Predsednika Danilo Türk in Stipe Mesic sta na Otočcu pozvala k sodelovanju in dialogu med državama /i5 Dežela zagotavlja, da bolnišnici v Gorici in Tržiču ne bosta deklasirani Primorski SOBOTA, 2. FEBRUARJA 2008 Št. 28 (19.118) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Ustavni sodniki po poti politike? Ivan Lukan Odločitev avstrijskega ustavnega sodišča, da sproži postopek o (manjkajočih) dvojezičnih tablah za Dobrlo vas in Žitaro vas, ni nikogar presenetila. Ustavni sodniki so sledili dosedanji praksi in tudi rezultat je več ali manj vnaprej znan: v naslednjih tednih bo sodišče prišlo do spoznanja, da morata oba kraja dobiti dvojezično tablo. To rej še en do kaz več, da so bili avstrijski politiki v zadnjih letih s svojimi ponudbami glede rešitve vprašanja dvojezične topografije vse prej kot velikodušni in naklonjeni manjšini. In tudi niso sledili črkam in duhu Avstrijske državne pogodbe! Najboljši dokaz zato je predlog kanclerja Alfreda Gusenbauerja s 158 krajevnimi tablami, v katerem seveda ni bilo ne Dobrle vasi, ne Žitare vasi. Toda zadnja odločitev ustavnega sodišča ima še drugo plat. Vrhovni sodniki so hkrati zavrnili tudi pritožbe glede tabel v Škocjanu, Galiciji in - zaradi formalne pomanjkljivosti - tudi v Pliberku. Primera Škocjan in Galicija namreč dokazujeta, daje pri ustavnih sodnikih očitno prišlo do zaskrbljujočega preobrata, ki kaže v smer podpori restriktivni avstrijski manjšinski politiki. Kako drugače razumeti, da so - s pomočjo statistike, ne pa dejanskega stanja! - izločali iz nadaljnje obravnave dva kraja, ki imata dokazano zahtevanih najmanj deset odstotkov slovensko govorečih krajanov? Leta 2001 je Škocjan s pomočjo ustavnega sodišča dobil dvojezično tablo - in tudi Galicija bi jo takrat dobila. Leta 2008 jo je Škocjan dokončno izgubil in Galicija je ni dobila! In to ne zaradi politikov! italija - Poziv mandatarja za sestavo prehodne vlade Marini: Forza Italia naj prisluhne družbi Danes bo sprejel predstavnike družbenih sil, ki želijo takojšnjo volilno reformo nova gorica - Pavšič in Štoka pri županu Brulcu Goriški kulturni forum vez med Slovenci po padcu meje NOVA GORICA - Včerajšnje prvo srečanje deželnih predsednikov obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji Rudija Pavšiča in Draga Štoke z novogoriš-kim županom Mirkom Bralcem je že obrodilo nekaj konkretnih pobud. Najbolj odmevna bo pobuda o ustanovitvi Goriškega kulturnega foruma, ki bi bil podlaga za dolgoročno sodelovanje na področju kulture med Slovenci na obeh straneh meje in obenem tudi nadgradnja pobude o brezcarinski kulturni coni med Goricama. V ospredju so bile predvsem nove priložnosti, ki jih prinaša odprava mejne kontrole. Strinjali so se, daje treba tako veliko priložnost za Slovence na obeh straneh meje kar najbolje izkoristiti, in to čim prej. Na 15. strani RIM - Potem ko mu je včeraj delegacija UDC potrdila, da ni pripravljena stopiti v nobeno vladno večino brez drugih desnosredinskih strank, se je mandatar za sestavo prehodne vlade Marini javno obrnil na Berlusconijevo stranko Forza Italia in jo pozval, naj prisluhne civilni družbi, iz katere se oglaša vse jasnejša zahteva po takojšnji ureditvi volilne zakonodaje. Marini bo med drugim danes sprejel predstavnike sindikatov in delodajalskih združenj, ki so se izrekla za volilno reformo pred volitvami. Poleg tega je Marini mimo uradnih posvetovanj baje vzpostavil stik z Berlusconijevim tesnim sodelavcem Giannijem Letto. Na 6. strani Mavrična levica bo v Palmanovi priredila deželno skupščino Na 3. strani Na Koroškem novi zapleti z dvojezično topografijo Na 5. strani Illiyjevo nezaželeno snidenje z jeznimi Škedenjci Na 7. strani Januarski protest kovinarjev na avtocesti pri Tržiču in Redipulji pristal na sodišču Na 15. strani 41. kraški pust - Prireditelji sinoči sprejeli težko odločitev Danes ne bo sprevoda Zaradi slabih vremenskih napovedi so ga preložili za teden dni - Včeraj otroški defile OPČINE - Sinoči je moral odbor Kraškega pusta »s težkim srcem« sprejeti odločitev, da se 41. openski sprevod preloži za teden dni. Meteorološke napovedi so namreč že več dni ponavljale isto pesem: dež, burja, morda celo sneg. In da bi večmesečno delo številnih pustar-jev, ki so po vaseh gradili vozove in pripravljali maske, ne šlo po vodi, je bilo potrebno sprevod prenesti na soboto, 9. februar. V upanju, da bodo vremenske razmere čez teden dni bolj prijazne. Medtem so sinoči v Prosvetnem domu prišli na svoj račun otroci, ki so se preizkusili v pustnem defileju. Na 9. strani računalništvo - Ponudba Microsoft želi prevzeti Yahoo WASHINGTON - Ameriški računalniški koncern Microsoft, ki mu predseduje Bill Gates (na sliki), je včeraj razkril namero za 44,6 milijarde dolarjev vreden prevzem ameriškega spletnega giganta Yahoo. Del prevzema bi poravnal v gotovini, del pa z zamenjavo delnic. Za to nepričakovano potezo so se v največjem svetovnem proizvajalcu programske opreme sicer odločili, da bi povečali svojo konkurenčnost na trgu spletnih storitev in se s tem okrepili v boju z iskalnim in spletnim oglaševalskim gigantom Google. Na 24. strani 2 Sobota, 2. februarja 2008 MNENJA, RUBRIKE SLOVENIJA TA TEDEN Veliko vprašanj brez prepričljivega odgovora Boštjan Lajovic / Za slovenskim in evropskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom je naporen teden. Objava internega zapisnika o pogovorih slovenskih in ameriških diplomatov je v javnosti, ne le slovenski, zelo neprijetno odjeknila. Prebrali smo lahko kar nekaj jedkih komentarjev o kredibilnos-ti Slovenije in uspešnosti njenega predsedovanja Evropski uniji. Veliko prahu je dvignila tudi ministrova ugotovitev, da so diplomatski odnosi med Slovenijo in Hrvaško praktično pretrgani. Hrvaški mediji so se silovito odzvali in Rupla imenovali nič manj kot - lažnivca. Nič kaj dosti ni zaostajala tudi politika: premier Ivo Sanader je sicer uporabil evfemi-zem, a je slovenskega ministra kljub temu jasno obtožil laganja, živce je izgubil celo vedno prisebni in navadno duhoviti predsednik Stipe Mesic. Časnik Dnevnik je z objavo tajne diplomatske pošte odprl veliko vprašanj, na katera ta trenutek ni prepričljivega odgovora. Najpomembnejše vsekakor zadeva avtonomnost in suverenost slovenske politike. V zapisniku pogovora ameriških in slovenskih diplomatov je namreč natančno zapisan spisek želja in pričakovanj, ki jih imajo ZDA glede vsebine in poteka predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Še zlasti natančno dokument določa potek priznavanja neodvisnosti Kosova. Kot je videti, je Slovenija zgolj marioneta v ameriških rokah. Saj ne, da bi si delali prevelike utvare o tem, kako pomemben dejavnik je lahko dvo-milijonska državica v svetovni politiki, kljub temu pa je občutek, da ti ameriški diplomat narekuje kaj, kdaj in kako boš govoril, tesnoben, če že ne fru- strirajoč. Predsednik vlade in zunanji minister sta hitela pojasnjevati, da je objavljeni dokument zgolj del procesa diplomatskega usklajevanja in da je potrebno gledati celoto, ne pa posamične, iztrgane dele. Drugo pomembno vprašanje je pravica javnosti do obveščenosti, na katero so se sklicevali uredniki Dnevnika, ko so utemeljevali objavo. Verjamem, da odločitev za objavo ni bila lahka, razlogi za ali proti objavi so približno enakovredni. Ob vsem tem je Dnevnik naredil še napako, ko je omogočil, da je dokument hkrati objavila tudi beograjska Politika. V Srbiji je Kosovo seveda mitološka tema, na robu nacionalne patologije, zato je bil takšen tudi odziv. Pred leti, ko se je Slovenija odcepljala od Jugoslavije, je Bora Dordevic napisal pesem o bečkih konjušarih - dunajskih konjarjih, kar naj bi bili Slovenci v očeh neomajnih Srbov. Prepričan sem, da je omenjena pesem v teh dneh marsikomu v Srbiji znova prišla na misel. Če so bila o ravnanju Dnevnika mnenja različna, tudi sam imam precej dvomov, pa je k razjasnjevanju precej pripomogla slovenska vlada. Premier Janša je namesto racionalne razlage, kako je mogoče, da tako pomembni dokumenti uhajajo v javnost, opozoril, da je Dnevnik pred 17 leti, v času desetdnevne vojne v Sloveniji, pozdravljal srbske tanke. Znova torej zarota, nadaljevanje sistematičnega nasprotovanja slovenski državi in še zlasti aktualni vladi, njenemu predsedniku in zunanjemu ministru. Neprestano iskanje zarot v Sloveniji ni več le dolgočasno, pač pa tudi naporno! Ihtava in premalo premišljena je bila tudi reakcija na zunanjem ministrstvu, ki je namesto diskretne preiskave uprizorilo pravi lov na čarovnice, češ, našli bomo izdajalca, pa naj stane, kar hoče. Padale so še druge težke besede iz besednjaka nacionalnega interesa, patriotizma in lojalnosti. Kritiki so hitro opozorili, da uhajanje in objavljanje pomembnih dokumentov ni nova praksa in da imata z njo nekaj neposrednih izkušenj tudi premier in zunanji minister. Kakorkoli, v Ljubljano so na pogovore poklicali veleposlanika iz Washingtona, diplomat, ki je sodeloval v pogovorih z Američani, pa je odstopil. Zadeva se bo s tem najverjetneje končala, Slovenija pa je zabeležila velik minus tako doma kot v tujini. In medtem, ko se še ni polegel prah zaradi objave dokumenta, je strasti razplamtela še ena prelahko izrečena opazka ministra Rupla. Novinarjem v Bruslju je dejal, da so diplomatski odnosi med Slovenijo in Hrvaško praktično pretrgani, saj se zunanja ministra nista srečala že skoraj leto dni. Na ravni dejstev to seveda drži, a kaj, ko je treba v diplomaciji vedno pomisliti tudi na učinek in kontekst. Hrvatje so Ruplovo izjavo spretno uporabili za dokazovanje teze, da Slovenija zlorablja svoje predsedovanje za pritisk na Zagreb in urejanje dvostranskih vprašanj. Lonček so takoj pristavili tudi mediji: avstrijska agencija APA in ugledni italijanski dnevnik Corriere della Sera sta zelo kritično pisala o slovenskem predsedovanju, čeprav je minil komaj mesec dni. Morda bi za prihodnjih pet mesecev kazalo premisliti o nasvetu nekdanjega francoskega predsednika Chiraca, da v politiki včasih ne smeš zamuditi priložnosti, da bi molčal. ljudska tradicija - Etnolog Janez Bogataj o pustnih šegah Maske od nekdaj odsev družbe, pust pa čas za družbeno kritiko Pustna dediščina se je skozi stoletja stalno spreminjala, s tem odnos ljudi do nje in iskanje novih možnosti za spremembo lastnega jaza. Maske so bile vedno odsev družbenega dogajanja, pust pa čas za družbeno kritiko, meni etnolog Janez Bogataj (na posnetku Kroma). Pustno razpoloženje še bolj popestrijo praznične jedi, med katerimi najbolj poznamo krofe in flancate. Bogataj je za STA poudaril, da se je na področju pusta sicer v preteklosti vse spreminjalo, vendar včasih te spremembe niso bile tako intenzivne kot so danes. "Pustne maske so odsev danega družbenega dogajanja. Zato se še danes za pusta ljudje oblečejo v znane osebnosti, politike in z masko opozorijo na nekaj, kar je v družbi pozitivno ali izrazito negativno. Na drugi strani pa se je iz preteklosti ohranil zgodovinski spomin na odmaknjena pradavna maskiranja, ki so našim prednikom omogočala, da skozi masko odrazijo spreminjanje v naravi," je povedal etnolog. Pojasnil je, da je ena takšnih mask v Sloveniji kurent, ki je pred sto in več leti odganjal zimo, v sedanjosti pa je njegovo poslanstvo drugačno. Kurent se tako v smislu obleke kot nastopa uniformira, pojavlja pa v različnih letnih časih, tudi zunaj pustnega. Večina pustne dediščine je danes le še del zgodovinskega spomina ali oblika predstavitev po načelu "živega muzeja", še poudarja Bogataj. Med pustnimi šegami je sicer nekaj takih, ki so nadaljevanje od nekih prejšnjih razvojnih oblik do današnje pojavnosti. To pomeni, da vsako leto odigrajo neke zgodovinske like, kot npr. z maskami v Cerknem, ki se imenujejo Laufarji. Ti so tudi zaščiteni. Med tovrstne maske lahko uvrstimo še škoromate v Brkinih, pu-starje na Banjščicah, pustove v Drežnici, mačkare v Dobrem polju in nekatere karnevalske sprevode, piše Bogataj v knjigi Sto srečanj z dediščino na Slovenskem. Tako vsako leto v času pustovanja na slovenskem zaživijo mnogi karnevali, pustni plesi in maškarade. Eden znanih in množično obiskanih karnevalov na Slovenskem je tako kuren-tovanje na Ptuju, med izrazito "pustne kraje" pa sodi tudi Cerknica. Tam v pustnem sprevodu vozijo pošastno čarovnico Uršulo iz Slivnice, izvirna pa je tudi skupina polhov, ki jih po starem običaju "preganja hudič". Na podeželju je bilo sicer včasih šemljenja veliko, danes pa so ta običaj v mnogih krajih že opustili. Marsikje ni kakšnih krajevnih posebnosti in se otroci na vasi ob pustu