prosvetnih tekmovanjih v okviru ljubljanske nogometne podzveze. Neke ustaljene kvalitete pa niti v enem niti v drugem klubu ni in je pravzaprav ne more biti, ker imata oba kluba premajhno zaledje iz katerega bi vsak zase črnala dovolj kvalitetnega kadra. Čeorav je Duplica trenutno zavzela najvišje mesto na lestvici NPL, vendar v vodstvu kluba ni mnogo optimistov, ki bi upali, da bo moč ta položaj daljše obdobje obdržati. Nasprotno pa pri NK Kamnik, vsaj tako je bilo čutiti iz razprave na nedavnem občnem zboru, pričakujejo spričo rehabilitacije nekaterih dobrih igralcev v pomladanski sezoni večji napredek, kot. so ga pokazali v pretekli sezoni. Obn kluba pa se borita z istim problemom, namreč kako v svojem okviru zbrati čimveč kvalitetnih nogometašev. O tem vprašanju so govorili tudi na občnem zboru NK. Kamnik in v zvezi s tem ponovno razpravljali o pred-lotru. ki ni nov, vendar doslej še ni bil resneie obravnavan. Gre za združitev obeh nogometnih klubov v občini. Gre za to, da bi na ta način dobili v občini res kvalitetno moštvo, ki bi bilo sposobno nastopati tudi v republiški ligi. Vsekakor ima ta predlog vrsto dobrih strani. Poleg večje kvalitete bi bila tudi sredstva, ki 9 Nadaljevanje na <*• fdr. > 5* Z W O OB O > v načrtu: Gradnja turističnega Avtc-moto servisi Občni zbor Avto-moto društva Kamnik ČE BI V KAMNIŠKI OBČINI ŽELELI IZBRATI NAJBOLJ MNOŽIČNA IN HKRATI TUDI NAJBOLJ AKTIVNA DRUŠTVA, POTEM BI MORALI MED NAJBOLJŠE UVRSTITI VSEKAKOR AVTO-MOTO DRUŠTVO. SAMO NEKAJ POGLAVITNIH PODATKOV IZ SPRIČEVALA, KI SI GA JE DRUŠTVO NAPISALO V PRETEKLEM LETU: število članov se je povečalo za preko 30% in sedaj društvo vključuje preko 600 ljubiteljev avto-moto športa; društvo je organiziralo štiri prireditve, med njimi republiško cestno hitrostno prvenstvo; tekmovalci društva so na 13 tekmovanjih dosegli 10 prvih mest, 4 druga in dve tretji mesti itd. V sodelovanju z vodstvi šol je avto-moto društvo usposobilo za poučevanje prometne vzgoje na šolah 8 prosvetnih delavcev. Komisija za vzgojo mladine pa je preverila znanje o prometnih predpisih pri 270 pionirjih, ki so pokazali solidno znanje. Prav sedaj pa je v teku poseben tečaj za pionirje prometnike, ki bodo kas- kanje ustreznih prostorov. S tem problemom se društvo bori že več let. Zato so na občnem zboru dali največ poudarka predlogu, da bi avto-moto društvo že letos začelo graditi svoje prostore. V bistvu naj bi bil to turistični avto-moto servis, v katerem bi bila poleg prostorov za poslovanje avto-moto društva (učilnica, mehanična delavnica, garaža itd.) tudi turistično informativni servis. Tak servis bo spričo povečanega turističnega prometa po otvoritvi žičnice na Veliko planino v Kamniku nujno potreben. Objekt bo po sedanjih predvidevanjih stal ob Ljubljanski cesti v bližini bencinske črpalke. Preko 150 udeležencev občnega zbora Je tako zamisel vsestransko podprlo. Izrazili so priprnvlienost sodelovati pri gradnji objekta, ki bo terjal od avto-moto društva precej naporov. Za požrtvovalno dolgoletno delo v avto-moto društvu je AMZ Slovenije odlikovala 8 najzaslužnejših članov, med njimi tudi Dne 18. I. l%3 je imelo AMD redno letno konferenco. Na sliki vidimo podelitev plaket najzaslužnejšim članom društva predsednika društva Pavla Vol-karja z zlatim častnim znakom AMZ. Ta priznanja pomenijo priznanje celotnemu društvu za njegovo res naporno delo v preteklem letu, hkrati pa tudi spodbudo za uspešno izpolnjevanje nalog sprejetih na občnem zboru. S5 < O 03 O »—4 S5 Letos 28. julija bomo imeli v Kamniku priliko videti najboljše dirkače države. Avto-moto zveza Jugoslavije je namreč poverila izvedbo ene izmed letošnjih dirk za državno prvenstvo kamniškemu avto-moto društvu. V borbo za prva mesta bodo uspešno posegli tudi slovenski dirkači, posebno državni prvak J. Stefe (št.l) Posebno pozornost pa je kamniško AMD v preteklem letu posvetilo izobraževanju svojih članov in posebej mladine na šolah. Na šestih tečajih za voznike A in B kategorije se je usposabljalo 235 ljudi. Ti so opravili preko 4000 ur praktične vožnje. Na 15 tečajih si je pridobilo znanje iz cestno-prometnih predpisov 150 mopedistov. neje praktično sodelovali pri urejanju prometa na kamniških ulicah. Izobraževalna dejavnost AMD Kamnik bi bila lahko še obsežnejša, če je ne bi oviralo pomanj- K novemu avtobusnemu voznemu redu Z novim letom sta si Ljubljana transport, in SAP razdelila prometna področja. S tem sta progi Ljubljana—Mozirje in Ljubljana—Ljubno prešli v upravo Ljubljana transporta, ki je uvedel tudi nekaj novih zvez z Ljubljano. Tako odhaja zdaj v Ljubljano avtobus ob 6.45, 8.10 in 11.45; tisti ob 18.30 pa gre zdaj skozi Moste. Avtobus iz Mozirja pride zdaj v Kamnik ob 7.10. Iz Ljubljane so nove zveze ob 14.00, 14.15 in 15.00 (v Ljubno) in ob 18.10. Spremembe so tudi v voznem rodu skozi Tuhinjsko dolino. Avtobus, ki odhaja iz Ljubljane ob 19.00 in je potem ob 19.30 nadaljeval vožnjo do Golic ter se nato vrnil v Kamnik, bo odslej vozil do Motnika in se ne bo več vrnil v Kamnik. Iz Stahovice je uvedena nova proga ob 5.00 za Ljubljano, popoldne pa ob 17.07 iz Kamnika s takojšnjim povratkom. Nove so tudi zveze s Komendo, od koder odhaja avtobus Izpred Doma zjutraj ob 6.40 v obratni smeri pa vozi do Most ob 11.45 in 15.30. Zakaj ne bi namesto avtobusa ob 11.45 vozil skozi Moste tisti ob 12.30, da bi se dijaki lahko po dopoldanskem pouku takoj vrnili domov in bi jim ne bilo treba čakati do 15.30 ali pa delati ovinek skozi Mengeš? Z. Kmetijska zadruga k Agrokombinatu Predlog vreden razmišljanja % Nadaljevanje s 3. str. jih daje občinska zveza za telesno kulturo in nekateri kolektivi, zlasti »Stol«, mnogo bolje izkoriščena kot doslej. Predstavniki NK Svoboda so tudi na občnem zboru kamniškega nogometnega kluba poudarili, da so za tako združitev. Dosedanji razgovori med upravnimi odbori obeh nogometnih klubov kljub temu še niso rodili nobenih rezultatov. Občinska zveza za telesno kulturo je zato dala pobudo za sklicanje skupnega sestanka upravnih odborov in igralcev obeh klubov, na katerem bi se podrobno pogovorili o vseh pogojih, ki bi jim ob združitvi klubov z obeh strani bilo treba zadostiti. Upajmo, da se bo ta pobuda kmalu uresničila. F. S. % Nadaljevanje s 1. str. strija, tovarna močnih krmil in mesna industrija Emona — Zalog. Tako velika proizvodnja omogoča v prihodnosti razširitev na podeželje v obliki pogodbenega sodelovanja pri pitanju svinj, vzreji piščancev, proizvodnji mleka, živine itd. S tem bo tudi omogočeno, da se bodo kmečka gospodarstva usmerila v manjše število dejavnosti, kar bo ob pomanjkanju delovne sile bolj gospodarno + KAJ BO Z GOSPODARSKIMI POSLOPJI Pri arondaciji zemljišč