zadovoljijo že z narobe oblečeno obleko, kupljenim dolgim nosom in podobnim. Ponekod pa še danes verjamejo, da obisk šem prinaša srečo in dobro letino. Prav zato naj bi jih morali obdarovati. V pustnem izročilu korenini splošno vedenje našemljencev, da šeme vedno nastopajo v skupini, nič ne govorijo, ampak delajo norčije. Nenapisano pravilo je, da šemam ne smeš nič zameriti, piše Niko Kuret v Knjigi Praznično leto Slovencev.. Bogataj pa meni, da pust s svojimi norčijami, iskanjem priložnosti "za drugi jaz" in pustnimi dobrotami, velja za enega najbolj živahnih časov v letu. To razpoloženje pa se dosega tudi skozi hrano in pijačo, še dodaja. Med pustnimi jedmi izstopajo tiste, ki se kuhajo iz svežega in prekajenega mesa ter ocvrta hrana. Tudi beseda pust izvira iz "meso pust" ter pojasnjuje, da so ljudje po tem prazniku opustili meso, se začeli postiti. Pust so zato izkoristili kot priložnost prekomernega uživanja hrane in hkrati priložnost, da vstopijo v nekakšen "drugi jaz". Tedaj lahko ljudje družbenemu okolju pokažejo vse, česar čez leto niso mogli, še pojasnjuje Bogataj. "Pustne jedi so na eni strani naša dediščina, na drugi pa dediščina širšega srednjeevropskega prostora, čemur rečemo 'podonavska kuhinja' s krofi, flancati in miškami. Na slovenskem imamo za vse te izraze zelo različna narečna poimenovanja. Na Primorskem imajo denimo 'kroštole' in 'fritole', Slovenci na tržaškem bregu ob Jadranu pa še sedaj pripravljajo posebne krofe, ki jih nadevajo s sardelo," pravi etnolog. Pustno obdobje se je v Sloveniji skozi desetletja krajšalo. "Včasih smo ga razumeli kot čas karnevala, ki se je začel takoj po novem letu in je trajal do pepelnične srede oz. do pustnega torka. Danes so pustna rajanja v razmeroma ozkem obdobju, na pustno soboto, nedeljo in pustni torek. V sosednjih državah in drugod po Evropi, je za razliko od Slovenije karnevalsko obdobje še vedno postavljeno v širši karnevalski okvir," poudarja Bogataj. Spreminjanje pustne pojavnosti je tako za etnologe izredno zanimivo, saj so priča pojavu, ki se vseskozi razvija. "Pust sega daleč nazaj pred krščansko davnino, vendar je med nami še vedno živ in vitalen," je prepričan Bogataj. (STA) SKLAD MITJA CUK SVETUJE Norčavost časa Pustna sobota, ko bo (glede na vreme) sprevod Kraškega pusta napolnil (ali ne) openske ulice, nas sili, da se ob današnjem kramljanju dotaknemo primerno uglašene strune. Kaj pravzaprav maska pomeni človeku. (Mimogrede: razstavo o značilnih slovenskih maskah Zamrznjeni norčavi čas fotografa Primoža Hienga si lahko ogledate v Bam-bičevi galeriji še v ponedeljek in na pustni torek.) Pojav šemljenja ali maski-ranja ni nov in je prisoten povsod po svetu. Odkrijemo ga v tudi zgodovini, kakor tudi v preteklem in sodobnem zahodnem svetu. Rituali, karnevali, gledališče so le nekatera okolja, v katerih se nastopa za krinko. Človek, kakor da bi ne mogel brez maske, brez nečesa, kar obraz prekriva. Ko je maska iz trdega materiala, so poteze na »novem« obrazu toge in vedno enake, zarisane kot značilnost za dobrega, slabega, debelega, suhega, lepega, grdega, veselega ali žalostnega človeka. Vsekakor pa maska, tudi če je le narisana na obraz, značilno poudarja poteze neke splošne vrste značaja. Obrazna maska daje človeku skupaj s splošno preobleko neko posebno moč pretvarjanja in spremenjenega obnašanja. V izposojeni osebnostni preobleki lahko da sedaj duška tudi tistemu, česar bi kot nemaski-rana oseba ne počel. Masko si seveda človek lahko nadene tudi v vsakdanjem življenju, kadar noče pokazati, kaj čuti, kaj misli, kam silijo njegove želje. Včasih, zato da bi izrazil privrženost drugi osebi, le pokaže svoj resnični obraz, svojo identiteto. Zanimivo je tudi spoznanje etologov, da npr. konji komunicirajo z »resničnimi« ljudmi, z njihovim bistvom, nikakor ne z masko (krinko), ki si jo je človek morebiti nadel v času svojega življenja, da bi se na nek način branil ali uveljavil. Maska deluje kot nekakšna preobrazba resnice. Otroci se radi ukvarjajo z izdelovanjem mask in se maskirano igrajo. Nič čudnega, saj gre za ustvarjalni proces tako pri otrocih, kot pri mladostnikih in celo pri odraslih. Vse se takrat igraje izoblikuje v odnosu do sebe in do okolja, saj se nasproti vsakdanji resničnosti postavlja neka (začasna, trenutna) druga in drugačna resničnost. Ta druga resničnost človeku omogoča, da spremeni razsežnost dogajanja, spremeni njegovo logiko, razpre krila domišljiji, razmišljanju in sanjam (o tem je veliko primerov v književnosti in v filmu). Takrat se lahko izogne vsem vezem s tisto »resnično resničnostjo«, kateri je zavezan v vsakdanjiku. Maskirana resničnost ne išče pojasnjevanj, vzrokov in razlogov, je le sila, ki človeka zgrabi in ga drži skozi celotni niz praznovanj, predstavitev, sprevodov ali maskiranih plesov. Tudi takrat, kadar je v osnovi maskiranja vsakdanja resničnost, so njene navezave in povezave tako drugačne, da pusti nerazmišljujoči zabavi vso prostost. Maska pusti za seboj razmišljanje o minljivosti življenja, o odhajanjih in prihajanjih, o boleznih in trpljenju, o betežnosti, o redu in neredu, lepoti, življenjski potrebi po potrpežljivosti in o ponavljajočem se človekovem občutku samote. Vsem tem mislim iz vsakdanjika se postavlja kot potreba zabavna preobrazba, ki je zraven še polna življenja. Vse je brez meja, zato pa zahteva od človeka še večjo moralno zavest o tem, kaj sme in česa ne sme, v času in prostoru, kjer dejansko ni nadzora. Šemljenje porodi veliko smeha, vzbuja pa ga tudi pri gledalcih. Včasih kljub vsemu navede navzoče na grenko misel, koliko je pravzaprav resničnost dejansko resnična, posebej v sodobnem času, ko je preoblikovanje življenjske resničnosti tako v modi v medijih in še kje. Danes že fotografija (digitalna) omogoča večkratno spreminjanje resničnosti. Podobe lahko manipuliramo (če imamo dovolj računalniškega znanja) po mili volji. Maska kot preobrazba resničnosti je torej včasih intuitiven proces, kateremu se človek preda brez ovir, še posebej če v njem tli ljubezen in želja po drugačnem izražanju (tudi na odru, zakaj pa ne), katerega v življenju ne more uresničiti, ker ga imajo za resnega, celo preresnega. Maska in šemljenje mu omogočata, da se brez posrednikov preda svojim skritim željam po izraznosti, kjer kot nepoznanemu in nerazpoznavnemu maska omogoči to, česar mu vsakdanjik ne dovoljuje. Za masko si lahko predstavljamo tudi veliko drugega - resničnega ali ne. Maska zastavlja tudi pogled na identiteto. Psihologi običajno menijo, da je utrjeni jaz, jaz s trdnim in skladnim občutkom identitete, trdna poteza osebnosti. Med njimi pa so tudi tisti, ki o tem dvomijo, češ da je težko za človeka razviti koherenten občutek osebne identitete, saj ga silijo odnosi z drugimi v kompromisne rešitve in prilagoditve. Skratka, če človek razvije trden občutek osebne identitete, lahko pri odnosu z drugimi zaide v čustveno stisko. Tako bi lahko rekli, da pravzaprav poišče in izbere tudi v vsakdanjem življenju nekakšno masko - krinko za katero živi. Njegov zunanji videz je v tem primeru drugačen od notranjega občutka o lastni sa-mopodobi. Na ta videz vpliva lahko povezanost z drugo osebo, življenjski položaj, trenutna situacija, njegova lastna samooce-na, stopnja iskrenosti, ki je je zmožen, izkušnje in še marsikaj drugega. Maska (krinka), posebej pustna, pa človeku omogoči zmanjšati razdaljo me ljudmi, ki je sicer lahko vsakdanji dejavnik odtujitve, izniči hierarhijo, odpravi posameznikovo ozko miselno usmeritev, saj se sam naenkrat znajde v skupnem doživljanju, v novih in nevezanih medčloveških odnosih, kjer se dogajanje nenehno pretaplja in spreminja. Sam ne more ustvariti zabave, ozračja naravnanosti v veseljačenje in družbene radosti, to lahko stori le v skupini sebi enakih. Zopet gre torej za neko identiteto (trenutno); s tem terminom se srečujemo od vsega začetka svojega življenj a, ko nas identitetno označijo z ženskim ali moškim predznakom, glede na zunanje značilnosti pač. Identiteta nam torej lahko daje občutek pripadnosti. Kaže nam, kje smo doma. Posebej takrat, ko lahko to identiteto delimo z drugimi oziroma se razpoznavamo v neki širši identiteti, značilno za skupnost s podobnimi izkušnjami, dediščino in podobnimi znaki enovitosti. Lepo bi seveda bilo, ko bi nekaj tistega čustvenega in energetskega naboja, ki ga bomo prav gotovo videvali na maskiranih pustnih obrazih v tem norčavem in razbremenjujočem letnem času, ljudje prihranili tudi za vsakdanje življenje. Takrat - v vsakdanjiku - jim bo bržkone, zunaj sedanjega trenutno spremenjenega in privzetega duševnega stanja, povečan elan marsikdaj še bolj potreben. (jec) / ALPE-JADRAN Sobota, 2. februarja 2008 3 mavrična levica - Predstavili deželno skupščino levice in ekologistov, ki bo 9.2. v Palmanovi »Graditi enotnost v duhu različnosti in pluralnosti« Srečanje namenjeno vsem - Na skupščini tudi o prihodnjih deželnih volitvah TRST - Gradnja enotnosti v duhu različnosti in pluralnosti je izziv, ki so ga lani sprejeli Stranka italijanskih komunistov, Stranka komunistične prenove, Zeleni in Demokratična levica, ki imajo kot cilj boj proti razdrobljenosti na levici prek ustanavljanja novega političnega subjekta. Projekt so zapečatili decembra v Rimu, ko je nastala Mavrična levica, katere namen je med drugim združevati ljudi, ki jim je bil dosedanji strankarski sistem tuj. V ta namen prirejajo številna javna srečanja in skupščine, ki so seveda namenjeni vsem. Da bi nadgradili postavljene temelje, bo Mavrična levica v deželi Furlani-ji-julijski krajini priredila deželno skupščino levice in ekologistov. Skupščina bo v kongresnem centru San Marco v Palmanovi v soboto, 9. februarja, od 10.30 do 17.30. Na njej naj bi sodelovali združenja, odbori in deželna gibanja ter sploh vsi, ki jih je dosedanji strankarski sistem razočaral, pravijo pobudniki. Na srečanju bodo dopoldne oblikovali razne delovne skupine, medtem ko bo popoldne skupščina, na kateri bodo pre-dočili opravljeno delo in predstavljene predloge. Med točkami na programu je seveda tudi diskusija o programih za prihodnje deželne volitve. V tem smislu naj bi na skupščini izdelali vsebino programskega dokumenta, ki ga bodo nato predstavili Demokratični zavezi. Na obzorju so perspektivne možnosti, a tudi težave. Toda poglavitno je dokazati, da smo sposobni graditi nov subjekt v italijanski levici, je poudaril deželni tajnik Zelenih Gianni Pizzati, ki je včeraj predstavil deželno skupščino ob udeležbi deželnih tajnikov SIK Sto-jana Spetiča in SKP Giulia Laurija ter deželnega koordinatorja Demokratične levice Riccarda Devescovija. V okviru Včeraj so predstavili deželno skupščino Mavrične levice KROMA politične negotovosti se v ta namen na osnovi sodelovanja štirih strank na državni in deželni ravni rojeva nov subjekt, ki ponuja možnost gradnje velike levičarske sile, je menil Pizzati. Težavo pa predstavlja kredibilnost. Zato moramo do ka za ti, da smo spo sob ni gra di ti enotnost v različnosti, je povedal Spe-tič. Na skupščini bodo dopoldne štirje tematski forumi, ki bodo nudili možnost razprave o različnih vprašanjih, je razložil Lauri. Na mizi bodo številna področja, od dela, gospodarstva, energije in okolja do socialne države, zdravja, kulture, šolanja, mladih, miru in prise-ljeništva. V zvezi z različnimi vprašanji, je dodal, pa naj ponudi svoj prispevek čimveč ljudi. A.G. tv koper - Danes v oddaji Brez meje Slikarka Claudia Raza o umetnosti in svojih delih KOPER - Današnja oddaja Brez meje po koprski televiziji bo danes posvečena slikarki Claudiji Razi. V portretu beneški slikarki, ki sicer živi in dela v Nabrežini, bodo pri ka za na de la, ki jih je pri pra -vila v zadnjem obdobju in nekatere slike, ki bodo na ogled na razstavi v Galeriji Rettori Tribbio v Trstu, ki jo bo do od pr li da nes ob 18. uri, njena dela pa si bo mogoče ogledati do 15. februarja. V pogovoru z Martino Kafol bo Claudia Raza pripovedovala o svojem slikanju, o svojem doživljanju okolja, pa o tehnikah, barvah in jezikih, ki jih uporablja v svojem ustvarjanju. Oddaja Brez meje bo na sporedu na Televiziji Koper danes ob 18. uri. Evropska komisija in financiranje odseka Trst - Divača TRST - Deželni tajnik SKP Giu-lio Lauri meni, da Evropska komisija projekt za čezmejni železniški odsek petega koridorja Trst - Divača ocenjuje za nepopolnega in ne v celoti pripravljenega, kar je imelo za posledico tudi nižji prispevek iz evropskih sredstev. Lauri se pri tem nanaša na odgovor evropskega komisarja za prevoze Jacqesa Barrota na vprašanje evropskega poslanca SKP Roberta Musacchia. Barrot namreč navaja, da Evropska komisija ne more oceniti, če so bili pri izdelavi projekta upoštevane zahteve o vplivu gradnje tega odseka na okolje. EU je za zdaj za ta odsek namenila 50,7 milijona evrov, po Laurijevem mnenju pa bi bil prispevek višji, če bi bila ocena EU pozitivna. Tehnični razlogi vzrok za novembrsko nesrečo helikopterja iz Aviana TREVISO - Ameriški vojaški helikopter, ki je 8. novembra lani poletel iz Aviana, je zaradi tehničnih razlogov strmoglavil na prod ob reki Piave. V nesreči so umrli 4 od 11 ameriških vojakov na krovu. Kot so sporočili iz sodnih krogov v Trevisu, je javni tožilec Giovanni Cicero, ki je bil zadolžen za preiskavo, od odgovornih ameriških vojaških oblasti v Avianu zvedel, da je med tre-nažnim letom nad reko Piave prišlo do okvare nekaterih kontrolnih naprav, kar je povzročilo nenadno strmoglavljenje helikopterja. Do te ugotovitve naj bi strokovnjaki v ameriškem vojaškem oporišču prišli po pregledu nepoškodovanih video posnetkov enega od članov posadke in odlomkov iz pogovora med posadko in pilotom. 