so mnoga gospodarstva izgubila pretežni del obdelovalne zemlje, ostala pa so jim velika gospodarska poslopja. Kaj bo z njimi? Ta gospodarska poslopja bodo lahko dobro izkoristili pri raznih oblikah kooperacije, ki jo bo pa seveda kazalo prilagoditi krajevnim razmeram. Kmečki gospodar, ki bi bil zaposlen pri takem sodelova- nju, bi dobil ves material za skupno proizvodnjo, pomoč pri ureditvi prostorov, strokovno pomoč in kreditna sredstva. Take ukrepe bo narekovala predvsem skrb za zaposlovanje starejših ljudi. Zadruga tudi ni bila kos poseči z mehanizacijo v gorske kraje. Naša gorska gospodarstva bo treba oskrbeti /, orodjem in manjšimi stroji, kar bi brez dvoma ugodno vplivalo na dvig proizvodnje. Za nakup orodja naj bi bil dostopen kredit, ali pa bi nudili orodje na posodo proti odškodnini. Morda bo kdo oporekal, češ, do zdaj so imeli kmečki pridelovalci priliko vplivati na gospodarstvo v zadrugi kot člani v svetih. Tudi v Agrokombinatovi »Kooperaciji« bodo v njenih odborih zastopani kmetje-kooperanti kot do zdaj v zadružnem svetu in bodo prav tako imeli vso možnost sodelovanja. Ko bo zadruga prenehala, bo vse njene posle prevzel Agrokombinat: odkup živine in poljskih pridelkov, oskrbo z zaščitnimi sredstvi, gnojili itd. KAJ BO Z ZADRUŽNIMI DOMOVI Zadružni domovi ne bodo prešli v last Agrokombinata. Prevzela jih bo občinska skupščina in jih dodelila krajevnim skupnostim, ki bodo postale novi lastnik dosedanjih zadružnih domov. Po potrebah kraja jih bodo namenile prosvetnim dejavnostim in družbenim ter političnim organizacijam. Organizacija kmetijske dejavnosti v novih razmerah seveda ne bo takoj stekla idealno. Naši kmetijski proizvajalci bodo to gotovo z razumevanjem vzeli na /.nanje. Pripomniti moramo še, da so se tudi v sosednji domžalski občini zadružniki odločili za priključitev k Agrokombinatu, z isto mislijo pa se ukvarjajo tudi druge zadruge okrog Ljubljane. Uvidevajo, da je to pač najpri mernejša rešitev. 9 lotili k Kamniškega zbornika „Plavž" v zgornjem Tuhinju Prosvetno društvo v Zgornjem Tuhinju je uprizorilo že lepo število iger veselega in resnega značaja. Menimo pa, da je do zdaj najboljša uprizoritev čufarjeva igra »Plavž«, ki so jo igrali v decembru na odru v Lazah. Marljiva prosvetna delavca Adolf Drovenik in njegova žena sta igro res dobro pripravila, tako da je dejanje potekalo gladko in so vsi prizori učinkovali naravno in neprisiljeno. Prosvetno društvo, ki ga vodi požrtvovalni predsednik Ivan Hribar, zasluži za svoje vneto delo polno priznanje. Igra je gledalcem zelo ugajala in niso varčevali s priznanjem. Pokazala pa je tudi, da imajo v tem delu Tu- hinjske doline kader dobrih igralcev, ki se je sposoben lotiti tudi zahtevnih gledaliških del. Na naši sliki je eden najbolj učinkovitih prizorov iz »Plavža«. Od leve so igrali: režiser Adolf Drovenik, predsednik društva Ivan Hribar, Janez Bajde, Jože Kadunc in F. Kodra, obrnjen proti njim pa še v ospredju Rudi Baloh. K velikemu uspehu igre so pripomogli nosilci ostalih pomembnih vlog: Marija Hribarjeva, Katarina Giosini, Jakob Hribar in drugi. Da zaslužijo za svojo prosvetno vnemo veliko priznanje, so dokazali tudi ob gostovanju na odru prosvetnega doma v Stahovici 19. januarja. Z. KamniSki zbornik bo izšel v začetku februarja. To bo že 9. letnik. Sedmi in deloma osmi letnik sta obravnavala v glavnem dokumentarno gradivo ob 20-let-nici vstaje na Kamniškem. Letošnji zbornik pa ima pretežno literarno vsebino. Zvone Verstovšek posveča uvodne besede umrlemu kamniškemu pesniku Franu Albrehtu. Sledi nekaj njegovih neobjavljenih pesmi. Ivan Vidali piše o mengeški pesnici Franji Trojanšek-Zorani. Janez Lovše je na kratko obdela' življenjepis Jakoba Zupana, kamniškega učitelja in skladatelja prve slovenske opere. Ivan Zika je objavil prvi celotni prevod znamenite Paglovčeve kronike, ki govori o dogodkih v Tuhinjski dolini med leti 1705— 1759, ko je Paglovcc župnikoval v šmartnem in se s svojim delom kot gospodarstvenik in pisatelj uvrstil med zaslužene može svoje dobe. še en prispevek obravnava Tuhinjsko dolino. Efram Pegan je podrobno analiziral in ocenil najdbo denarja v Kepsovi hiši v Cešnjicah. Iz opeh razprav vidimo, da je Tuhinjska dolina, čeprav odmaknjena od sveta v pre-' teklosti odigrala večjo vlogo, kakor pa ji prisojamo. Emil Cesar je lepo označil ustvarjanje ljudskih umetnikov v času NOB. Anton šivic ie zbral vse dokumente in poročila, ki govorijo o znameniti knežji mizi v dolini Kamniške Bistrice. Boštjan Kianta je strokovno obravnaval vodno živalstvo v porečju Kamniške Bistrice. Tako je tudi 9. letnik Kamniškega, zbornika lep prispevek k poznavanju zgodovine in kulturnih prilik našega kraja. Problemi na področju krajevnega odbora Duplica Duplici, ki je večje industrijsko naselje, po krajevni razdelitvi občine pripadajo še vas Bakovnik in ulice južnega dela Kamnika: Mengeška, Bazoviška, Bakovniška, Prvomajska in ul. Matije Blejca. Prebivalstvo na tem področju se je močno povečalo prav v Spomenik kamničanu v Ameriki Kamničan Franc Pire (1785—1880) je napisal leta 1830 prvo knjigo o sadjarstvu v slovenskem, jeziku »Kranjski vrtnar«, zato je dobil vzdevek, »oče umne sadje-reje«. Zc skoro 50 let. star je leta 1835 iz Podbrezja odšel v Ameriko, kjer je nato 38 let misijonaril med Indijanci v Wisco-unsinu in Minnesoti. Gradil je' cerkve in šole. učil Indijance poljedelstva in sadjarstva, pisal knjige in se boril za treznost. Iz kraja Riche Praizie, ki .se danes po njem imenuje Pierz, se je 88 let star vrnil v rodni Kamnik in umrl leta 1880 v Ljubljani. Pred nedavnim je iz Pierza sporočil tamkajšnji vikar Rev. Robert Voigt. da so imenovali eno izmed ulic po Pirčevem rojstnem kraju Kamniku. Sam piše zgodovino svojega kraja in bo knjigi priključil tudi nekaj slik Pirčevega rojstnega mesta. Poslal, je tudi sliko spomenika, ki so ga v univerzitetnem mestu St. Cloud leta 1952 postavili Pircu ob stoletnici njegovega prihoda v porečje zgornjega Mississipija. Na spomeniku, ki stoji na robu parka pred bolnišnico. Pire pokroviteljsko drži roko nad Indijancem in evropskim naseljencem. Napisna tabla pove, da je Pire, »oče škofije St. Cloud«, rojen v Kamniku na kranjskem.. Če bi rojstno mesto poslalo za spomenik primemo ploščo s posvetilom. — kakor je to ob takih primerih v navadi — oi dopolnilo pomanjkljivost zemljepisne opredelitve Kamnika, ki izvira deloma tudi iz naše lastne dezinteresiranosli za dela rojakov v drugih delih sveta. I. Z. SPOMENIK KAMNIČANU V AMERIKI zadnjih letih, kaže pa, da bodo tudi še v naslednjih letih gradili stanovanjske hiše ter se bo tako število prebivalcev še povečalo. Vzporedno z doseljevanjem prebivalcev se večajo