4 Sobota, 2. februarja 2008 GOSPODARSTVO / nepremičnine - V Trstu predstavili Observatorij nepremičninskega trga v FJK Schengen z ugodnimi učinki na nepremičninski trg ob meji V Trstu presežena nekajletna kriza - V FJK ni čutiti posledic mednarodne krize TRST - Tudi nepremičninski trg ima koristi od vstopa Slovenije v schengenski prostor, ki je sledil vstopu v Evropsko unijo in prevzemu evra, je na včerajšnjem posvetu ob predstavitvi Observatorija nepremičninskega trga 2008 poudaril predsednik Dežele FJK Riccardo Illy. »Razširitev gospodarskega prostora, ki je homogen tako z normativnega kot z monetarnega vidika, povzroča gibanje podjetij in delavcev med Italijo in Slovenijo v obeh smere, to pa znatno poživlja dinamiko kupoprodaje nepremičnin,« je izpostavil Illy. Na predstavitvi nepremičninskega observatorija, ki vsebuje podrobno analizo cen nepremičnin za vsako občino v FJK, so na Pomorski postaji med drugimi govorili predsednik deželnega združenja Conf-commercio Alberto Marchiori, državni in deželni predsednik združenja nepremičninskih posrednikov Fimma Alberto Pizzira-ni in Bruno Paludet, Stefano Sanzani z univerze v Bologni, ki pri tem združenju skrbi za nacionalni cenik, podpredsednik Pokrajine Trst Walter Godina, predsednik tržaškega Confcommercia Antonio Paoletti v vlogi gostitelja, tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj Paolo Rovis, Fabrizio Savorani, ki je pri Fimma pristojen za turizem, Tulio Cianciolo iz banke Friulad-ria in pooblaščeni upravitej nepremičninske družbe Generali Property Giovanni Maria Paviera. Nepremičninski trg v FJK sicer čuti učinke nacionalnega in mednarodnega upočasnjevanja dinamik, vendar je na splošno pri dobrem zdravju, izhaja iz raziskave observatorija, ki na več kot sto straneh analizira gibanje cen, kupoprodaj in na-jemov stanovanj in poslovnih prostorov v štirih pokrajinah. Čeprav se je rast cen nepremičnin nekoliko upočasnila, tudi zaradi krize na trgu ZDA, te v FJK vseeno rastejo. Veliko upanja pri tem zbuja turistični sektor, saj so nekatera letovišča v deželi zabeležila ugoden trend rasti vrednosti nepremičnin. V Gradežu so se npr. v dve-letju 2006-2007 povečale za 2,1 odstotka, v Lignanu pa celo za 9,1 odstotka. Ta sektor je v FJK še vedno privlačen tako za investitorje kot za zasebne kupce stanovanj, katerih cena na kv meter le redko preseže 3000 evrov. Za Trst analiza navaja, da je bila kriza presežena, izgledi pa so stabilni. Lani je bilo danih na trg za 6,7 odstotka manj kv. metrov kot predlani, posebno močan dvig cen pa so zabeležile novogradnje (+69,5%). Celovit obračun kupoprodaj ostaja negativen (-7,5%), predvsem na račun poslovnih prostorov (-16,7%), medtem ko se je skupni promet povečal za 1,1 odstotka. Predstavitev analize Observatorij nepremičninskega trga 2008 na tržaški Pomorski postaji KROMA ladjedelništvo - Delovni dosežek v ladjedelnici Fincantieri V Tržiču včeraj splavili novo »princeso«, ladjo Ruby Princess TRŽIČ - Včeraj je prvič izplula na morje Ruby Princess, razkošna ladja za križarjenje, ki so jo izdelali v tržiški ladjedelnici Fincantieri (na posnetku Bumbaca). Ladjo, ki je enaka kot pred njo izdelani Crown Princess in Emerald, je naročila ladjarska družba Princess Cruises lines, plovno službo pa bo začela letos jeseni. Slovesnemu splavljenju Ruby Princesse sta za naročnika prisostvovala predsednik krovne družbe Princess Cruises lines Alan Buckelew in podpredsednik hčerinskih Cunard line in Princess Cruises Stuart Hawkins, koncern Fincantieri pa sta zastopala generalni direktor področja trgovskih ladij Enrico Bu-schi in direktor gradbišča splavljene ladje Carlo De Marco. Ladja z nosilnostjo 116 tisoč ton bruto je dolga 289,6 metra in široka 36 metrov,na krovu bo 1549 kabin, ki bodo lahko sprejele 4800 potnikov, vključno s posadko. Ruby Princess je 24. ladja za križarjenje, ki so jo izdelali v Tržiču od leta 1990 do danes in 13. ladja, zgrajena za naročnika Princess Cruises lines. V potrfelju naročil tržiške ladjedelnice je poleg ladje Ruby še ladja Ventura s 113 tisoč tonami nosilnosti za ladjarsko družbo P and O Cruises, dve novi ladji za Carnival Cruise lines: Carnival Dream, ki bo nastavljena v bazenu prihodnji teden, bi morala biti dokončana jeseni 2009, in Carnival Magic, ki bo začela pluti predvidoma spomladi 2010. Ti dve ladji s 130 tisoč tonami bruto nosilnosti bosta največji potniški ladji, ki so jih doslej zgradili v ladjedelnicah Fincantieri. energenti - Po pojasnilih tržaških črpalkarjev Obrtnikom se ne splača nakup dizelskega goriva v Sloveniji TRST - V zadnjem času je lokalni tisk veliko poročal o navalu tržaških (in goriških) avtomobilistov na slovenske bencinske črpalke, potem ko so bili pri nas ukinjeni brezcarinski bencinski kontingenti in tudi zato, ker so pogonska goriva v Sloveniji nekoliko cenejša kot v Furlaniji-Ju-lijski krajini. Ob tem je bilo slišati tudi o po pus tih, ki naj bi jih tr žaš ki obrtniki prejemali na slovenskih črpalkah, kjer naj ne bi plačevali davka na dodano vrednost (DDV). Iz krogov slovenskih črpalkarjev v FJK smo izvedeli, da so stvari nekoliko drugačne. Poglejmo. Edine dejavnosti, pri katerih je mogoče uveljavljati pravico do povračila DDV, so avtoprevozniki za stranke z mednarodnim dovoljenjem, ki lahko zaprosijo za šestmesečno povračilo, na katerega morajo čakati tri mesece. Za primer naj navedemo, da bo DDV na gorivo, kupljeno v obdobju od 1. januarja do 30. junija 2008, vrnjen šele do 30. oktobra 2008, torej s sedemmesečnim zamikom. Preden povrne davek na dodano vred nost, slo ven ska davč na agen -cija zahteva od prosilcev dokumentacijo, s katero dokažejo, da so pooblaščeni za izvajanje mednarodnega transporta po naročilu strank; v nasprotnem primeru DDV ne bo povrnjen. V primeru, da Slovenija zavrne povračilo DDV na nakup goriva, se cena za njegov nakup v Sloveniji in FJK praktično izenači. Primer: liter dizelskega goriva stane v FJK 1,265 evra vključno z 20-odstotnim davkom IVA, medtem ko brez tega davka stane 1,054 evra, od česar l e treba odšteti še komercialni popust; v Sloveniji stane liter dizelskega goriva 1,022 evra vključno z davkom DDV. Podjetja, ki se ne ukvarjajo z mednarodnim avtoprevozništvom za stranke, kot so taksisti, obrtna in gradbena podjetja ipd., ne morejo za- prositi za vrnitev davka na dodano vrednost. V primeru, ko bi to naredila z neresničnim avtocertificira-njem, bi podjetja prišla navzkriž tako z italijansko kot slovensko davkarijo. Zmešnjava, do katere je prišlo, je rezultat spremembe davčnega režima v Italiji, ki jo je morala Prodije-va vlada izvesti na zahtevo EU. Pravico do povrnitve davka na dodano vrednost je namreč morala Italija priznati vsem, velikim in majhnim podjetjem, medtem ko je bila ta možnost do pred dve ma le to ma do stop na le za redke podjetniške dejavnosti. Na splošno lahko rečemo, da lahko vsa podjetja s fiskalnega vidika kupujejo goriva s posebno kartico tako v Italiji kot v Sloveniji, razlika pa je v tem, da imajo v Italiji pravico odbiti plačani davek IVA, medtem ko jim bo pri nakupu v Sloveniji v davčni prijavi ves znesek, vključno z DDV, vštet v davčno osnovo. Predsednik Confindustrie FJK Adalberto Valduga na obisku v sinhrotronu TRST - Pomen sodelovanja med raziskovalnimi institucijami in industrijo je bila ena od ključnih tem pogovorov ob včerajšnjem obisku predsednika deželne Confindustrie Adalberta Valduge, ki ga je spremljal direktor organizacije Claudio Hauser, v tržaškem sinhrotronu. Med pogovori z vodstvom družbe Sincrotrone Trieste SCpA, je njen predsednik Carlo Rizzuto gostoma orisal program vlaganj v vrednosti 120 milijonov evrov za realizacijo novega svetlobnega pospeševalnika Fermi. Poudaril je tudi, da so v sin-hrotronu nedavno sprejeli odločitev, da se bodo v večji meri usmerili na tehnološki prenos za potrebe proizvodnje. Vladuga je ob tem opozoril na potrebo po razvoju tesnejše sinergije med raziskovalnimi centri v FJK, kar ne bo ko-risrtilo samo njim, ampak še bolj podjetniškemu sistemu za kljubovanje mednarodni konkurenci. Val-duga in Rizzuto sta se ob tem dogovorila za pripravo vrste ciljnih sestankov po pokrajinah, na katerih bi začrtali konkretno sodelovanje. Evropska centralna banka 1. februarja 2008 evro valute povprečni tečaj 01.02 31.01 ameriški dolar 1,4889 1,4870 japonski jen 158,51 157,93 kitajski juan 10,7037 10,6793 ruski rubel 36,3320 36,3140 danska krona 7,4534 7,4528 britanski funt 0,74955 0,74770 švedska krona 9,4510 9,4725 norveška krona 8,0265 8,0760 češka krona 25,858 26,070 švicarski frank 1,6065 1,6051 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 257,38 259,46 poljski zlot 3,5945 3,6244 kanadski dolar 1,4847 1,4846 avstralski dolar 1,6510 1,6682 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,6705 3,7170 slovaška krona 33,408 33,775 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6975 0,6978 islandska krona 95,73 96,78 turška lira 1,7364 1,7483 hrvaška kuna 7,2294 7,2284 Zadružna Kraška banka 1. februarja 2008 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,5093 1,4783 britanski funt 0,7570 0,7396 švicarski frank 1,6325 1,5927 japonski jen 162,4625 154,5375 švedska krona 9,7045 9,2404 avstralski dolar 1,6998 1,6281 kanadski dolar 1,5186 1,4607 danska krona 7,5958 7,3097 norveška krona 8,2512 7,8487 madžarski florint 265,9465 252,9735 češka krona 26,7217 25,4182 slovaška krona 34,6193 32,9306 hrvaška kuna 7,4091 7,0476 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 1 .februarja 2008 evro valute ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna nakup prodaja 1,5169 1,4575 0,7625 7,6019 1,5149 161,02 1,6364 8,2385 9,6614 1,7010 7,37 0,7326 7,3038 1,4555 154,70 1,5722 7,9154 9,2825 1,6342 7,08 Banca di Cividale BANCAGBIC0LA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 1. februarja 2008 Indeks MIB 30:+1,11 delnica cena € var. % A2A 2,75 +2,42 ALLEANZA 8,54 +0,19 ATLANTIA 22,65 +1,80 BANCA ITALEASE 7,38 +0,61 BANCO POPOLARE 13,27 -1,26 BPMS 3,1825 +2,33 BPM 8,5 +0,77 EDISON 1,754 +1,04 ENEL 7,47 +0,40 ENI 21,76 +0,79 FIAT 15,78 +1,46 FINMECCANICA 20,11 +0,75 FONDIARIA-SAI 27,92 +1,75 GENERALI 28,4 -0,07 IFIL 5,43 +1,02 INTESA 4,765 +0,25 LOTTOMATICA 25,01 +1,79 LUXOTTICA 19,21 +1,25 MEDIASET 6,00 +1,80 MEDIBANCA 12,82 +2,23 PARMALAT 2,4475 +1,35 PIRELLI 0,704 +0,79 SAIPEM 24,11 +4,19 SNAM 4,47 +0,79 STMICROELEC 8,43 +1,29 TELECOM ITA 2,0225 -0,61 TENARIS 13,67 +3,17 TERNA 2,825 +0,78 UBI BANCA 16,96 +1,25 UNICREDITO 5,095 +3,62 Podružnica Trst IÖ ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / ALPE-JADRAN Sobota, 2. februarja 2008 5 slovenija-hrvaška - Neformalno srečanje predsednikov obeh držav na Otočcu Türk in Mesic pozvala k sodelovanju in dialogu Vladi morata po njunem mnenju nadgraditi, kar je bilo že doseženega pri reševanju dvostranskih vprašanj OTOČEC - Slovenski in hrvaški predsednik, Danilo Türk in Stipe Mesic, sta včeraj na neformalnem srečanju na Gradu Otočec pozvala k sodelovanju in dialogu med državama, vladi pa k nadaljevanju lani doseženega pri reševanju dvostranskih vprašanj, predvsem meje. Odnosom med državama "moramo pristopati z odgovornostjo in z občutkom medsebojnega spoštovanja. To velja za obe strani," je dejal Türk v izjavi po prvih pogovorih z Mesicem. "Žal smo v zadnjih dneh slišali nekatere izraze, ki niso dobri, kot so prekinitev odnosov, nevarnost katastrofe in take izraze, ki ne sodijo v naš dialog," je dodal in izpostavil, da je treba v dialogu obravnavati vsa odprta vprašanja in pri tem upoštevati njihovo specifično naravo. Tako npr. vprašanja hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) "niso primarno dvostranska vprašanja, ampak zadevajo Evropsko unijo, treba jih je reševati v Bruslju," je poudaril Türk in dodal, da z Mesicem pozdravljata pobude evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, ki "vodijo k sestankom med vsemi zainteresiranimi državami in Evropsko komisijo" in ki lahko pomagajo k rešitvam. Vzporedno je treba obravnavati tudi dvostranska vprašanja, kot so vprašanje meje, Nuklearne elektrarne Krško in varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke, je dejal Türk. Kot je dodal, sta z Mesicem ocenila, da sta vladi lani glede teh vprašanj storili pomemben napor in da bi bilo prav, da s tem nadaljujeta in mogoče naredita načrt," kako ga nadaljevati. Pri vprašanju meje je bil po njegovi oceni dosežen napredek, doseženo pomembno načelno stališče, da se išče pomoč pri "precizni določitvi meje tako na kopnem kot na morju s pomočjo tretjega", ki gaje treba sedaj precizirati z dogovorom o načinu reševanja. Mesic, ki je menil, da pomeni njuno srečanje priložnost, da "svojima javnosti-ma pošljemo sporočilo, da gremo k rešitvam za odprta vprašanja", je izrazil prepričanje v možnost rešitve vseh odprtih vprašanj. Poudaril pa je, da "se ne smemo ulti-mativno postavljati eden proti drugemu, temveč z argumenti obravnavati vsako odprto vprašanje in iskati najboljše rešitve", na ravni pogovorov ministrov, vlad ali mednarodnih instanc. Glede ERC je tako po njegovem mnenju treba ugotoviti, "kaj ni bilo rešeno, še preden je bila sprejeta odločitev za ERC". Hrvaška ima suvereno pravico, da razglasi ERC, "vendar pa j e vedno, ko se sprejema regulativa, ki zadeva tudi tvojega soseda, dobro, da se o tem prej pogovarja. Te- Predsednika Danilo Türk (desno) in Stipe Mesic (levo) sta včeraj na neformalnem srečanju na Gradu Otočec pozvala k sodelovanju in dialogu med državama BOBO ga pa svoj čas ni bilo," je dejal. Kot je izpostavil, je zato treba sedaj najti izhod, ki bo "časten za obe strani in s katerim bo zadovoljna tudi Evropska komisija". Izpostavil je še, da bodo po vstopu Hrvaške v EU na tem področju veljala pravila EU in se vprašal, ali ima smisel sedaj zaostrovati odnose med državama na vprašanju, ki "bo samo po sebi regulirano in rešeno na nek drugi način". Türk je izpostavil interes Slovenije po vstopu Hrvaške v EU in izrazil tudi njeno pripravljenost, da Zagrebu pomaga na tej poti ter izpostavil, da si bo Slovenija za to prizadevala tudi kot predsedujoča EU. Poudaril je, da mora Slovenija predsedovanje unije voditi na odgovoren način in ob upoštevanju interesov vseh članic unije in vseh kandidatk. Mesic pa je izrazil upanje, da bo njuno srečanje prispevalo k sprostitvi odnosov med državama in pomagalo k "vnovični vzpostavitvi dobrih odnosov". Predsednika sta sicer na novinarsko vprašanje izrazila prepričanje, da bosta vladi in ministri sledili njunim pomirljivim tonom. "Dala sva smer, upam, da bosta naši vladi in ministri šli v isti smeri," je dejal Mesic. Türk je ob tem dodal, da se je v četrtek pogovarjal s premierom Janezom Janšo in da lahko tudi na podlagi tega pogovora pove, "da je taka volja, taka pripravljenost in da bodo kontakti stekli". V Črnomlju sta se predsednika udeležila še slovesnosti ob 15-letnici Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva. (STA) ljubljana - V DZ premajhna podpora V Sloveniji za zdaj pokrajin ne bo LJUBLJANA - Poslanske in poslanci slovenskega državnega zbora so na včerajšnjem glasovanju zavrnili najpomembnejši pokrajinski zakon, zakon o ustanovitvi pokrajin. Za zakon je glasovalo 50 poslancev, proti pa jih je bilo 27. Za zakon o ustanovitvi pokrajin so glasovali vsi poslanci vladne koalicije razen Janeza Drob-niča (NSi) in Antona Kokalja (NSi). Kokalj se je glasovanja vzdržal, Drob-nič pa ni prijavil svoje prisotnosti. Med poslanci opozicije je zakon edini podprl Bojan Kontič (SD). Za potrditev zakona o ustanovitvi pokrajin bi bila sicer potrebna dvotretjinska večina vseh navzočih poslancev. Še pred glasovanjem je Miran Potrč (SD) v obrazložitvi glasov pove dal, da za kon ni pri me ren za na -daljnjo obravnavo, zato je predlagal, da se stranke dogovorijo o odložitvi glasovanja o pokrajinskih zakonih. V tem času pa bi poskušali oblikovati večinski pogled tako na predlagani referendum kot same zakone. Kristijan Janc (SLS) je predlagal, da zakone potrdijo, nato pa naj bi do druge obravnave pripravili dopolnila, s katerimi bi zakone oblikovali tako, da bili sprejemljivi za vse. "Glas za, je glas razuma," je dejal. Franc Pukšič (SDS) je menil, da bodo vsi tisti, ki bodo glasovali proti zakonom, glasovali proti volivkam in volivcem, občinskim svetom, izvoljenim županom in tudi sicer proti demokraciji. "To bodo politični škodljivci, ki si očitno želijo centralizacijo," je dejal. Po mnenju Pavla Gantarja (Zares) poslanci še nikoli niso bili tako blizu, da sprejmejo pokrajine, hkrati pa tudi še nikoli niso bili tako blizu, "da jih zavozijo". Preostala dva zakona - zakon o volilnih enotah v prve pokrajinske svete in zakon o prenosu nalog v pristojnost pokrajin - sta bila potrjena kot primerna za nadaljnjo obravnavo. (STA) Slovenska policija bo v času pustovanja poostrila nadzor LJUBLJANA - Število voznikov, ki vozijo pod vplivom alkohola, se v času pustovanja poveča, pri čemer policisti beležijo tudi prekrške, povezane s preveliko hitrostjo in objestno vožnjo, je na novinarski konferenci dejal vodja Oddelka za cestni promet PU Ljubljana Ivan Kapun. Poudaril je, da bodo policisti danes in torek izvedli poseben nadzor z alkotesti. Mariborčana osumljena prodaje več ukradenih avtomobilov MARIBOR - Mariborski kriminalisti so kazensko ovadili dva Mariborčana, stara 31 in 38 let. Po doslej zbranih obvestilih sta osumljena v letih 2006 in 2007 s pomočjo italijanskih državljanov pridobila šest osebnih avtomobilov s ponarejeno dokumentacijo. Kot so sporočili iz Policijske uprave Maribor (PUM), gre za avtomobile znamk BMW, Mercedes, Volkswagen Touareg in KIA Sorento. Osumljena sta avtomobile v Sloveniji registrirala in jih nato z izjemo enega, ki ga je obdržal zase eden od njiju, prodala naprej. Ukradene avtomobile sta prodajala preko leasing hiše, avtotrgovine in z oglaševanjem. S tem sta zaslužila 154.000 evrov. Kazenska ovadba Mariborčanoma očita 20 kaznivih dejanj ponarejanja listin in prikrivanja. Kriminalisti so avtomobile zasegli decembra lani in januarja letos. "Nekaj teh vozil so policisti kontrolirali v prometu in pri preverjanju ugotovili, da so bila v računalniških evidencah zavedena kot ukradena, nekaj pa so jih zasegli, ko so lastniki poskušali narediti prepis lastništva vozila," pojasnjuje tiskovni predstavnik PUM Franc Virtič. Po njegovih besedah bo o nadaljnji usodi ukradenih avtomobilov odločilo sodišče. V Policijski upravi Maribor kupce še opozarjajo, naj bodo previdni pri nakupu uvoženih rabljenih vozil, zlasti tistih, ki prihajajo iz Italije. V Pečjakovih pizzah sum na salmonelo LJUBLJANA - Pekarna Pečjak obvešča kupce, da v 400-gramskih piz-zah obstaja sum na salmonelo. Pozivajo kupce tovrstne pizze z oznako LOT: L113965 in rokom uporabnosti 9. julij 2008, naj izdelek vrnejo na mesto nakupa. Tam bodo zanjo dobili nadomestilo, so sporočili iz Pekarne Pečjak. Za dodatna pojasnila lahko zainteresirani pokličejo na telefon 01/530 45 15. Pekarna Pečjak se za neprijetnosti v zvezi z dogodkom iskreno opravičuje, so še sporočili iz pekarne. koroška - Po zadnji odločitvi ustavnega sodišča v zvezi z dvojezičnimi krajevnimi napisi Malo upanja na skorajšnjo rešitev Kancler Gusenbauer poudarja, da je predlog za rešitev v parlamentu, da pa je potreben pristanek ljudske stranke - Za Haiderjev BZO so izpolnjene vse obveznosti CELOVEC - Sporočilo ustavnih sodnikov, da bodo sprožili postopek v zvezi z manjkajočimi dvojezičnimi napisi v Dobrli vasi in v Žitari vasi, obenem pa zavrnili pritožbe glede dvojezičnih tabel v Škocjanu, Galiciji in - zaradi formalne pomanjkljivosti - tudi v Pliberku, je izzvalo številne reakcije tako s strani predstavnikov slovenske manjšine kot tudi najvišjih politikov v republiki. Kancler Alfred Gusenbauer je v okviru razprave v avstrijskem parlamentu poudaril, da je predlog za rešitev »v parlamentu« in da je vse odvisno od pristanka koalicijskega partnerja ljudske stranke (OVP), predstavniki koroških Slovencev pa so izpostavili, da je na potezi zvezna vlada, da pa nimajo velikih pričakovanj na skorajšnjo rešitev. Haiderjeva stranka BZO, ki je doslej onemogočila vsakršen napredek v tem vprašanju, pa je izjavila, da je »Dežela že izpolnila vse obveznosti«. Za postavitev dodatnih dvojezičnih tabel bi bilo potrebno preštevanje manjšine. Socialdemokratski kancler Alfred Marjan Sturm Gusenbauer je v četrtek zvečer v parlamentu še enkrat ponovil, da od 4. junija lani leži v parlamentu predlog SPO, na podlagi katerega bi lahko rešili vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem. Ta ne obsega le rešitve vprašanja dvojezičnih tabel, temveč tudi druga vprašanja narodne skupnosti (mdr. finančni paket), toda ljudska stranka ga žal do danes ni hotela podpreti - z argumentom, da se mora z rešitvijo tega problema strinjati tudi koroški deželni glavar. Zvezni kancler je ob tem še opozoril, da so se vsi pogovorni partnerji, predstavniki manjšine, Bernard Sadovnik konsenzne skupine s Heimatdienstom in tudi župani na južnem Koroškem, s predloženim papirjem strinjali, le deželni glavar Jorg Haider ga ni podprl v nobeni fazi. »Za ureditev vprašanja pa je potrebna dvotretjinska večina v parlamentu in te brez koalicijskega partnerja OVP ni,« je še pristavil avstrijski zvezni kancler. Predstavniki slovenske manjšine ni-najo veliko upanja, da bi zadevo lahko rešili v kratkem. Tako je predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm včeraj menil, da na politični ravni ni volje za uresničitev razsodb ustavnega sodišča, do- dal pa je, da je pri razreševanju vprašanja dvojezičnih tabel zelo potreben dialog med večino in manjšino v deželi. Samo tako da je mogoče ustvariti pozitivno javno mnenje in naklonjenost za uresničitev manjšinskih pravic. Predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik pa je vnovič poudaril, da je v vprašanju dvojezične topografije na potezi avstrijska zvezna vlada. Ob tem je opozoril, daje nedopustno, da ostajajo zaradi odklonilnega stališča koroškega deželnega glavarja oz. uradne Koroške razsodbe ustavnega sodišča neuresničene. Tudi vodja poslanskega kluba socialdemokratov v avstrijskem parlamentu Josef Cap je ostro kritiziral koroškega deželnega glavarja in mu očital, da s svojim preprečevanjem vsakršne rešitve močno škoduje deželi Koroški. Koroška da si tega ni zaslužila, je še pristavil Cap in pozval ljudsko stranko, naj pristane na uresničitev Gusenbauerjevega predloga iz lanskega leta, ki predvideva 162 krajev z dvojezičnimi krajevnimi tablami ter paket- no rešitev še drugih odprtih vprašanj. Skepso predstavnikov manjšine, da rešitve tako hitro ne bo, je še včeraj potrdil poslanec Haiderjeve stranke BZO Gernot Darmann. Zavrnil je vse očitke socialdemokratov v zvezi s topografijo in v izjavi za medije trdil, da je uradna Koroška postavila vse dvojezične krajevne napise in da so s tem »izpolnjene vse tozadevne dolžnosti.« Za postavitev dodatnih dvojezičnih tabel pa je potrebno štetje, torej preštevanje manjšine. Le tako da bi bilo mogoče zajeti resnično številčno moč slovenske narodne skupnosti, je dejal poslanec Haiderjeve stranke in dodal, da s tem izraža tudi mnenje večine koroškega prebivalstva in deželnih strank. Ljudska stranka (OVP) pa je očitek zveznega kanclerja, da je ona kriva za zastoj pri reševanju problema dvojezične topografije na Koroške, prav tako zavrnila. V izjavi za javnost opozarja na predlog nekdanjega kanclerja Wolfganga Schussla, ki daje bil izdelan »zelo skrbno, socialdemokrati pa da ga niso hoteli podpreti....« Ivan Lukan 6 Sobota, 2. februarja 2008 KULTURA / vladna kriza - Možnosti uspeha mandatarja so vse skromnejše SredinciUDC za volitve Marini: Še je kanec upanja Danes se bo mandatar srečal z družbenimi silami, v ponedeljek z večjimi strankami RIM - »UDC je za nemški volilni sistem, toda v nobenem primeru ni pripravljena podpirati vlado z levosredinsko večino.