tudi potrebe po raznih komunalnih napravah. Stanovanjska skupnost, ki rešuje ureditev manjših komunalnih naprav ima v načrtu, da na tem področju uredi več cest in park ob kulturnem domu. Prebivalstvo pa se precei zanima za ureditev osnovne š')le (4 razrede) in otrošketja vrtca. Da naj bi bil na Duplici otroški vrtec so razpravljal* 'udi že organi delavskega upravljanja v Industriji pohištva »Stol« Kamnik, vendar Da zaradi bojazni glede možnosti obstoja te ustanove niso bili napravljeni nobeni zakl lučki. Potreba postavitve o-nvne šole na nastaja iz leta v leto vse večja. Močno se je to varašanje povečalo v lanskem letu, ker je zaradi ukinitve šolo na Homcu, morala šola na Du-nlici prevzeti precej otrok iz šmarce, ki so do tedaj hodili na Homec. Na Duplici ima šoh> le en razred v stanovaniski hiši ' V je bil pouk že pred tem v hribih pogojih. Zelja prebivalce" D'-alice je, da bi bila šola Hl--;-vredna. Na Duplico pa naj bi hodili tudi otroci iz spodnjega dela Podgorja, Bakovnika in MAČKA, Dežela nebotičnikov je polna cu-OM# senc in tema. Udeleženci pa so se razvrstili takole: 1. Jure Matjaž 43,8 sek. (Al-prem 2. Tone Brelih 44,5 sek. (Al-prem) 3. Tone Šuštar tj& sek. (podjetje »Kamnik«) 4. Franc Zobavnik (Titan) 5. Janez Zobavnik (Titan) PIONIRJI 1. Peter Sitar 54,1 sek. 2. Ivan GGrilc 54,5 sek. 3. Franc Zarnik 54,8 sek. Jure Matjaž je že prejšnjo nedeljo osvojil prvo mesto v veleslalomu in je tako s to zmago ZA MESEC DECEMBER 1963 ROJSTVA Olga Novak, roj. 28. decembra 1963 iz Zg. Tuhinja št. 41. POROKE Bele Ferdinand, delavec, star 25 let iz Vira pri Domžalah in Gios-sini Štefanija, delavka stara 20 let iz Godiča; Galjot Peter, šofer, star 27 let iz Podgorja in Mrak Ida, uslužbenka, stara 25 let iz Podgorja; Ljubic Mirko, delavec, star 32 let iz Hrušice in Slapar Julijana, delavka, stara 18 let iz Kamnika; Korošec Anton, mizar, star 28 let iz Kamnika in Strižič Ana, gospodinjska pomočnica, stara 21 let iz Kamnika; Macarol ing. Zdravko, gradbeni inženir iz Ljubljane star 52 let in Salmič Betka, uslužbenka iz Ljubljane, stara 25 let; Pavlinič Martin, elektromeha-nik, star 30 let iz črne in Humar Helena, uslužbenka, stara 29 let iz Godiča. SMRTI Breceljnik Alojzij, upokojeni duhovnik, star 80 let iz Komende 43; Cerar Vilko, urar, star 59 let iz Kamnika; Hančič Neža, preužitkarica, stara 78 let iz Gozda; Hribar Vid, osebni upokojenec, star 56 let iz Sp. Palovč; Kočar Frančiška, družinska upokojenka, stara 78 let iz Duplice; Lukanec Marija, preužitkarica, stara 85 let iz Most 101; Požar Jože, osebni upokojenec, star 61 let iz Kamnika; Remec Franc, osebni upokojenec, star 62 let iz Mekinj; Sitar Maks, vrtnar, star 40 let iz Mekinj; Šimenc Marjeta, preužitkarica, stara 71 let iz Kregarjevega; Šuštar roj. Močnik Ivana, preužitkarica, stara 80 let iz Velike Lasne št. 20; Uršič Marija, gospodinja, stara 54 let iz Duplice. v smuku potrdil, da je res eden najboljših v naši občini. Pionirsko prvenstvo v smučarskih skokih Prvi dan v letošnjem letu, 1. januarja 1964, je bilo na mali 20-metrski skakalnici v Kamniku prvenstvo pionirjev v smučarskih skokih. Tekmovanje se je začelo ob desetih dopoldne, udeležilo pa se ga je dvanajst pionirjev. Prvo mesto je osvojil mladi, nadarjeni skakalec Milan Gr-zinčič, ki je z največjo dolžino skoka, dvakrat po trinajst metrov, in oceno za slog 82 točk zbral 199,5 točk. Drugi je bil Lojze Vrhovnik, ki je za zmagovalcem zaostal le za pol točke. Saša Kurent pa se je s 192,5 točke uvrstil na tretje mesto. Zmago valeč Milan Grzinčič je tekmoval za SKK, druga dva najboljša pa za TVDM. a-s K I IVO KINO »DOM« KAMNIK Od 1. do 3. italijanski barvni CS film RIMSKA ROBINJA; 4. do 6. nemški film TISOČ OCI dr. MABUZEA; 8. do 10. ameriški barvni CS film OKO ZA OKO; 11. do 13. italijanski CS film AS ASOV; 15. do 17. ameriški barvni CS film SEDEM VELIČASTNIH; 18. do 20. ruski barvni film KA-MENITI CVET; 21. do 23. domači barvni film SREČNO KEKEC; 22. do 24. francoski barvni CS film SALAMBO; 25. do 27. itali-jansko-nemški film MARINA; 29. italijanski barvni CS film MAŠČEVALEC DRAKUT. KINO KOMENDA Od 1. do 2. ameriški glasbeni film ZALJUBLJENI DETEKTIVI' 8. do 9. francoski barvni CS film GRBAVI VITEZ; 15. do 16. domači film ČUDNA DEKLICA; 22. do 23. italijanski barvni CS film DAVID IN GOLJAT; 9. do 10. nemški film TISOČ OCI dr. MABUZEA. KINO DUPLICA Od 1. do 2. čehoslovaški film TARZANOVA SMRT; 2. mladinska predstava ob 10. uri, sovjetski film PETER VELIKI; 5. do 6. madžarski barvni CS film ZLATI ČLOVEK; 8. do 9. ameriški barvni CS film ŠEPETANJE NA BLAZINI; 12. do 13. sovjetski barvni film HUSARSKA BALADA; 15. do 16. ital.-francoski barvni CS film AVANTURE ZIMSKIH PRAZNIKOV; 16. mladinska predstava ob 10. uri sovjetski film NEPOSLANO PISMO; 19. do 20. sovjetski film PASTIR KOSTJA; 22. do 23. italijanski barvni CS film VSAKO NOČ NOVO LETO; 26. do 27. ameriški barvni CS film OKO ZA OKO; 29. do 1. ameriški barvni CS film JUPITEROVA LJUBICA; 1. marca mladinska predstava ob 10. uri sovjetski film PETER IN KATARINA. Glasilo »KAMNIŠKI OBČAN« - Izdaja Občinski odbor SZDL Kamnik. - Urejuje uredniški odbor. - Glavni urednik Vinko Dobnikar, odgovorni urednik Dolfe Cebulj, tehnični urednik Avgust Novak, lektor prof. M. Šuštar. - Izhaja enkrat mesečno. - Uredništvo in uprava na Delavski univerzi Kamnik, Japljeva Z. - Tiska tiskarna »Kočevski tisk« v Kočevju. < O ca O m ¡3 < PQ O h-I < 8 Muzej Kamnik je poročal NA SEJI OBČINSKE SKUPŠČINE, 30. DECEMBRA 1963, JE PODAL MUZEJ KAMNIK KRATKO POROČILO O SVOJEM DELOVANJU IN O MUZEJSKIH PROBLEMIH. Grad Zaprice, v katerem ima muzej svoje prostore, je v adaptaciji. Pri zemeljskih delih so bili v poizni jeseni 1. 