« Tako je voditelj demokrščanskih sredincev Pierferdinando Casini strnil stališče, ki gaje včeraj predstavil predsedniku senata Francu Mariniju v okviru posvetovanj o možnosti oblikovanja prehodne vlade za izpeljavo volilne reforme. S tem so se močno zmanjšale možnosti uspeha Marinijevega poskusa, saj je UDC sklenila, da se ne bo oddaljila od Berlusconije-ve stranke Forza Italia, ki je že večkrat potrdila, da se zavzema za takojšnje volitve. »Marinijeva naloga je skorajda nemogoča,« je povedal sam Casini. V Palači Giustiniani, kjer mandatar vodi posvetovanja, so se včeraj zvrstile delegacije še drugih majhnih in srednje velikih političnih strank. Zeleni so se zavzeli za takojšnjo volilno reformo, saj bi po njihovem ustavno sodišče sedanji volilni zakon lahko proglasilo za neustavnega in razveljavilo volitve, ki bi jih izvedli na njegovi osnovi. Podobno stališče zagovarjajo Bosellijevi socialisti, SIK pa poudarja, da je pripravljena vstopiti le v levosredinsko vladno večino. Italija vrednost ministra Di Pietra podpira Marinijev poskus, kakor tudi SKP, medtem ko so radikalci mnenja, da bi Marini moral imeti mandat za oblikovanje polnopravne vlade, saj po njihovem volilna reforma ni prava prioriteta. Mandatar Marini bo danes zaslišal predstavnike sindikatov in delodajalskih združenj, ki so se javno zavzela za takojšnjo volilno reformo, v ponedeljek pa bodo na vrsti voditelji največjih strank, se pravi SL, NZ, FI in DS. Njihovi predstavniki so včeraj potrdili v glavnem že izražena stališča. DS podpira oblikovanje prehodne vlade za volilno in druge reforme, kot podrejeno alternativo pa predlaga razpis volitev po volilnem referendumu. NZ in FI vztrajata, da je treba iti takoj na volišča in da bo mogoče izpeljati volilno reformo oz. izvesti volilni referendum po volitvah. Tega mnenja je tudi SL, ki je sicer svoj čas zagrozila, da se ne bo niti predstavila na mandatarjevih posvetovanjih. Marini ima pred seboj res težko nalogo. Kljub temu pa še ni vrgel puške v koruzo. Včeraj je celo zatrdil, da obstaja kanček upanja za uspeh. Po dobro informiranih virih se je nanašal na stike, ki jih je vzpostavil z Berlusconijevo desno roko Gi-annijem Letto. Sicer pa je Berlusconija včeraj tudi odprto pozval, naj se premisli. »Velika stranka, kot je FI, ne more biti ravnodušna do številnih pozivov k volilni reformi, ki prihajajo iz vrst civilne družbe,« j e dejal. m kt Delegacija UDC v Palači Giustiniani s Perferdinandom Casinijem na čelu ANSA mediji - Poseg Urada za varstvo javnega obveščanja »Santoro ni spoštoval načela pluralizma in preprečil soočanje« Calabrd tudi poudaril, da je po evropski razsodbi nujno takoj spremeniti zakon Gasparri RIM - Sedež za procese so sodišča in ne televizijske oddaje. To je smisel posega Urada za varstvo javnega obveščanja, ki je včeraj obtožil Micheleja Santora nespoštovanja pluralizma in tudi odposlal svarilo RAI. Predsednik urada Corrado Calabro je Santora obtožil, da v treh oddajah programa Annoze-ro ni spoštoval načel pluralizma, nepristranske informacije, pravičnosti in lojalnosti. Pravil naj ne bi Santoro spoštoval v oddajah 4. oktobra lani (o primeru Mastella-De Magistris), 6. decembra (o reformi televizijskega sistema, ko je bil v studiu pristojni minister Gentiloni) in 20. decembra (Forleo-D'Alema in telefonski pogovor med Berlusconijem in generalnim direktorjem RAI Saccajem). Santoro naj ne bi še zlasti spoštoval smernic omenjenega urada po jamstvu soočanja. Televizija ni prostor za procese ali psevdo procese, je dejal Calabro, informiranje pa mora biti uravnovešeno in objektivno. To seveda ne pomeni omejevati pravico do informiranja, je naglasil, toda informiranje ne sme postati sredstvo za obsojanje ljudi. Sicer se je Calabro dotaknil tudi četrtkove razsodbe Sodišča evropskih skupnosti glede televizijske družbe Centro Europa 7. Razsodbi mora slediti takojšnja sprememba vsaj nekaterih točk zakona Gasparri, tudi ker bo drugače Italija prijavljena na sodišče, je poudaril Calabro. Zakonodajalec mora zato v fazi prehoda na digitalni sistem zagotoviti sprostitev frekvenc, kijih protizakonito zaseda Berlusconijeva mreža Rete- quattr°. Michele Santoro vodi oddajo Annozero Alitalia zapušča Malpenso, Sea zahteva 1,25 milijarde MILAN - V skladu s pred meseci odobrenim sanacijskim načrtom je upravni svet Alitalie v četrtek sklenil, da italijanska letalska družba s poletno sezono črta od 100 do 150 dnevnih letov v Malpensi. Družba Sea, ki upravlja milansko letališče, pa je včeraj sklenilo, da bo od Alitalie zaradi tega zahtevala 1,25 milijarde evrov odškodnine, saj bi Malpensa na tak način izgubila status mednarodnega letalskega vozlišča. Izredno ostro sta nastopila tudi milanska županja Letizia Moratti in predsednik deželne vlade Lombardije Roberto For-migoni, ki sta zahtevala, naj vlada doseže preklic sklepa. Vlada je odgovorila z napovedjo posebnega sestanka na začetku prihodnjega tedna. Nov umor v Kalabriji GIOIA TAURO - V Kalabriji se nadaljujejo obračunavanja med klani tamkajšnje 'ndranghete. Včeraj je pod streli padel Rocco Mole, dvainštiridesetletni domnevni boss istoimenske družine, ki je povezana s klanom Piromallijev. Več oseb je v kraju Taboni streljalo proti vozilu, ki ga je sam upravljal. Rocco Mole je bil tako na prvostopenjskem kot drugostopenjskem procesu obsojen na dosmrtno ječo in dvanajstletno zaporno kazen, pričakoval pa je dokončno razsodbo Kasacijskega sodišča. Njegova družina je s kla-nom Piromallijev med drugim nadzorovala pristanišče mesta Gioia in se posvečala predvsem ilegalnemu preprodajanju orožja z Bosno in Hrvaško. Zdravstveno stanje Rose Berlusconi se slabša MILAN - Zdravstveno stanje »mamme Rose«, sedemindevet-desetletne roditeljice bivšega premiera Silvia Berlusconija, se je v zadnjih urah hudo poslabšalo. Potem ko je že več časa bolehala, je namreč gospa Rosa izgubila zavest in »mirno spi«, kot je včeraj dopoldne povedal njen sin Paolo. »Čakamo, da gre v nebesa, saj je to zanjo edina možna destinaci-ja,« je dejal. V njenem milanskem stanovanju so jo včeraj ob sinu Paolu obiskali tudi hčerka Maria Antonietta, sin Silvio in njegova žena Veronica. Nihče med njimi pa ni želel spregovoriti s številnimi novinarji in medijskimi operaterji, ki čakajo pred stanovanjem v mestnem predelu Lorenteggio. italijansko dogajanje v zrcalu tujih medijev Italija ni samo dežela vladnih kriz, ampak tudi domovina vse manjšega števila čebel, patra Pija, umetnikov in - Carle Bruni Italijo pretresa res huda kriza, piše španski El Pais: čebele namreč »atacan la economía italiana«, ogrožajo italijansko gospodarstvo, ugotavlja (navidezno) brez ironije madridski dnevnik, ki navaja, da je samo lani izginilo od 30 do 50 odstotkov italijanskih čebel. To je povzročilo neposredno izgubo, ki jo ocenjujejo v 250 milijonov evrov, škoda pa se odraža tudi pri kmečki proizvodnji na splošno, saj prav čebele zagotavljajo opraševanje različnih rastlinskih vrst. Izvedenci pripisujejo tako umrljivost visokemu onesnaženju okolja, predvsem zaradi strupenih fitosanitarnih proizvodov, kot tudi zaradi elektrovodov in drugih virov elektromagnetnega valovanja. Nenazadnje, ugotavlja El Pais, tudi klimatske spremembe in vedno višje povprečne temperature prispevajo k upadanju čebelarstva. Pa ostanimo hispanskih medijih, vendar na drugi strani oceana. Poročevalka argentinskega dnevnika La Nación iz Italije piše o aferi okrog prekopavanja posmrtnih ostankov svetega Pija iz Pietralcine. Kapucin s stigmami počiva v svetišču v kraju San Giovanni Rotondo, vendar kaže, da mu ni dano počivati v miru. Potem ko je pred nekaj meseci bila objavljena knjiga, v kateri izražajo dvome prav na račun izvora sti-gem, so sedaj na vrsti polemike okrog umestnosti prekopavanja in javnega razstavljanja posmrtnih ostankov ob 40. obletnici smrti »najpopularnejšega italijanskega svetnika«, kot piše La Nación, saj privablja okrog 7 milijonov romarjev letno. Po ocenah nekaterih sicer pobožnih častiteljev kapucina naj bi šlo za pobudo ekonomskega značaja: ostanke naj bi namestili v novo, še večje svetišče, ki bi lahko sprejelo še večje množice kot doslej. Šlo je za posebno vrsto lova na zaklad, ki ga niso opravili z metal detec-torjem za iskanje podzemskih zakladov, pač pa s pogajanji. Tako londonski tednik The Economist ocenjuje uspešno kampanjo, ki jo rimska vlada vodi zadnje dve leti z namenom, da Italiji vrnejo številne umetnine, ki so jih muzeji v ZDA pridobili nelegalno. V zadnjih časih je pet pomembnih ameriških kulturnih ustanov moralo vrniti Italiji več desetin vrhunskih eksponatov, in 70 jih je sedaj razstavljenih v Rimu, med temi tudi slovita Evfronijeva vaza. Sam muzej Paul Getty je vrnil 40 mojstrovin iz preteklosti apeninskega polotoka, vendar italijanskim oblastem ni uspelo, da bi spet pridobili Lizipov bronasti kip iz 3. stoletja pred našim štetjem. Gettyjevi zagovorniki trdijo, da je posadka italijanske ribiške ladje »ujela« kip z mrežami, ko je plula izven italijanskih teritorialnih voda, kar je potrdilo samo italijansko sodstvo, ki ni sprejelo vladne teze, da je šlo za nelegalni izvoz, piše Economist. Med najpomembnejše italijanske kulturne spomenike nedvomno spadajo Benetke. Francoski Le Figaro poroča o predlogu skupine znanstvenikov univerze iz Padove, da bi celotno mesto dvignili za nekaj centimetrov, da bi tako preprečili najhujše posledice pojava »acqua alta«, ki občasno preplavlja Benetke in ogroža stabilnost poslopij. Dvigniti me- sto, pa čeprav samo za nekaj centimetrov, zgleda neuresničljiv načrt, predlog pa-dovanskih izvedencev pa ima nekaj možnosti uspeha: v globinske geološke sloje naj bi potisnili ogromne količine morske vode, kar bi zagotovilo, da se gornji sloji počasi a zaznavno dvignejo. Točneje, v desetih letih naj bi se Benetke dvignile za 10 do 30 centimetrov. Ni pa izključeno, da se bo zaradi globalnega ogrevanja dvignila tudi sama morska gladina, piše pariški dnevnik, za katerega je reševanje Benetk pred posledicami visoke plime problem svetovnega pomena. Nemški Der Spiegel posveča posebno pozornost italijanski osebnosti, ki je v tem času v središču mednarodne pozornosti. »Zmedeni zaradi Carle Bruni«, je naslov tednika iz Hamburga, ki poroča o erotičnih slikah Sarkozyjeve zaročenke na španski reviji za same moške DT, v katerih manekenka nastopa samo s črnimi škornji in diamantnim prstanom. Tudi zaradi italijanske lepotice izhlape-vajo poskusi francoskega predsednika, da bi ga jemali resno, piše Der Spiegel. Med drugim se skoraj-first-lady v tem času pojavlja v televizijskih spotih, in to na ekranih v Franciji, Nemčiji in Italiji, kjer proizvajajo reklamirane avtomobile lancia. Medtem Sarkozyjeva popularnost strmo pada in dve tretjini Francozov graja njegovo javno izpostavljanje s šar-mantno Italijanko. Oh, skoraj bi pozabil na politično krizo! Tuji tisk posveča notranjepolitičnim razpletom precejšnjo, a ne pretirano pozornost, saj so politične krize v Italiji dokaj uveljavljena navada. Vsi priznavajo pokojni Prodijevi vladi, da se je uspešno lotila finančne sanacije države, in to tudi nič kaj levo usmerjeni časopisi, kot sta Economist ali pa Financial Times, krizo pa pripisuje »svinskemu« volilnemu zakonu prejšnje, Berlusconijeve vlade. Zaenkrat bi omenil samo citat iz madridskega El Pais, ki Italijo označuje za deželo nogometa, pice »y primeros ministros«, predsednikov vlad. Pozabili so na mandoline in na odpadke. Sergij Premru Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it 31 Sobota, 2. februarja 2008 KULTURA / APrimorski ~ dnevnik illyjeva občanska lista - Srečanje zaznamoval protest prebivalcev Škednja Železarna zasenčila evroregijo Illy: Demagogiji ne bomo nasedali V središču zasedanja bi sicer morali biti izzivi za Trst kot prestolnico evroregije - Protestniki prekinjali govornike Javno srečanje Illyjeve občanske liste z naslovom »Trst glavno mesto« je bilo namenjeno evroregiji in z njo povezanimi načrti, zaradi nepredvidenih okoliščin pa je na Pomorski postaji glavno vlogo prevzela večna debata o škedenjski železarni. Dvorana Vulcania je bila polna do zadnjega kotička, poleg volivcev in somišljenikov Illyjeve stranke je bilo kakih 30 protestnikov, med katerimi so bili predstavniki Krožka Miani, združenja Škedenj diha ter prebivalci Škednja, Sv. Sobote in okolice. Jezni protestniki so od vsega začetka glasno vzklikali proti okoljskemu pooblastilu za upravitelje železarne in tako prekinjali posege govornikov, ki se žgoči temi niso izognili. Kot zadnji je nastopil Illy: s hladnokrvnim in odločnim nastopom je v bistvu onemogočil protest-nikom, da bi ga prekinjali. Posvet je vodila predsednica pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat, izzive evroregije pa je skušal najprej obravnavati deželni svetnik Maurizio Paselli (načelnik svetniške skupine Bruno Malattia je zbolel). Takoj je bilo slišati glasno kašljanje, ki je prihajalo z drugega konca dvorane, kjer so stali protestniki z zaščitnimi maskami na ustih. Paselli je v teh razmerah omenil dosežke Illyjeve uprave (med temi tudi zako- Levo (v sredini) Riccardo Illy: spregovoril je kot zadnji in ohranil mirno kri; desno protestni transparent KROMA na za Slovence in Furlane) in izrazil upanje, da se bo Trst lahko primerjal z mesti, kot sta Ljubljana in Celovec. Polemično ploskanje in vzklikanje (npr.: »Sram vas bodi«) sta se nadaljevala med vsakim posegom. Načelnik Illyjeve liste v tržaškem občinskem svetu Roberto Decarli je dejal, da mora Trst izkoristiti ugodno zemljepisno lego. »Nejasna usoda Starega pristanišča, palače Carciotti in bivšega skladišča vin ne pripomore k napredku,« je dejal, »edina pot je sinergija med vsemi oblastmi«. Ob številnih prekinitvah se ni izognil temi železarne, v kateri je bil nekoč zaposlen. Problemi so, je dejal, podatki o onesnaženju morajo biti jasni in javni. Kritiziral je dolgoletne prazne obljube župana Dipiazze, da bo zaprl obrat, okoljsko pooblastilo pa je »družbi Lucchini prvič postavilo jasna pravila«. Gianni Pecol Cominotto, deželni odbornik za osebje, je protestnike opozoril, da nasedajo lažem. »Županove obljube so bile škodljive, ker so podaljšale status quo železarne, pooblastilo pa je končno uvedlo stroga pravila,« je pribil odbornik. Deželni svetnik Uberto Fortuna Drossi je bil podobnega mnenja: ko bi deželna uprava ne izdala pooblastila, bi se družba pritožila, počasen sodni postopek pa bi zagotovil nemoteno obratovanje brez restrikcij. Zadnji je bil Riccardo Illy, ki je šel v čelni napad. »Upam, da ne motim. Danes je skupinica "ugrabila" kakih 200 občanov, ki so prišli poslušat razpravo: to je nova oblika demokracije, v kateri vlada manjšina. Lahko tudi zasedete deželni svet, a vedite, da ne bom nasedal demagogijam,« je bil njegov piker uvod. Vzklikanje se je nadaljevalo, a Illy se ni ustavil niti za sekundo, tako da so protestniki naposled obmolknili. Predsednik je optimist glede prihodnosti tržaškega pristanišča: visoke cene goriva silijo ladje, da skrajšajo svoje poti, tako da se mnoge ustavijo v Jadranu in ne plovejo do severne Evrope. »Severni Jadran bo postal po naravni poti osrčje celega območja,« predvideva Illy, ki je podčrtal ključno vlogo znanosti. Znanost proizvaja bogastvo, okrepiti je treba povezavo med znanostjo in podjetji, ki bo navrgla mnogo delovnih mest za visoko izobraženo mladino. Rezultat bo visokokakovostna proizvodnja, ki se ne bo bala azijske konkurence. Illy upa, da bo Slovenija vstopila v evroregijo, ki bo tako pridobila na velikosti, prebivalcih in kreativnosti. Srečanje sta sklenila ploskanje in žvižganje, k zaključnemu prigrizku pa je pristopil tudi kdo izmed protestnikov. (af) občina trst Okoljevarstveni čuvaji skrbijo za čistočo okolja Tržaška občina razpolaga z novimi okoljevarstvenimi čuvaji: 11 oseb bo zadolženih za nadzor nad spoštovanjem čistoče okolja, upoštevanjem mestnih higienskih pravil, hkrati pa bodo nudili občanom informacije o pravilnem zbiranju odpadkov; kršitelje čistoče okolja in podobe mesta pa bodo lahko kaznovali. Okoljevarstveni čuvaji bodo razpoznavni po svojih temno-zelenih uniformah in bodo zasledovali tudi lastnike psov, ki ne bodo poskrbeli za iztrebke svojih ljubljenčkov (200 evrov globe) in pa tiste, ki nepravilno parkirajo svoje avtomobile pred zaboji za smeti. Kdor bi jih želel opozoriti na nekorektne situacije, lahko pokliče na tel. 040/6758443 ali piše na guardie.ambientali@comune.trieste.it. sodišče Štiri obsodbe zaradi smrtne nesreče na delu Tržaško sodišče je včeraj izdalo razsodbo v zvezi z nesrečo na delu znotraj škedenjske čistilne naprave, ki je oktobra 2001 terjala življenji dveh delavcev. Izmed sedmih funkcionarjev družbe Acegas in njenega zakupnika, družbe Crea, so bili štirje obsojeni zaradi sodelovanja v dvojnem nenamernem umoru, trije pa oproščeni. A obsojenci zaporne kazni ne bodo odsedeli: rešil jih je zakon o odpustih. Najvišjo kazen, eno leto in devet mesecev zapora, so po poročanju agencije ANSA dodelili Silvanu Dido-neju. Roberto Pedretti je bil obsojen na poldrugo leto, Mauro Vaccarone na leto in štiri mesece, Giovanni Scolari pa na deset mesecev zaporne kazni. Oproščeni so bili Daniele Mejak, Alessandro Zucca in Mario Vanelli. 29-letna delavca Stefano Miniussi in Paolo Sardo sta 8. oktobra 2001 umrla v jašku čistilne naprave za posledicami zadušitve, potem ko so vdi-hali strupene hlapove. kgs - Stališče deželnega tajnika Slovenske skupnosti Damijana Terpina »Le predstavnik slovenske stranke lahko jamči interese Slovencev v FJK« Prejeli smo tiskovno sporočilo: Odločitev deželne večine, da se iz predloga zakona o goratih območjih črta člen, ki je predvideval ponovno ustanovitev Kraške gorske skupnosti, predstavlja nov, hud udarec kraškemu prebivalstvu, ki je po večini slovensko. Program predsednika Illyja, ki smo ga domala vsi Slovenci podprli, je še posebej na zahtevo Slovenske skupnosti izrecno predvideval ponovno ustanovitev tega upravnega organa, ki je v preteklosti že omogočal, da smo Slovenci dokaj samostojno upravljali naš teritorij. Deželna večina pa je sedaj svojo obvezo do volilcev, posebno slovenskih, kratkomalo požrla. Če upoštevamo dejstvo, da je ista večina grobo posegla v naš teritorij, zlasti kraški, z omejitvami glede travnatih površin in ostalih restriktivnih ukrepov, ki jih je prenesla v svojo zakonodajo iz evropskih normativ, se sedaj Slovenci upravičeno sprašujemo, ali je bila brezpogojna podpora Illyju sploh upravičena. Slovenska skupnost pa se tudi sprašuje, kakšna je vloga slovenskih izvoljenih predstavnikov na deželi in kaj nam Damijan Terpin sploh pomaga, da imamo tam celo vrsto deželnih svetnikov, če se lahko sprejemajo takšni ukrepi, ki neposredno škodijo naši manjšini, oziroma, kar je še hujše, če je mogoče izrecno programsko obvezo koalicije kar tako obiti. Beležili smo upravičeno zgražanje svetnice SIK Brune Zorzini Spe-tič, presunilo pa nas je zavajujoče stališče svetnika Kocijančiča, ko trdi, da se bo problem reševal v drugačnem okviru, ko dobro ve, da ni več nikakršne možnosti, da bi KGS lahko še oživel v takšni ali drugačni obliki. Gre za nesprejemljivo sprenevedanje, ki bi si ga do slovenskih županov, kra- jevnih upraviteljev, kmečkih organizacij in celotne manjšine nihče ne smel dovoliti. Prav tako Ssk ocenjuje, da je nedopusten popolni molk ostalih dveh slovenskih svetnikov, bivših Levih Demokratov, sedaj Demokratske stranke, Dolenca in Blažinove, ki sta ponižno klonila pred diktatom strankarskih tovarišev. V vsej svoji trpkosti se je torej pokazalo dejstvo, da je v deželnem svetu zmanjkal pokojni Mirko Špacapan in da je samostojni predstavnik slovenske stranke edino jamstvo, da Slovenci učinkovito zagovarjamo interese naše narodne skupnosti, za katere se moramo očitno vedno boriti, bodisi proti našim političnim nasprotnikom na desnici, večkrat pa žal tudi proti našim političnim partnerjem v levi sredini. Slovenska skupnost je torej še bolj odločena, da si na naslednjih deželnih volitvah ponovno izbori svoje mesto v deželnem svetu, kar je pravzaprav edino jamstvo, da slovenska manjšina ne bo več igrala vlogo Pepelke, kot se sedaj dogaja. Damijan Terpin Deželni tajnik SSk kgs - Gabrovec Ustanoviti odbor slovenskih upraviteljev Prejeli smo in objavljamo: V minulih dneh je postalo jasno in dokončno, da vsaj do konca sedanje mandatne dobe deželne uprave ne bo prišlo do ponovne ustanovitve Kraške gorske skupnosti. Ukinitev KGS leta 2002 je bila izključno politična izbira takratne desničarske uprave, da bi s tem dejanjem odvzela kraškim občinam in njihovim upraviteljem pomemben instrument za upravljanje teritorija. Izgubi KGS je sledila določitev zaščitenih območij SIC-ZPS, ki je še najprej lastnikom zemljišč, nato pa kmetijskim in ostalim podjetnikom ter posredno javnim upraviteljem zadala nov udarec: prišlo je do dejanske omejitve vsakršnih gospodarskih razvojnih možnosti na večjem delu kraškega območja, ki ga spričo razvrednotenja tržne vrednosti prizadetih parcel analitiki enačijo z dejansko razlastitvijo brez protivrednosti. Oba primera sta močno prizadela slovensko narodno skupnost, ki je tako lastnik večjega dela nepremičninskega fonda kot tudi no-siteljica glavnine gospodarskih pobud na teritoriju. Glede tega je omembe vreden 21. člen zaščitnega zakona, ki govori o zaščiti družbenih, gospodarskih in okoljevarstvenih interesov naše skupnosti. Zaščitni zakon 38/01 je na celotnem območju evidentiranih 32 občin v FJK odprl nove možnosti za uveljavitev in razvoj slovenskega jezika in kulture. Na Tržaškem je zaobjetih vseh šest občin. Nove priložnosti za promocijo naše vidne prisotnosti pomenijo pomemben izziv tudi za vse izvoljene Slovence v vseh javno-upravnih telesih, od rajonskih svetov pa vse do občinskih skupščin, uprav, Pokrajine in same Dežele. V pripravi je, s pospešenim postopkom, nov deželni zakon, ki bo urejal oz. reformiral delovanje krajevnih uprav v FJK. Tudi Slovencem in upravam, v katerih smo prisotni marsikje s pomembnimi odgovornostmi, ni vseeno, kaj bo ta zakon predvideval. Naštel sem le nekaj področij, ki predstavljajo kar nekaj tehtnih razlogov, da se slovenski izvoljeni predstavniki -ne glede na strankarsko pripadnost - na vseh ravneh javnih uprav med sabo bolj povežemo in, kjer je mogoče, koordinirano nastopamo. Podobno željo in potrebo sem močno občutil v številnih pogovorih z izvoljenimi v raznih javnih ustanovah. Večkrat je občutiti potrebo tudi po osnovni izmenjavi informacij, mnenj, izkušenj, napotkov, zato da je naša vloga v javnih upravah čimbolj dosledna, učinkovita in uspešna - da smo koristni družbi in zadovoljni s svojim delom. Nemalokrat čutimo potrebo tudi po dodatnem samoizobraževanju, ki bi ga s skupnimi močmi lahko uresničili v obliki posvetov, seminarjev ali že samih predavanj. Dragoceno vlogo lahko pri tem odigravajo številni izkušeni uradniki in funkcionarji v vseh naših upravah, ki jih verjetno premalo sou-deležimo v naše delo. Ne pozabimo tudi na dragoceno izkušnjo nekdanjih javnih upraviteljev. Spričo povedanega in s podporo številnih kolegov dajem pobudo za ustanovitev Koordinacijskega odbora slovenskih javnih upraviteljev, ki naj se predstavi kot strankarsko transverzalen forum združevanja, diskusije in izobraževanja izvoljenih predstavnikov, ki se prepoznavajo v širokem loku politične leve-sredine. V drugi polovici februarja bo prišlo do prvega javnega srečanja, na katerem bomo lahko skupaj definirali smeri delovanja in oblike organiziranja. Igor Gabrovec Devinsko-nabrežinski občinski svetnik 8 Sobota, 2. februarja 2008 KULTURA / šolstvo - Glavne točke nedavno podpisanega protokola med Občino Trst in šolami Sodelovanje za izboljšanje kakovosti izobraževalnega sistema Podpisniki so prepričani, da je to temeljni dejavnik razvoja in izboljšanja življenjskih razmer Kot smo že poročali, so v torek predstavniki Občine Trst skupaj z ravnatelji osnovnih in nižjih srednjih šol v Trstu podpisali pismo o nameri oz. protokol, s katerim načrtujejo pospeševanje integracije med šolo in teritorijem, v prepričanju da je to temeljni dejavnik za polno dosego avtonomije šol ter za kulturno, družbeno, civilno in gospodarsko rast krajevne skupnosti. Podpisniki protokola, piše v prvem od šestih členov dokumenta, soglašajo, da je to priložnost za povezavo občinskih vzgojnih in mladinskih politik ter politik za družbeno vključevanje z vzgojno-izobraže-valno ponudbo šol in drugih izobraževalnih ustanov na teritoriju: cilj je izboljšati kakovost vzgojno-izobraževalnega sistema kot temeljnega dejavnika razvoja mesta in izboljšanja življenjskih razmer občanov. Za dosego tega cilja bodo podpisniki šli po poti dogovarjanja in sodelovanja. Za izvajanje protokola, ki velja do 31. avgusta 2009 in ki gaje možno obnoviti na podlagi tihega pristanka, bodo ključnega pomena štirje organi, o katerih je govor v petem členu. Najprej gre tu za mestno konferenco, ki bo imela nalogo dajati smernice, obenem pa bo skrbela za strateško programiranje in ocenjevanje, sestavljali pa jo bodo predstavniki občinskega odborništva za šolstvo in šol podpisnic. Konferenca se bo sestajala vsaj enkrat letno, njena naloga pa je sprejeti letni program izvajanja posegov v naslednjem šolskem letu ter določitev