1963 odkriti temelji prectrenesančnega dvorca v pritličnih prostorih in rimski apsidialni zidovi ob severni fasadi centralnega poslopja. Ob sami apsidi so bile izkopane tudi rim-.ske drobne najdbe: bronasta fibula (sponka) iz 14. stol. n. št. in liagmenti rimskih steklenih posod. Zaradi zime se bodo raziskovalna dela na Zapricah nadaljevala spomladi, ko ne bo nevarnosti, da bi se zidovi porušili. Z rimskimi najdbami, predvsem arhi- tekturo, je potrjena skoraj tisoč-šeststoletna kontiniuteta zazidave na Zapricah. Rimski zidovi in temelji predrenesaiienega dvorca bodo ohranjeni — in situ — pod steklom in tako na ogled vs,.m obiskovalcem muzeja. Arheološke najdbe so se na Zapricah pojavile komaj meter od lasade gradu. Kot tu, se lahko pojavijo kjerkoli, saj je vse območje muzeja bogato z arheološkimi najdbami, ki so zaradi gradnje hiš, izkopov za kanale, obdelovanja polj, v neprestani nevarnosti. Zato je na predlog muzeja sprejela občinska skupščina sklep, da bo- do morali vsi, ki naletijo na rrhe-ološke najdbe, o najdbah javljati muzeju. S tem bo omogočena znanstvena proučitev, ki naj da odgovor na vprašanje kdo in kdaj je poseljeval te kraje. Preprečili bomo tudi, da bi se najdbe odtu-jcvale ali uničevale. Niso pa v nevarnosti samo skeleti, star denar, orožje, napisani steklo, trničev, baročnih kipov, stilnega pohištva itd., nam pred očmi in žal večkrat z vednostjo domačinov pustošijo prijetne in domače hiše, ki bodo čez nekaj let osiromašene in prazne, nezanimive za obiskovalca. V interesu nas vseh je, da z vsemi silami zavarujemo narodno bogastvo in preprečimo odnaša- Polletje na kamniški gimnaziji Ob zaključku polletja je bilo na kamniški gimnaziji 178 učencev: 64 fantov in 114 deklet. Med njimi je več ko tretjina vozače v. Ob polletju jih je izdelalo skupno 114 ali 64%. Brez obeh prvih razredov, ki imata le 45 odstotni uspeh, je v ostalih razredih izdelalo 75% dijakov, kar je za polletje zelo lep uspeh. Najboljši je III. b razred s 86 %. Na šoli je bi- lo 11 odličnih, 21 prav dobrih, 90 dobrih in 22 nezadostnih dijakov. Kakor običajno vsako leto, se bo uspeh do konca leta dvignil tudi v prvih razredih, kjer se dijaki še niso popolnoma vživeli v spremenjene razmere in za njih nov način dela. Ni dvoma, da tudi učni program pomeni preveliko obremenitev za prvošolce. Z. kamini iud., ampak tudi etnografski in umelnostno-zgodovin.Mki material, z zakonom sicer zaščiten, ki ga pa s terena odnašajo domači in tuji prekupčevalci. Z odnašanjem panjskih končnic, slikanih in rezljanih skrinj, slik na Prišla bo pomlad še prej kakor mislimo. Belina naših Kamni-škin planin bo zasijala nad temno modrim nebom, zažuboreli bodo potočki, zazibale se bodo pestre glavice ljubkih cvetlic po zelenih travnikih — in zasrbelo bo tiste, ki imajo fotografske aparate in kino kamere. Res je škoaa, da smo vsi skupaj tako zelo zaposleni, da se ne moremo dovolj ukvarjati s temi lepimi preciznimi igračami. Potem se pa res zgodi, da je naša prelepa okolica Kamnika, ki se je kopala v soncu, na sliki v žalostni novembrski sivini, naši sorodniki pa so na sliki brez glave (ki je tudi sicer vedno nimajo) na sliki bi pa glave le morale biti. Pomoč in informacije so torej potrebne, ne samo srečnim motori-zirancem, temveč tudi vsakemu občanu, ki bi rad s svojo fotografsko kamero napravil lepe, čiste slike z belimi oblački na nebu in s filmsko kamero čedne filme, ki imajo rep in glavo, tako da jih bodo radi gledali ne samo osebno prizadeti, temveč tudi širši krog ljudi. Zato je foto-kino klub Kamnik organiziral brezplačno službo pomoči in informacij, ki je dostopna vsakemu občanu, ne glede na to, ali je član kake organizacije ali ne. Zelo smo hvaležni Planinskemu društvu v Kamniku, ki nam je dal na razpolago svoj lokal sredi mesta in v tem prijateljskem sodelovanju vidimo tudi vzoren odnos, kakšen naj bi vladal med vsemi našimi društvi in organizacijami. Vsak torek od 16. do 19. ure lahko pridete v lokal Planinskega društva Kamnik (ulica Borisa Kidriča št. 6), s svojimi fotografskimi in filmskimi problemi, ali pa samo zato, da se malo porazgovorite z ljudmi, ki so sami do ušes zaljubljeni v fotografijo in kinematografijo. Tu boste našli predsednika foto-kino kluba in nekaj članov, ki se sproščeno pogovarjajo o aparatih in filmih, o povečavah in barvnih slikah, o fil-manju in sestavljanju reprezentativnih albumov z barvnimi slikami in o drugih zanimivih stvareh. Poleg tega pa predvajamo na takih sestankih diapozitive in vrtimo amaterske filme članov in nečlanov, pri tem se pa najbolje naučimo, kako se lahko izognemo napakam in prihranimo dragoceni material. Odgovorili smo že na tale vprašanja: zakaj ne dobim s svojim aparatom jasnih in čistih slik? Kateri film je najprikladnejši za slikanje smučarskih skokov in zasnežene pokrajine na soncu? Zakaj in kako se uporabljajo rumenice? Ali si lahko izdelam iz svojih barvnih diapozitivov barvne slike na papirju? Kako naj filmam občinski praznik? Kako naj sestavim album naše tovarne in naših izaelkov? In še mnogo drugih konkretnih vprašanj je bilo, na katera smo lahko zelo natančno odgovorili. Iz tega vidite, kako široko je polje našega dela. Ako ne morete priti osebno, nam lahko pišete na naslov: foto-kino klub, Kamnik, Miklavčičeva 2-a. Tudi na ta način boste dobili odgovor na svoja vprašanja. V Mekinjah ima naš foto-klub svojo temnico, ki je na razpolago vsem članom. V njej lahko razvijate in povečate svoje slike, poleg tega pa lahko dobite za majhno odškodnino na posodo fotoaparat, fleš (bliskovito svetilko) ali drugi pribor. Upamo, da bo vsak občan vesel te naše brezplačne službe pomoči in informacij, saj si bo na ta način prihranil marsikatero razočaranje in precejšnje stroške za material. Obenem upamo, da si bomo na ta način ustvarili obsežen arhiv lepih slik in filmov naše ožje in širše domovine ter s tem podprli tudi prizadevanje našega Planinskega in Turističnega društva. Ing. Tulij Budau nje ter uničevanje dokazov naše lokalne zgodovine. V zvezi s tem je bil skupščini predložen kratek oris spomeniško-varstven e dejavnosti na terenu ter njene problematike. Delokrog kamniškega muzeja se bo sporazumno z ObS Domžale razširil tudi na njeno področje. Tako bo kamniški muzej razisk , val in zbiral material na celotnem terenu od Save do konca Tuhinjske doline. Odborniki so poročilo muzeja ugodno sprejeli in ,;t, podprli / nekaterimi tehtnimi predlogi. S čim bo muzej predstavi) zgodovino svojega področja, mora biti skrb nas vseh. Vredne in kvalitetne muzealne predmete zbira in odkupuje Muzej Kamnik z namenom-, da tudi ta del naše zemlje, sicer nekoliko pozno, a dostojno predstavi javnosti. M. Z. Dijakom so ustregli Železniška direkcija je najavila ukinitev nekaterih vlakov na kamniški progi, med njimi tudi tistega, s katerim se vračajo dijaki ob 17.30 od popoldanskega pouka s kamniških šol. Na prošnjo šolskih oblasti pa je železniška uprava preklicala najavljeno ukinitev in s tem pokazala polno razumevanje za težave vo-začev, ki bi morali ostati v Kamniku do 20. ure. Z. Sosed sosedu Uredništvo »Kamniškega občana« pošilja vsem sosednjim ob činam vsako številko lista. Občine, ki izdajajo svoja glasila, jih v zameno vračajo. Tudi SZDL občine Domžale izdaja svoj list »Občinski poročevalec«, občinski komite ZMS Domžale pa svoje glasilo »Mladi občan«. Ali ne bi bilo prav in v redu, da bi si uredništva zamenjavala glasila in ne bi oba soseda živela kot tujec zraven tujca. Skupščina občine Kamnik daje volivcem v razpravo Predlog družbenega plana in proračuna za leto 1964 ■ TAKO KOT VSAKO LETO BOMO TUDI TE DNI NA ZBORIH VOLIVCEV OBRAVNAVALI OSNUTEK DVEH ■ POMEMBNIH DOKUMENTOV, KI BOSTA USMERJALA GOSPODARSKO ŽIVLJENJE IN GOSPODARJENJE S ■ SREDSTVI V OBČINI V TEKOČEM LETU. IZVLEČEK TEGA GRADIVA POSREDUJEMO VOLIVCEM Z ŽE-■ LJO, DA BI SE Z NJIM SEZNANILI IN DA BI TAKO ŽE SEZNANJENI LAŽJE SODELOVALI NA ZBORIH VO-■ LIVCEV IN S TEM PRISPEVALI, DA BOSTA TAKO DRUŽBENI PLAN KOT TUDI PRORAČUN ODRAZ DE-■ JANSKIH POTREB IN OBJEKTIVNIH MOŽNOSTI. Povečanje družbenega bruto proizvoda za 18 odst. Z upoštevanjem osnovnih ciljev in nalog postavljenih z družbenim planom za leto 1963 lahko ugotovimo, da so bile iste v veliki meri uresničene. S povečanjem delovne storilnosti je bil presežen predvideni finančni obseg industrijske proizvodnje ter višina drugih storitev. Aktivnost, dosežena v letu 1963 nam kaže, posebno v primarnih dejavnostih strukture našega gospodarstva, ugoden gospodarski napredek, posebno v primerjavi z delno stagnacijo zadnjih dveh let, kakor krepitev drugih do sedaj nekako zapostavljenih panog gospodarstva, smelo postavlja osnove za povečano proizvodnjo v letu 1964 z istočasnim naraščanjem delovne storilnosti. Ob boljših pogojih gospodarjenja, ki jih nudi gospodarski sistem kakor temeljitejše obvlado- vanje gospodarskih problemov v delovnih kolektivih, krepitev sistema delavskega in družbenega samoupravljanja, doseganja skladnih odnosov med rastjo realnih osebnih dohodkov in rastjo delovne storilnosti, nadaljnjem vlaganju v načrtne investicije, večanje vključevanja v proces mednarodne blagovne izmenjave ter sorazmernem razvijanju vseh dejavnosti družbenega standarda, temelje pričakovanja, ki jih postavlja predlog družbenega plana za leto 1964. Družbeni bruto proizvod bo ob povečanju fizičnega obsega proizvodnje in storitev porasel v družbenem sektorju gospodarstva za 17,9 % ter dosegal višino 21,7 milijard dinarjev. Po posameznih gospodarskih panogah se predvideva naslednji porast družbenega bruto proizvoda: Gospodar, panoge Leto 1962 Leto 1963 Leto 1964 v milijon din Indeks 1963 1964 1962 1963 Gospodar, skupaj 15.579 18.104 21.696 118,1 117,9 Industrija 11.393 13.240 15.696 116,2 118,5 Kmetijstvo 507 561 647 110,6 115,4 Gozdarstvo 489 552 622 112,9 112,7 Gradbeništvo 727 888 993 122,1 111,8 Promet 238 288 376 120,8 130,5 Trgovina 364 455 542 125,0 119,0 Gostinstvo 207 285 386 137,9 135,4 Obrt 924 1.258 1.431 136,1 113,7 Komunal, dejavnost 730 877 1,003 , 120,0 114,5 Narodni dohodek bo porastel od 8,453 milijard dinarjev v letu 1963 na 10,042 milijard dinarjev, ali za 18,8 fy v primerjavi z letom 1963. Z upoštevanjem zasebnega sektorja gospodarstva in drugih negospodarskih dejavnosti, s kate- rimi naj bi znašal skupni družbeni bruto proizvod 24,100 milijard dinarjev in narodni dohodek 11,2 milijarde dinarjev, se bo narodni dohodek v letu 1964 povzpel na prebivalca občine že na 540.000 dinarjev, kar je za 15,7 % več kot v letu 1963. X X Razpored zborov volivcev po območjih Kamnik SUTNA ZAPRICE: 18. februarja 1964 ob 19. uri v osnovni soli II. Kamnik bivša gimnazija). PEROVO: dne 18. februarja 1964 ob 19. uri v menzi podjetja »Titan« Kamnik. MESTO - NOVI TRG: 18. februarja 1964 ob 19. uri v dvorani nad Kavarno. GRABEN: 17. februarja 1961 ob 19. uri v Mali dvorani gostinskega podjetja »Dom« Kamnik. MEKINJE — JERANOVO: 18. februarja ob lil. uri v jedilnici bivšega vajenskega doma v Mekinjah, DUPLICA - BAKOVNIK: 17. februarja ob 19. uri v kulturnem domu na Duplici, SMARCA: 15. februarja 1961 ob 19. uri v prosvetni dvorani v Šmarci. VOEC.II POTOK IN RUDNIK: 15. februarja 1964 ob 19. uri v gostilni »Uršič« v Volčjem potoku. VRANJA PEC: 16. februarja 1964 ob 19. uri v osnovni šoli Vranja peč. PODGORJE: 15. februarja 1961 ob 19. uri v prosvetnem domu v Pod torju. KRIZ: 14. februarja 1964 ob 19. uri v gasilskem domu na Križu. MOSTE - SUHADOLE - ŽEJE: 14. februarja 1964 ob 19. uri v Mostah v šoli. KOMENDA: 15. februarja 1964 ob 19. uri v zadružnem domu v Komendi. MLAKA - PODBORST - GMA.INICA: 15. februarja 1964 ob 19. uri v lončarski zadrugi. GODIC: 16. februarja 1964 ob 19. uri v prostoru SZDL »Pri Pircu« v Godiču. ČRNA: 16. februarja 1964 ob 15. uri v šoli na Gozdu. STRANJE - KAMNIŠKA BISTRICA: 14. februarja 1964 ob 19. uri v šoli v Stranjah. TUNJICE: 14. februarja 1964 ob 19. uri pri »Jamovcu« v Tun.jicah. NEVLJE: 16. februarja 1964 ob 9. uri v šoli v Nevljah. SREDNJA VAS: 15. februarja 1964 ob 19. uri v šoli Loke, SELA: 15. februarja 1964 ob 8. uri v šoli Sela. ŠMARTNO V TUHINJU: 16. februarja 1964 ob 8. uri v šoli Šmartno. TUHINJ: 15. februarja 1964 ob 19. uri v šoli Tuhinj. MOTNIK: 16. februarja 1964 ob 7.30. uri v krajevnem uradu Mot-nik. SPITALIC: 16. februarja 1964 ob 10. uri v šoli Spilalič. ♦ ♦ STRAN 2 DRUŽBENI PLAN GOSPODARSKE PANOGE v luči letošnjih načrtov V panogi industrije, ki je udeležena v gospodarstvu naše občine z 72 %, se predvideva porast proizvodnje oziroma družbenega bruto proizvoda za 18,5 ",]. Povečanje temelji v večji meri na aktiviranju že vloženih sredstev v investicije in to v živilski industriji, ki je dogradila nov proiz- vanega »malega programa«. Ta program, ki je z višino 770,000.000 dinarjev le '/? perspektivnega programa rekonstrukcije tovarne bo realiziran v letu 1964 in bo tudi že delno prispeval na povečanje proizvodnje. Tudi tovarna kovanega orodja, ki se seli v nove rekonstruirane objekte v šmar- ■i ji, se s predlogom družbenega plana za leto 1964 predvideva povečanje skoraj za. 1,3 milijarde dinarjev. Glavna investitorja bosta v tem programu »Titan« in »Kamnik« s skupno višino investicij preko 1,3 milijarde dinar- V panogi kmetijstva in gozdarstva nastopamo v letu 1964 z nekaterimi organizacijskimi spremembami in to v kmetijstvu z ožjo ali popolno integracijsko obliko kmetijske zadruge Kamnik z »Agrokombinatom« Ljubljana ter S prevzemom odnosno upravljanjem gozdnih površin po gozdnem gospodarstvu Ljubljana. Glavna značilnost razvoja kmetijstva bo v letu 1964 slonela na vključevanju novih proizvodnih kapacitet, zajemanju dodatnih zemljišč in čvrstejši kooperacij-ski proizvodnji z zasebnim sektorjem. V tem letu se bo v glavnem realiziral program investicijskih vlaganj začetih po kmetijski zadrugi Kamnik in »Agro- jev. Povečana industrijska proizvodnja bo zagotovila tudi možnosti za večje sodelovanje pri izvozu. Nasproti letu 1963 se bo vrednost izvoza industrije povečala za 11 %. kombinatu« v živinorejski in rastlinski proizvodnji. Skupne investicije v družbeni sektor kmetijstva bodo znašale več kot 400 milijonov dinarjev, porast družbenega bruto proizvoda v družbenem sektorju kmetijstva pa bo znašal 15,4 %. V gozdarstvu se postavlja sečnja nu skoraj isti ravni kot leta 1963. Delno povečanje lahko sledi le z odpiranjem nekaterih, dose-daj še nedostopnih oziroma zaprtih sestojev. S pospešenim zajemanjem gozdne proizvodnje zasebnega sektorja in s smotrnim izkoriščanjem hlodovine, kate o je treba zagotoviti naši industriji, se predvideva dvig blagovne proizvodnje za 12,7 %. Kmetijstvo in gozdarstvo Nova predseparacija v rudniku kaolina vodni objekt, nadalje v podjetju »Svilanit«, ki je že v letu 1963 izvedla koncentracijo objektov, ter z vlaganjem v modernejšo strojno opremo, prehaja v specializirano proizvodnjo in rudnik kaolina z dokončanjem rekonstrukcije separacije in odpiranjem novih velikih in kvalitetnih rezerv kaolina v Selih v Tuhinjski dolini. .Z integracijo podjetja »Modelit« Kamnik z industrijskim kombinatom »Svit« se bo proizvodnja keramične in kemične industrije z novimi investicijami bistveno povečala ter v primerjavi z 1. 