smernic, ciljev in sredstev po preverjanju rezultatov v preteklem letu. Soočanje in dogovarjanje za konkretno izvajanje programa pa bo potekalo v okviru treh tehničnih omizij, ki bodo morala tudi oblikovati predloge za letni program. Vsako omizje bodo sestavljali po trije predstavniki šol (od katerih bo eden zastopal šole s slovenskim učnim jezikom) ter predstavniki drugih pristojnih občinskih služb, teritorialnih operativnih enot in zdravstvenih okrožij. Prvo tehnično omizje se bo ukvarjalo s politikami vzgoje, izobraževanja, mladinske problematike in podpore šolski avtonomiji, določalo pa bo kriterije in način uporabe sredstev npr. na področju pravice do šolanja, stroškov delovanja šolskih stavb, učno-vzgojne kontinuitete in koordiniranja pobud. Omizje se bo sestajalo vsaj trikrat letno. Drugo tehnično omizje bo posvečeno politikam integracije in preprečevanja stiske z določanjem kriterijev in načina uporabe sredstev npr. pri integraciji učencev s posebnimi potrebami, tujih učencev, otrok v socialni stiski, dalje pri preprečevanju šolskega osipa, nasilja nad otroki itd. Sestajalo se bo vsaj dvakrat letno. Tretje omizje se bo ukvarjalo s šolskimi stavbami in načrtovanjem njihove uporabe npr. na področju rednega in izrednega vzdrževanja, zagotavljanja varnosti, po-pravitvenih del ter vzdrževanja in preurejanja zunanjih površin in šolskih vrtov. Tudi to omizje se bo sestajalo vsaj dvakrat letno. O delovanju treh omizij bolj poglobljeno piše v nekaterih prilogah, drugače se protokol zaključi s šestim členom, kjer je govor o inštrumentih, s katerimi se bo dokument izvajal. Protokol je poleg tržaške občine podpisalo dvaindvajset šol. Gre za petnajst večstopenjskih šol in eno didaktično ravnateljstvo z italijanskim učnim jezikom ter za tri didaktična ravnateljstva s slovenskim učnim jezikom (Sveti Jakob, Sveti Ivan in Opčine) in tri slovenske nižje srednje šole (NSŠ Ivana Cankarja pri Svetem Jakobu, NSŠ Sv. Cirila in Metoda pri Svetem Ivanu in NSŠ Srečka Kosovela na Opčinah). Čeprav se bo protokol izvajal prvenstveno na območju Občine Trst, obsega delokrog nekaterih šol tudi druge občine, kar pomeni, da se območje izvajanja lahko razširi tudi nanje, obenem pa se k sodelovanju lahko pritegnejo druge ustanove, kot so Pokrajina Trst, deželni in pokrajinski šolski urad, zdravstveno podjetje, univerza, raziskovalne ustanove, višje srednje šole, zasebne šole, Jadranski zavod združenega sveta, konservatorij Giuseppe Tartini ter športna združenja in organizacije tretjega sektorja. Ivan Žerjal predavanje - Prof. Federico Romero o zunanji politiki ZDA Multilateralni in unilateralni model izvažanja demokracije Zamisel o izvažanju demokracije se ni porodila v glavah Georgea W. Busha in njegovih svetovalcev. V resnici je to ena izmed temeljnih idej, ki prevevajo ameriško demokracijo od njenega nastanka. Res pa je, da jo je najnovejša interpretacija t. i. neokonser-vativcev v marsičem spremenila in jo celo izkrivila. Tako bi lahko strnili nosilno tezo predavanja »ZDA in izvažanje demokracije od Woodrowa Wilsona do Geogea W. Busha«, ki ga je ta četrtek imel v Državni knjižnici v Trstu profesor zgodovine Severne Amerike na fi-renški univerzi Federico Romero. »Ne smemo pozabiti, da so se ZDA rodile z revolucijo in da vse revolucionarje žene želja, da bi spremenili svet,«je poudaril predavatelj. »V primeru Američanov je bila ta želja povezana s prepričanjem, da so ljudje po svoji naravi miroljubni oz. da vojne povzročajo sa-modržni vladarji. Mir v svetu naj bi se zatorej uveljavljal vzporedno s širjenjem demokracije,« je pristavil. To naziranje je prišlo jasno do izraza v politiki, ki jo je vodil ameriški predsednik Woodrow Wilson, ko je po koncu prve svetovne vojne dal pobudo za ustanovitev Društva narodov, pa tudi v politiki, ki so jo vodile ZDA po drugi svetovni vojni, ko so se zavzele za ustanovitev Organizacije Združenih narodov in Atlantskega zavezništva, demokracijo pa so posebno pospeševale v Nemčiji, Italiji in Japonski, ki so zanetile drugi svetovni spopad. Ta model multilateralnega uveljavljanja demokracije so ZDA po Ro-merovih besedah ohranile vse do padca Berlinskega zidu. Po vsej verjetnosti je ta model tudi bistveno prispeval k zlomu Sovjetske zveze. V novih razme- rah, v katerih so ZDA postale edina svetovna velesila, pa so se v ameriški družbi začeli širiti novi pogledi, ki so izhajali iz prepričanja, da so ZDA premagale sovjetski totalitarizem predvsem s svoj o močj o. Tako se j e rodil ameriški unilateralizem, kije najjasneje prišel do izraza v vojni v Iraku, kjer je resnici na ljubo tudi doživel oz. doživlja hud poraz. Prof. Romera je v Državni knjižnici predstavila prof. Elisabetta Vezzo-si z Univerze v Trstu, njegovo predavanje pa je kot naročeni razpravljalec komentiral prof. Georg Meyr z istega vseučilišča. Predavanje je bilo četrto iz niza »Izvažati demokracijo? ZDA, Evropa, Trst in meje Zahoda«, ki ga prireja Inštitut Gramsci za Furlanijo-Ju-lijsko krajino. Niz bo 21. t. m. sklenil Luciano Canfora, avtor knjige »Esportare la liberta. Il mito che ha fallito«. Gledališka predstava v narečju za dijake V gledališču Silvio Pellico v Ulici Ana-nian se bodo danes dopoldne zbrali dijaki nižjih in višjih srednjih šol, ki si bodo ogledali predstavo v narečju »El giro del mondo in do ani e pasa« Claudia H. Martellija. Predstavo so izbrali ob 150-letnici potovanja okoli sveta fregate Novara nadvojvode Maksimiljana Habsburškega. Danes si jo bo ogledalo 160 dijakov liceja Galvani in nižje srednje šole A. Bergamas. Prireditev je omogočilo pokrajinsko odborništvo za šolstvo v okviru pobud z naslovom Oltre la scuola, organizacijo pa je podpisalo združenje tržaških gledaliških skupin LArmonia. Geopolitična vloga konzulov v Trstu V Novinarskem krožku (Korzo Italija 13) bodo v ponedeljek, 4. februarja, ob 17.45 predstavili publikacijo »Il ruolo geopolitico dei consoli a Trieste« (Geopolitična vloga konzulov v Trstu), ki jo je uredil Aldo Colleoni. Ob avtorju bodo posegli tudi predsednik novinarskega krožka Fabio Amodeo, zgodovinarka Marina Rossi in Aljoša Fonda, ki je poskrbel za poglavje o konzulatu Kraljevine Jugoslavije. Srečanje s Strehlerjem Zaključujejo se ponedeljkova srečanja v gledališkem muzeju Schmidl (v Palači Gopčevič) posvečena režiserju Giorgiu Strehlerju. V ponedeljek, 4. februarja, bodo ob 17. uri o njem in njegovi bogati zapuščini spregovorili direktor mestnih muzejev zgodovine in umetnosti Adriano Dugulin, arhivistka Franca Tissi in knjižničarka Marzia Mazzoli. Zgodbe dreves in ljudi v teatru Miela Zadruga Bonawentura - teater Miela in deželna gledališka ustanova ERT prirejata pod pokroviteljstvom Dežele FJK niz večerov z pripovedmi Maura Corone. Režijo pravega spektakla je podpisal Riccardo Maranzana, ki si je ob branju odlomkov (Franko Korošec, Claudia Grimaz in sam Maranzana) zamislil tudi glasbeno spremljavo v živo in predvajanje posnetkov. Balkanski plesi z Goranom Združenje Mediterraneo Folk Club prireja v soboto, 9. in 23. februarja (od 20. do 22. ure)seminarja balkanskih plesov. V telovadnici liceja Dante (Ulica Giustiniano 7) bo udeležence pričakal plesalec Goran Mihajlovič doma iz Požarevca, ki velja za izrednega poznavalca srbske folklore. Za več informacij se lahko zglasite na tel. 339/6991301, 329/7760473 ali 347/8360648. peterlinova dvorana - Občni zbor Slovenske prosvete Pregled dejavnosti in smernic Ob predsedniku Mariju Maverju je poročila o svojem delovanju predstavilo več včlanjenih društev - Odobritev obračuna in predračuna Utrinek s torkovega občnega zbora IGOR GREGORI Slovenska prosveta v Trstu je pretekli torek, 22. januarja, sklicala redni letni občni zbor, ki je bil tudi volilnega značaja, saj so na njem izvolili vodstvo organizacije za nadaljnji dve leti. V Peterlinovi dvorani na Donizet-tijevi ulici je uvodoma spregovoril predsednik Slovenske prosvete Marij Maver, kije obnovil delovanje preteklega leta in začrtal smernice dela za tekoče leto. Opozoril je na nekatere spremembe zakonodaje in na deželne prispevke, ki ostajajo isti, prošenj pa je vse več in poudaril, da je medtem Urad za Slovence po svetu in v zamejstvu napovedal, da bodo prvi prispevki prispeli že zgodaj spomladi. Januarski občni zbor je bil kot rečeno tudi volilnega značaja. Člani so potrdili v celoti prejšnji odbor, v katerega so bile kooptirane še nekatere osebe, se pravi, da bo za nadaljnji dve leti v izvršnem odboru sedelo 13 članov, število odbornikov v nadzornem odboru oziroma v razsodišču pa je ostalo nespremenjeno. Predsedniškemu so sledila poroči- la večine društev - članic (MOSP, SKD Barkovlje, Slovensko prosvetno društvo Mačkolje, Rojanski Marijin dom, Radijski oder, Gledališki vrtiljak, Finžgarjev dom, Mladinski krožek Dolina, Mladinski dom Boljunec, DSI, Knjižnica Dušana Černeta, MePZ Jacobus Gallus, društvo Marij Kogoj in založba ter revija Mladika), ki so vsako s svojega področja spregovorili o pestrem in seveda dokaj različnem delovanju. Tako so na dan prišli na primer nekateri problemi, s katerimi se morajo soočati posamezna društva, izpostavljeno je bilo delovanje društev v mestnem središču ter hkrati nanizane številne skupne pobude s članicami in sorodnimi društvi na teritoriju. Prisotni so lahko tudi izvedeli nekaj več o prihodnji Prešernovi proslavi, o oktobrskih Koroških dnevih na Primorskem, o podelitvi literarne nagrade Vstajenje in o izredno dragocenem fondu zamejske in zdomske literature, ki ga hrani Knjižnica Dušana Černeta. Pred zaključno splošno razpravo pa so prisotni odobrili še bilanco preteklega leta in predračun za prihodnje. / TRST Sobota, 2. februarja 2008 9 1 41. kraški pust - Najbolj nori dogodek v letu so morali žal prenesti Openski pustni sprevod bo s Pikelca krenil šele čez teden dni Prireditelji so ga zaradi slabega vremena preložili - Včeraj v Prosvetnem domu otroški defile Nič niso mogle take in drugačne molitve, prižiganje sveč, vraževerni »pro-tidežni« plesi: 41. kraški pust je šel po vodi. In to dobesedno: po tisti, ki je včeraj neutrudno rosila iz tržaških oblakov, in tisti, ki naj bi se danes ulila iz njih. Pogojnik je bil v trenutku, ko smo pisali te vrstice, seveda obvezen, ko jih vi berete, je slika nedvomno bolj jasna. Predvsem pa je jasno, ali so meteorološki izvedenci ...res izvedenci. Ali so bile večdnevne napovedi, da bo danes v naših krajih močno deževalo, morda pa celo snežilo, pravilne ali ne. Na Opčinah se je že v popoldanskih urah šušljalo, da bodo pustni sprevod preložili na prihodnjo soboto, nato se je razširila vest, da bo končna odločitev padla šele danes zjutraj (točno ob 7. uri), nekaj minut pred 19. uro pa je kocka vendarle padla: enainštirideseti pustni sprevod se bo po openskih ulicah spustil v soboto, 9. februarja, ob 14. uri. Odločitev odbora Kraškega pusta ni bila lahka in niti složna. »V vsakem odboru so pač prisotne različne človeške psihologije, k čemur je treba dodati tudi negotovost, ki se ob tako pomembnih odločitvah iz minute v minuto veča,« je pojasnil »patron« Kraškega pusta Igor Malalan. »Na koncu je prevladala zdrava pamet: kaj naj bi drugega storili, če pa je deset različnih meteoroloških postaj napovedovalo tako slabo vreme? Če bo jutri (danes, op.nov.) sijalo sonce, lahko vse zaprejo svoja vrata ... « Pustno vzdušje bo torej na Opčinah trajalo vse do naslednje sobote, ko se bo, če nam bo nebo naklonjeno, priljubljena »povorka« končno lahko spustila s Pikelca. Včerajšnji spored enainštiridesete izvedbe Kraškega pusta pa se je le lahko odvijal kot napovedano. V Prosvetnem domu je bil ob 20.30 defile otroških mask in izbor za najlepši Pustklobuk, ki se ga je udeležilo veliko otrok. Ob posameznikih so se na openskem odru predstavili trebenski vrtec Elvire Kralj in vrtec Antona Fakina ter osnovna šola Alojza Gradnika s Cola. Večer, ki ga je vodila Tatjana Turco, je s svojimi modernimi ritmi obogatil nastop blejske plesne skupine, a tudi posebno presenečenje: tudi člani domačega društva Tabor so se namreč preizkusili v modernih plesih in odboru Kraškega pusta v čast zaplesali na odru open-skega Prosvetnega doma. (pd) V openskem Prosvetnem domu so včeraj izbirali najlepšo otroško masko in najlepši »pustklobuk«, za dobro voljo pa so poskrbeli tudi plesna skupina z Bleda in člani društva Tabor KROMA Pust bo ohromil mestni in miljski avtobusni promet Prevozno podjetje Trieste Trasporti sporoča, da bo v torek, 5. februarja, zaradi pusta oziroma zaradi pisanega sprevoda mask po mestnih ulicah, prišlo do nekaterih sprememb avtobusnih prog. Od okvirno 13.30 bodo namreč v torek zaprti za promet Trg Oberdan, Ulice Carducci, Reti, Gallina, Korzo Italia in pa Borzni Trg, posledično pa bodo morali tudi avtobusi upoštevati določene omejitve. Spremenjene bodo proge avtobusov št. 1, 2/, 3, 4, 5, 6, 9, 10, 11, 14, 15-16, 17 -17/, 18, 19, 2021, 22, 23, 25, 26, 28, 29, 35, 36, 38, 39, 40-41, 42-44 in 51. Tudi v Miljah bo prišlo do nekaterih sprememb. Avtobus št. 20 bo na primer od danes do torka vozil bolj pogosto, predvsem v večernih urah, se pravi po 20. uri, v nedeljo pa že od 12. ure. Urejen bo poseben avtobus, ki bo redno povezoval parkirišča pri Strada delle Saline z Miljami. Tako danes kot v torek pa bodo okrepljene tudi nočne vožnje po 23.30, da bi omogočili ljudem hitrejši povratek domov. Za dodatne informacije pa je na razpolago zelena številka 800-016675 oziroma urad za stike z javnostjo v Ulici dei Lavoratori 2. V Rossettiju spektakel »A qualcuno piace carta!