1962 celo potrojila. V podjetju »Titan« v letu 1963 ni prišlo do izvedbe tako imeno- ci, bo svojo dosedanjo proizvodnjo presegla za več kot 52 %. Z rekonstrukcijo in uvajanjem nove proizvodnje bo v letu 1964 nastopilo tudi podjetje »Kamnik«. Industrija pohištva »Stol« pa ob zagotovilu potrebnih surovin, dograditvi pomožnih objektov, ki nastopajo kot ozka grla in z dopolnitvijo opreme tudi zadovoljivo dvignila proizvodnjo nad raven leta 1963. Tovarna usnja pa bo imela tudi v tem letu težave s surovinami in najbrž ne bo izkoristila vse svoje proizvodne kapacitete. V primerjavi z višino investicijskega vlaganja v letu 1963, ki je bilo doseženo z 758,000.000 dinar- Gradbeništvo Kljub hudi zimi in zastoju v začetku leta 1963 je gradbeništvo zajel širok razmah. Porast storitev v primerjavi z letom 1963 za 22,1 slcrd predvsem na močnih investicijah in to na industrijskih, kmetijskih, turističnih in ostalih objektih družbenega standarda. Kapacitete gradbenih podjetij, ki poslujejo na našem območju so bile polno zasedene. Težave pa so nastale tudi zaradi delnega pomanjkanja gradbenega materiala. Glede na to so se investicijska dela zavlekla, posebno na stanovanjski izgradnji. Tudi v letu 1964 bo gradbena dejavnost močno angažirana. Glavno težišče pa bo slonelo na dokončanju že pričetih objektov, ter le manjši del na novih investicijah. Glede na ta dejstva, se bo družbeni bruto proizvod povečal le za nadaljnjih 11,8,",,, v upadu pa bo delovna sila za skoraj 5 V letu 1964 se pričakujejo tudi željeni uspehi izvedene integracije kamniškega gradbenega podjetja s kranjskim in tržiškim gradbenim podjetjem v novo podjetje »Novogradnje« Tržič. Več skrbi bo posvečeno prehrani in stanovanjskim razmeram gradbenih delavcev, s težnjo za zmanjšanje števila sezonske delavne sile ter za pridobitev več stalne in kvalificirane delovne sile. Obrt in komunalna dejavnost Tudi obrtna proizvodnja in storitve ter dejavnost drugih komunalnih podjetij je v letu 1963 močno porastla v primerjavi z letom 1962. Obrtniške storitve niso mogle v celoti kriti vseh potreb, ki so izvirale iz močne gradbene dejavnosti. Glede na to so se začele že v letu 1963 krepiti tako storitvene, kot proizvodne kapacitete. V določeni meri se prehaja tudi na specializirane obrtne dejavnosti, tako za proizvodnjo, kot za izvrševanje storitev. S povečanjem delovne sile za skoraj 4,5% in z vlaganjem v rekonstrukcijo obratov ter z nabavo nove sodobnejše opreme za novih 140 milijonov, pričakujemo v letu 1964 povečanje bruto proizvoda za 14 %. Zaradi vsklajene politike obdavčenja zasebnega sektorja obrtništva pričakujemo porast teh uslug za 9,6 %. Kdcn izmed kokošnjakov kokošje farme na Duplici Gostinstvo, trgovina in turizem Z graditvijo novih gostinskih in turističnih objektov posebno na območju Velike planine pričakujemo ponovno oživitev in povečanje domačega in tujega turizma. Prav zaradi tega čakajo občinsko skupščino in prizadete gospodarske organizacije iz panog prometa, trgovine in gostinstva, družbene službe in društva odgovorne naloge. vlekla zaradi objektivnih težav, ki so spremljale izvajalce naprav in opreme in v zadnjem času tudi težav, ki so nastale pri financiranju gradnje. Kljub težavam in zavlačevanju z deli, lahko pripomnimo, da je gradnja tega tako gospodarsko turistično pomembnega objekta, pionirsko delo vseh izvajalcev v merilu naše domovine. Rekonstrukcija ceste v Kamniško Bistrico Spomladi leta 1964 bo uokonč-no dograjena osebna žičnica na Velike planino z investicijsko vrednostjo 460 milijonov dinarjev. Izgradnja žičnice se je za- Na območju Velike planine bodo zagotovljene gostinske in no-čitvene kapacitete in to v novih objektih, ki so že zgrajeni in v objektih, ki se gradijo. DRUŽBENI PLAN STRAN 3 Za leto 1964 računamo, da bo na tem območju na voljo več. kot. 400 ležišč in do 300 gostinskih sedežev. Urejeni in dograjeni bodo tudi drugi pomožni objekti za rekreacijo in šport, komunalni objekti in obrati za oskrbo prehodnih turistov, kakor tudi obstoječega naselja. V jeseni leta 1963 se je pričelo z rekonstrukcijo ceste v Kamniško Bistrico, ki naj bi bila popolnoma gotova v letu 1965. Zaradi čimboljšega zadovoljevanja potreb potrošnika in zaradi zmanjšanja odliva sredstev na področju ostale potrošnje je v letu 1963 tudi trgovina izdelala program svojega razvoja. Program obnove obstoječih kapacitet je prilagojen novim pogojem. V novih kapacitetah pa bo izvedena boljša prodajna tehnika z otvoritvijo dveh novih samopostrežnih trgovin trgovskega pod-|. y• »Kočna« v mestu in na Za- S podu ja postaja žičnice na Veliko planino S sklepom o vplivnih urbanističnih območjih se je pričelo s pripravami za izdelavo urbanističnih programov. Priprava obsega zlasti izdelavo geoinet.rskih podlog za mesto Kamnik, naselje Stranje, Duplica, Komenda in Moste. Izhajajoč iz takojšnjih potreb po gradnji na urbanističnih območjih se je takoj pristopilo tudi k izdelavi zazidalnih načrtov, ki naj omogočijo gradbenim interesentom pričetek gradnje že spomladi leta 1964. Predlogi zazidalnih načrtov, ki so v izdelavi obsegajo gradnjo: — na območju Kamnika (Za-price) 350 stanovanj v blokih, 40 stanovanj v vrstnih hišah in 74 stanovanj v individualni gradnji; — zazidalni načrti naselja Stranje predvidevajo gradnjo 80 stanovanj v prvi fazi in bo predvidoma lahko pričeta gradnja že junija 1964; — v Komendi se izdeluje zazidalni načrt za gradnjo 40 individualnih hiš ter v Mostah 55 individualnih hiš. Zazidalni načrt bo predvidoma izgotovljen do maja 1964; — na predelu Duplice in šmar-ce predvideva zazidalni načrt 40 stanovanj v blokih in 87 individualnih stanovanjskih enot. Zazidalni načrt bo predvidoma izgotovljen do maja 1964. Poleg gradnje v predelih, ki jih obsegajo zazidalni načrti, bo izjemoma možna gradnja tudi v gradbenih vrzelih, v kolikor bo taka lokacija posebej odobrena od republiškega urbanističnega inšpektorja v smislu uredbe o izdajanju izjemnih dovoljenj za uporabo zemljišča za gradbene namene. Skupščina občine Kamnik je že dosedaj vložila v izdelavo urbanistične dokumentacije več kot 23,000.000 dinarjev. Večja storilnost Vključno z letom 1964 bo investiranega v to območje preko 1,3 milijarde dinarjev. Tudi na ožjem mestnem območju Kamnika se vrše rekon-strukcijska dela obstoječih gostinskih, obratov ter program; sko utrjujejo potrebe v smeri za nadaljnji razvoj turizma in gostinstva, od katerega lahko v perspektivi upravičeno pričakuje naša občina vedno večje dohodke. Storilnost v družbenem sektorju gospodarstva, merjena s povečanjem narodnega dohodka na enega zaposlenega bo v primerjavi z letom 1963 večja za 11,2%. Na večjo storilnost bodo vplivala močnejša investicijska vlaganja, ki bodo znašala skupaj v vseh panogah gospodarstva 3,1 milijarde dinarjev, kakor tudi uvajanje sodobnejših proizvodnih procesov, zboljšanje organizacije dela in boljše izkoriščanje vseh zmogljivosti. Vplivala pa bo tudi izpopolnitev sistema delitve osebnih dohodkov. Na porast družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka bo poleg investicijskih vlaganj vplivalo tudi povečanje števila zaposlenih v delovnih organizacijah. Število zaposlenih se bo povečalo v gospodarstvu od 5.934 na 6.337 ali za 6,8%, pričah, ter z izgradnjo nove prodajalne tehničnega blaga v objektu, ki je v gradnji poleg stare pošte. V tem objektu bo urejen tudi sodoben brivsko-frizerski salon. V gradnji je tudi nova prodajalna mesa. Trgovsko podjetje »Kočna« bo investiraj v tem letu nad 140 milijonov dinarjev. Zato lahko upravičeno pričakujemo porast družbenega bruto proizvoda za 19 % tudi v trgovini. Stanovanjska izgradnja Kakor predvideva odlok o gospodarjenju s sredstvi stanovanjskega sklada bo gradnja stanovanj, vzdrževanje obstoječega stanovanjskega sklada, gradnja poslovnih prostorov in trgovskih lokalov prešla od 1. januarja 1964 Komunalne naprave in objekti Za komunalne investicije, ki se bodo izvajale iz sklada za negospodarske investicije predvidevamo naslednja vlaganja: Za ceste 46 milijonov dinarjev, od te vsote bo morala občina prispevati k rekonstrukciji ceste v Kamniško Bistrico 20 milijonov dinarjev, ostala sredstva pa odpadejo na gradnjo industrijske ceste ter na rekonstrukcijo cest na mestnem območju. Za vodovode je predvidenih 11 milijonov dinarjev, od tega prispevek za gradnjo skupinskega vodovoda Cerklje—Komenda—Mengeš v višini 10 milijonov dinarjev, 1,5 milijona din pa za razširitev vodovoda na mestnem območju. Za razširitev kanalizacije je predvidenih 14 milijonov dinarjev in to za nadaljevanje gradnje zbirnega kanala v Kamniku, za delno kanalizacijo Meglarjevega hriba, ter za ureditev hudournika Pijavšnik v Novem trgu. Za ureditev elektrifikacij skega omrežja je predvidena gradnja nove transformatorske postaje v južnem delu mesta v znesku 15 milijonov dinarjev. Zagotovljena so tudi sredstva '-a odpravo preostale škode, ki jo je povzročila povodenj v Motni-ku v znesku en milijon dinarjev in 4 milijone dinarjev za manjše investicije. Za plačilo neporavnanih obveznosti iz leta 1963 bo iz sredstev sklada plačanih 7,9 milijona dinarjev. Za gradnjo objektov, potrebnih nadaljnjemu razvoju družbenih služb in s tem zadovoljevanju skupnih potreb občanov, so predvidena v letošnjem družbenem planu najpotrebnejša finančna sredstva. Dograjena bo osemletka v Kamniku, za kar bo potrebnih še 15 milijonov dinarjev, nadaljevalo se bo tudi z gradnjo nove šole v Tunjicah, za kar bo potrebnih 40 milijonov dinarjev. Občina bo zagotovila tudi sredstva za sanacijo kulturnega spomenika Mali grad, nadaljevalo se bo z deli pri obnovi in ureditvi muzeja v Kamniku ter opravljala druga spomeniška dela, kot so pri zaščiti cerkve sv. Primoža in drugih manjših spomeniško-var- stvenih del v znesku 20 milijonov dinarjev. Predvidene so investicije tudi za razvoj telesne vzgoje in sicer s pričetkom gradnje garderob na stadionu in za dograditev telovadnice v domu družbenih organizacij v skupnem znesku 25 milijonov dinarjev. Občinska skupščina si skupaj z drugimi čini-telji prizadeva, da bi si zagotovila kot posojilo potrebna finančna sredstva zaradi ureditve zdravstvenega doma, ki naj bi bil predvidoma dograjen do konca 1964. Znatna sredstva so predvidena tudi za geodetske meritve in za plačilo načrtov in projektov, katerih izdelavo terja urbanistični načrt. Zato je predvidenih iz sklada 10 milijonov dinarjev. izključno v pristojnost stanovanjskega sklada, ki bo v to svrho kadrovsko in organizacijsko okrepljen. Stanovanjski sklad bo kot nosilec stanovanjske izgradnje pričel v letu 1964 z gradnjo 112 stanovanj v blokovni in vrstni izgradnji ter zgrajena stanovanja prodajal potom licitacije in sklepanjem kupoprodajnih pogodb vsem interesentom. Poleg tega bo s posojili sodeloval pri gradnji 150 stanovanj v zadružni in individualni gradnji in sicer v urbanističnih gradbenih okoliših, ki jih bo komunalno opremil sklad. Skupaj je predvidena gradnja 262 stanovanjskih enot. Iz prejšnjih let bo dograjenih 44 stanovanj v blokovni in 48 v individualni izgradnji. Realizacija obširne stanovanjske izgradnje bo možna le, če jo bo v celoti uredil stanovanjski sklad na urbaniziranih gradbenih okoliših, ki s tem usmerja stanovanjsko izgradnjo in urejanje mestnega zemljišča. Preživninsko varstvo kmetov Z ustanovitvijo sklada za preživninsko varstvo kmetov so podam pogoji za začetek izplačevanja preživnin kmetom, ki so oddali zemljo po arondacijskem postopku, ob pogojih, ki jih določa odlok in pravilnik sklada. G9%X 3 \ STRAN 4 DRUŽBENI PLAN ŠOLSTVO Pc ••lipje nove gimnazije in oscmleí'.e v Kamni! u V skladu s predlogom sveta za šolstvo, prosveto in kulturo in upravnega odbora družbenega sklada za šolstvo občine Kamnik bodo zvišana sredstva za osnovno dejavnost šol v 1. 1964. Sredstva za osnovno dejavnost šol, se bodo zvišala zaradi planiranega porasta materialnih izdatkov, ki se bodo zvišali na učenca v občini od lanskoletnih 4.500 na povprečno 7.500 dinarjev. Predvideno je tudi zvišanje osebnih dohodkov zaposlenih v šolstvu. Sklad za šolstvo bo razpolagal s skupno 269 milijoni dinarjev. Proračunska potrošnja Po predlogu letošnjega proračuna bodo skupni proračunski dohodki znašali 1,241.000.000 dinarjev, kar predstavlja povečanje napram lanskemu letu za 15 odstotkov. Na teh dohodkih je udeležena zveza z 12 %, republika z 38 % in okraj z 11,5 %. Občini Kamnik pripada udeležba v višini 38,5 % ali 636,240.000 dinarjev. Ta sredstva se zmanjšajo za medobčinski šolski sklad v znesku 54,158.000 dinarjev in za medobčinski cestni sklad v znesku 39,218.000 dinarjev, tako da ostane za proračun občine 542,864.000 dinarjev. Na tej vsoti pa so udeleženi tudi občinski skladi tako, da bodo znašala čista proračunska sredstva le 380 milijonov dinarjev. Ta sredstva bodo zmanjšana še z obvezno 10 % proračunsko rezervo v višini 38 milijonov dinarjev, tako da bodo znašala razpoložljiva proračunska sredstva 342,000.000 dinarjev. Zaradi zvišanih potreb po proračunskih sredstvih do oddaje tega gradiva v tisk skupščinskim organom še ni uspelo vskladiti potreb z razpoložljivimi sredstvi. V zadnjih letih predstavljajo izredno breme občinskega proračuna obveznosti iz posojil, ki jih je najela občinska skupščina za realizacijo svojih programov. Za plačilo anuitet bo potrebnih v letošnjem letu skupno 75 milijonov, napram 29 milijonom v preteklem letu. Tako visoke obveznosti temelje na plačilu anuitet za gradnjo novega šolskega poslopja v Kamniku, za stanovanjsko izgradnjo in anuiteta za najeto posojilo za odkup novega dela doma invalidne mladine. Ta anuiteta znaša v letošnjem letu 18 milijonov dinarjev. Tako visoke obveznosti, ki jih ima občinska skupščina z odplačevanjem anuitet za družbeno pomembne objekte so posledica pospešene gradnje v razmeroma kratkem času. To pa terja, da bodo ostale dejavnosti, ki se financirajo iz občinskega proračuna v tem, kakor tudi v prihod- Vzdrževanje komunalnih naprav Za vzdrževanje javne razsvetljave, za čiščenje ulic in trgov, za vzdrževanje nasadov in parkov, pokopališč in javnih spomenikov, bo iz proračunskih sredstev zagotovljenih okrog 20 milijonov dinarjev. Za vzdrževanje cest IV. reda bo iz cestnega sklada zagotovljenih 17, milijonov dinarjev. Vzdrževa- nje vaških potov in krajevnih komunalnih objektov in naprav se bo financiralo iz proračuna v znesku predvidoma okrog 13 milijonov dinarjev. Iz sredstev gozdnega sklada se bo nadaljevala gradnja ceste na Menino planino in izvrševala gozdno gojitvena dela v skupni višini 32 milijonov dinarjev. Kako bo z obdavčenjem v letu 1964 Z družbenim planom bo kmetovalcem v višinskih predelih olajšano plačevanje občinske do-klade ker bodo stopnje znižane od dosedanjih 7 % do 27 % na 7 "/„ do 15 od katastrskega dohodka. Stopnje občinske doklade od gozdnih površin bodo ostale nespremenjene in to od 1 % do 6 %, kakor tudi hišnina. >'~ Družbeni plan odpira široko perspektivo še posebej uslužnost-ni obrti in zasebnim gostilnam. Tako bo lahko pavšalirana vsa obrt, razen obrti strogo proizvodnega značaja. Zasebniki, ki bodo prijavljali nove obrti uslužnoslnega značaja in nove zasebne gostilne bodo deležni v začetni razvojni dobi še posebnih ugodnosti pri obdavčevanju; zasebnim gostilnam bodo delno priznane vložene investicije pri določanju čistega dohodka, v kolikor bodo vložene v gostilniške naprave z namenom povečanja prometa. Pospeševanje kmetijsko živinorejske službe Glavni vir sredstev sklada za pospeševanje kmetijstva je prispevek pavšalne skočnine. Iz sklada te bodo financirali stroški osemenjevanja, nabava plemenja-kov, stroški izkorinjenja goveje tuberkuloze, stroški zdravstvenega varstva rastlin, stroški zdravstvene zaščite domačih živali in drugo, v skupnem znesku 6,7 milijonov dinarjev. njem letu okrnjene pri dodelitvi sredstev, ki jih daje občinski proračun. Ta sredstva se bodo uporabila za kritje izdatkov za osnovno dejavnost, šol v znesku 214,6 milijonov in za dograditev osemletke v Kamniku (15 milijonov) ter nadaljevanje gradnje šole v- Turi j icah (40 milijonov). Za realizacijo investicij v šolstvu, bo morala občinska skupščina najeti novo posojilo v višini 45 milijonov dinarjev. Dokaj visoka sredstva za osnovno dejavnost šol bodo še vedno komaj zadoščala za kritje vseh potreb, ki jih imajo šole s stalnim zviševanjem števila učencev, saj je teh sedaj na naših šolah skupno 3.223. Ob tem je še pri-i mniti, da se iz sklada financira tudi kamniška gimnazija, glasbe na šola, delavska univerza, dijaški dom, otroški vrtec in sofinancira, zavod za prosvetno pedagoško službo v Ljubljani. Kako smo lani trosili sredstva Ob sprejemanju dn;žbencga piana občine za leta 1964 je prav, da se seznanimo tudi s trm, kako srna potrošili lanska proračunska s re d s t v a. Z odlokom o spremembi proračuna za leto 1963, ki ga jo Sprejela skupščina Kamnik 30. decembra 1963 smo 288.282.819 din proračunskih sredstev porabili takole: — za kulturno prosvetno dejavnost je bilo porab)' >Ul 10,160.627 din, od tega za regres prevoznin dijakov 4,090.954 din, za tekoče naloge v zvezi s predvo.jaško vzgojo 1.165.079 din, za štipendije 1,715 240 din: — za opravljanje tekočih nalog socialnega varstva je bilí» porabljenih 19,931.112 din: od tega za stalne socialne podpore 2,647.188 din, oskrbnine za mladoletne v zavodih 5,638 943 din, oskrbnine za odrasle v zavodih 6,969.276 din, pomoč počitniškim kolonijam 1,500.000 din, ostalo pa za dijaške podporo, sejnine, podpore ZFT, kadrovoem in drugo; — stroški zdravstvene zaščite so veljali 12,898.264 din; od tega odpade na stroške zdravljenje nepremožnih 2,301.801 din. preventivna služba zdravstvenega doma Kamnik 9,500.000 din in drugo! — za redno poslovanje upravnih organov skupščine je bilo porabljenih 97,641.290 din, od tega za osebne izdatke 71,889.993 din, razliko pa tvorijo materialni izdatki (operativni in funkcionalni); — za voljene organe obeh zborov skupščine, je bilo porabljenih 8,407.070 din, in to Za osebne, operativne in funkcionalne izdatke; — za upravo občinskega sodišča je bilo porabljenih 11 milijonov 996.632 din; — stroški komunalne dejavnosti so znašali 28,533.001 din, od tega za javno razsvetljavo 2,779.320 din, za čiščenje ulic 4,543.386 din, za vzdrževanje nasadov 1,499.518 din, za načrte in geodetske meritve 11,340.878 din, dotacije, krajevnim odborom 7,1(19.920 din in drugo. DOTACIJE SO BILE IZIM.ACANIi: samostojnim zavodom (muzej, veterinarski zavod in zavod za izmere in kataster zemljišč) 10,753.600 din; — skladu /a društva in organizacije, skladu za borce in skladu za pospeševanje kmetijstva 14,600.000 din; — družbeno-političnim organizacijam občine (SZI)I-. ZB NOV, Sindikalni svet, komite ZK in /MS ter občinski gasilski /vezi) 17,367.345 din; — ostale dotacije (matični knjižnici in medobčinskim institucijam) 4,365.000 din. Za odplačilo najetih posojil je bilo plačanih anuitet v višini 27,316.000 din; 1.738.314 din pa je bilo porabljenih za pologe 'pri najetju posojil in za pogodbene obveznosti. Proračunska rezerva v višini 19,498.555 din je bila porabljena: — 7.207.282 din za neporavnane obveznosti iz leta 1962; — 10,372.998 din je bilo nakazano skladu za kmečko zavarovanje kmetijskih proizvajalcev in — 1,918.275 din za anuiteto žičnice. Regres /a mleko je znašal 1,381.000 din.