« Tržaško gledališče Rossetti bo jutri ob 16. uri gostilo neobičajno komično predstavo »A qualcuno piace carta!«, ki si jo je zamislil beneški umetnik Ennio Mar-chetto. Njegova genialnost in izredna domišljija je danes znana širom po svetu in Marchetto je tako rekoč mednarodna zvezda. Začel je z izdelovanjem pustnih kostimov iz odpadnega materiala in se nato preizkusil kot gledališki igralec, mim in plesalec. V predstavi nastopa sam, gledalcem pa ponuja nad 50 »kartonastih« likov od Freddyja Mercuryja, mimo kraljice Elizabete, Marilyn Monroe, Mone Li-ze, aktualne Britney Spears in celo Georgeja Michaela. Tehtanje malih mask Združenje trgovcev in upraviteljev javnih lokalov (Acepe) bo danes ob 15. uri na Velikem trgu priredilo tradicionalno tehtanje najlepše izmed malih mask. Na veliki dvometrski tehtnici bodo na enem stolčku sedele maske, na drugem pa koš z bonboni, ki jih bodo prejele male pustne šeme. Tekmovanja se lahko udeležijo otroci do 12. leta starosti, vpisati pa se morajo na sedežu Acepe na Borznem trgu 7 (040/638424 ali 040/638658). V primeru slabega vremena bo prireditev potekala v galeriji Tergesteo. Pustna zabava jutri v Nabrežini Pustno vzdušje je zavelo tudi v Občini Devin-Nabrežina. Združenje Pro Loco Mitreo prireja v sodelovanju z nekaterimi krajevnimi društvi jutri od 15. do 20. ure v nabrežinski telovadnici velik pustni praznik za mlade in manj mlade z glasbo in sladicami. Vstop je prost. V Miljah je že pustno V Miljah je že vse nared za 55. izvedbo tradicionalnega miljskega pusta. Danes popoldne bodo na svoj račun prišli naši najmlajši: ob 15.30 bo na Marconijevem trgu zaživelo rajanje ob zabavnih igrah, ki ga prireja združenje pustnih miljskih skupin. Ob 18. uri pa bo ravno tam na sporedu koncert-spektakel glasbene skupine Gugge Band de Muja. Vrhunec bo miljski pust dosegel jutri, 3. februarja, ob 13.30, ko bo mil-jske ulice preplavil pisani sprevod veselih maškar. V primeru slabega vremena bo pustna povorka pomaknjena na prihodnjo nedeljo, 10. februarja. Razstavi zaprti na pustni torek Občina Trst sporoča, da bosta razstavi »Mir z umetnostjo v svetu brez meja« (Palača Costanzi) in »Onkraj tančice« (občinska umetnostna dvorana) v torek, 5. februarja zaprti. Razstava o Negrisinu na ogled samo še jutri V miljskem muzeju moderne umetnosti Ugo Carra in v občinskem razstavnem prostoru, poimenovanem po domačem umetniku Negrisinu, si je samo še jutri, 3. februarja, mogoče ogledati kakih sedemdeset del mil-jskega umetnika Giuseppeja Negrisi-na (kipi iz lesa, brona in mavca, slike, lepljenke, risbe in mešane tehnike). Na programu sta še dva vodena obiska ob 10. in ob 11. uri. nabrežina - Združenje staršev OŠ V. Šček Zabavna in poučna gledališka delavnica Ob zaključku so osnovnošolčki pokazali, česa so se naučili - Kot je povedal mentor Gregor Geč, ni bil glavni namen delavnice pripraviti zaključni nastop Otroci so vadili premik v prostoru KROMA Oktobra lani so otroci osnovne šole v Nabrežini začeli obiskovati gledališko delavnico, ki jo je vodil poklicni slovenski igralec Gregor Geč. Za zaključek so v četrtek vsi udeleženci nastopili na sedežu šole Virgil Šček. Osnovnošolci so nastopili v dveh skupinah; učenci prvih dveh razredov s prikazom osnov skupinskega premikanja v prostoru ob glasbi, tretji, četrti in peti razred pa z vrsto malih prizorov na cirkuško temo. Namesto bolj običajne, naučene otroške pravljice, so najmlajši uprizorili disciplinirano, koreografi-rano igro brez besed po gledaliških pravi lih s te kom, pad ci in pre mi ka njem z glasbo in ob glasbi, nekoliko starejši pa so se z uporabo kostumov, drobnega teksta in kančkom ironije spremenili v cirkuške papige, strašljive leve in njihove krotilce ter v nepogrešljive klovne. Cilj celotnega projekta ni bil zaključni prikaz za starše in prijatelje, temveč delo na vsakotedenskih srečanjih, kjer so otroci pridobili osnove gledališkega ustvarjanja, kar naj bi pred- stavljalo le prvo stopnjo postopnega spoznavanja umetnosti, ki se ne istoveti s standardnim ponavljanjem naučenih replik, kot je pojasnil mentor delavnice Gregor Geč: »V glavnem smo delali na osvajanju prostora, kar je prva stopnička našega dela. Poudarek je bil na skupini, da bi otroci razumeli, kako je prispevek vsakega posameznika bistvenega pomena, da bo skupinsko delo funkcioniralo. Naš cilj ni bila predstava, čeprav smo se potrudili, da bi zaključni nastop imel gledljivo obliko. Pri drugi skupini sem spodbudil kreativnost samih udeležencev, ki so s pomočjo učiteljic izdelali kostume in si zamislili točke. Gledališče ne pomeni stati in recitirati. V glavnem smo se izognili govorjenju, da ne bi bili otroci pre ob re me nje ni s tem, med tem ko so se trudili z gibalnimi in drugimi osnovami gledališkega nastopanja, ki sem jih seveda prilagodil tej starostni stopnji. Če bomo imeli možnost nadaljevati, se bomo lahko ukvarjali s kakim preprostim tekstom. Stopnička za stopnič- ko.« Zaključni nastop je dal vtis, da so so se otroci zabavali, njihovi starši pa so z zanimanjem sprejeli načela te delavnice, ki so jo otroci obiskovali enkrat tedensko v popoldanskih urah kot iz-venšolsko prostovoljno dejavnost. Delavnica je spadala v sklop pobud dejavnega in zelo motiviranega Združenja staršev OŠ V.Šček-Nabrežina, katerega pred sed ni ca je Ve ro ni ka Lo kar: »Skupina deluje od maja lani in je nastala iz pristnega navdušenja staršev in volje, da bi dodatno olepšali in obogatili šolsko didaktično ponudbo. Ob učiteljih, ki odlično opravljajo svoje delo, smo se odločili za zanimive dodatke. Priredili smo tečaj angleščine v obliki igre, tečaj slovenske izgovorjave, prirejamo predavanja, kmalu pa se bo pričel te čaj fol klor nih ple sov. Le tos bo mo sodelovali na Kraškem pustu kot skupina, ki se bo na simpatičen način navezala na zgodovino in običaje naše vasi, danes skoraj pozabljenega pomena ribištva za naše okolje.« (ROP) 1 0 Sobota, 2. februarja 2QQ8 TRST devin - Minulo nedeljo v župni cerkvi Poezija in glasba ob dnevu spomina V devinski cerkvi sta ob dnevu spomina igralka Nikla Petruška Panizon in violončelist Vasja Legiša oblikovala prilož- nostno prireditev, pobudnik katere je bilo združenje Cello&Music, podprla pa jo je Občina Devin-Nabrežina (KROMA). Včeraj danes Danes, SOBOTA, 2. februarja 2008 ZLATAN, SVEČNICA Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 17.12 - Dolžina dneva 9.46 - Luna vzide ob 4.18 in zatone ob 12.13. Jutri, NEDELJA, 3. februarja 2008 BLAŽ VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 6,7 stopinje C, zračni tlak 1016,6 mb pada, veter 7 km na uro severo-vzhodnik, nebo oblačno, vlaga 98-odstotna, morje mirno, temperatura morja 9,0 stopinje C. [13 Lekarne NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (040-300940). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Od ponedeljka, 28. do sobote, 2. februarja 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (040-764441), Barkovlje - Miramarski drevored 117 (040410928). Boljunec (040-228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1. Boljunec (040-228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. M& Kino ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 »La promessa dell'assassino«. AMBASCIATORI - 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.20 »Cloverfield«. ARISTON - 16.00 »Hotel Meina«; 18.05, 20.10, 22.15 »Irina Palm«. CINECITY - 18.20, 20.15, 22.10 »Io sono leggenda«; 15.20, 17.35, 20.00, 22.05 »Scusa ma ti chiamo amore«; 14.45, 18.30, 21.30 »American Gangster«; 14.45, 16.40 »Alvin superstar«; 16.45, 21.45 »Into the wild - Nelle terre selvagge«; 14.50, 19.50 »Non è mai troppo tardi«; 14.40, 16.30 »Mr. Ma-gorium e la bottega delle meraviglie«; 17.40, 19.50, 22.00 »Sogni e delitti«; 14.55, 17.15, 19.40, 22.00 »P.S. I love you«; 14.50, 16.35, 18.20, 20.05, 22.00 »Cloverfield«. EXCELSIOR - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Non e mai troppo tardi«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.35, 21.15 »Into the Wild - Nelle terre selvagge«. FELLINI - 16.50, 18.40, 20.30, 22.20 »La famiglia Savage«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 18.30, 20.15, 22.30 »So-gni e delitti«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 17.30, 20.00, 22.00 »American gangster«. KOPER - KOLOSEJ - 19.10 »Estrelli-ta - Pesem za domov«; 16.00, 18.30, 21.00, 23.30 »Zaklad pozabljenih: Knjiga skrivnosti«; 15.30, 16.50, 18.00 »Divji safari«; 15.40, 17.40, 19.40, 21.40, 23.50 »Pošastno Clo-verfield«; 21.20, 23.40 »Pomlad v Bosni«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Scusa ma ti chiamo amore«; Dvorana 2: 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »P.S. I love you«; Dvorana 3: 19.00, 20.30, 22.15 »Aliens vs. predator 2«; 16.00, 17.30 »Alvin superstar«; Dvorana 4: 19.00, 20.30, 22.15 »Io sono leg-genda«; 16.00, 17.30 »Mr. Mago-rium e la bottega delle meraviglie«. SUPER - 17.00, 20.20 »Caramel«; 18.40, 22.00 »Bianco e nero«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.15, 22.15 »Cloverfield«; Dvorana 2: 17.30, 20.00, 22.00 »Scu-sa ma ti chiamo amore«; Dvorana 3: 17.40, 20.00, 22.10 »Sogni e delitti«; Dvorana 4: 19.50, 22.10 »P.S. I love you«; 17.20 »Alvin superstar«; Dvorana 5: 16.00, 18.45, 21.45 »American gangster«. S Izleti Jj Obvestila SK DEVIN prireja vsako nedeljo študentske izlete z avtobusom v kraj Forni di Sopra po sledečih datumih: 10., 17. in 24. februarja 2008; 2., 9., 16. marca 2008. Odhod: ob 6.45 s trga v Nabrežini; ob 7. uri iz Štiva-na; prihod v Štivan ob 17.45; v Na-brežino ob 18. uri. Informacije in vpis po elektronski pošti na naslovu info@skdevin.it ali na tel. št. 3481334086 (Erika). KD ZA UMETNOST - KONS obvešča, da je vsako sredo od 17.30 do 18.30 v uradu SIC, v Narodnem domu v Trstu, na razpolago članom in vsem, ki bi radi prejeli informacije o dejavnosti društva (tel. št 040-3481248 ali 334-7550610, e-mail: info@kons.it). KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se nadaljuje tečaj vadbe pilatesa in sicer vsak četrtek z urnikom 18.0019.00, 19.00-20.00 20.00-21.00 ter vsak ponedeljek med 20. do 21. uro. Za vsa morebitna pojasnila tel. št. 040-327327 (Anica) ali 040-327062 (Norma). DRUŠTVO TAO organizira tečaj Rei-ki prve stopnje. Tečaj se bo odvijal danes, 2. in v nedeljo, 3. februarja, na sedežu društva v ul. San Mauri-zio 9/F. Dodatne informacije: 3401607908 - Breda. SC MELANIE KLEIN obvešča, da bo danes, 2. februarja, urad v ul. Cicerone 8 zaprt. TERITORIALNA ENOTA LEVIH DEMOKRATOV za vzhodni Kras bo odprla danes, 2. februarja, v pritličju Doma Brdina od 14. ure dalje tradicionalno osmico ob priliki pustnega sprevoda. Poskrbljeno bo s pijačami in toplim prigrizkom. TPK SIRENA sporoča, da bo danes, 2. februarja, ob 20.30 v društvenem baru pustna večerja z glasbo v živo. Informacije na sedežu društva ali na tel. št. 040-422731. SC MELANIE KLEIN obvešča, da se bo tečaj slovenščine za odrasle začel v drugi polovici februarja. Informacije na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti: info@mela-nieklein.org. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal v ponedeljek, 4. februarja, ob 20. uri na lastnem sedežu (Prosek 159). V MARJANIŠČU bo potekal tečaj za zaročence za pripravo na poroko. Prvo srečanje bo v sredo, 6. februarja, ob 20.30. Tečaj bo trajal do 12. marca. Srečanja bodo enkrat tedensko, večinoma ob sredah. Točen razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. Vpisovanje na tel. št. 040211113 (tel. tajnica) ali 3358186940. UČENCI COŠ P. TOMAŽIČA iz Trebč bodo koledovali po vasi v torek, 5. februarja, od 10. do 12.30. UČENCI OŠ F. MILČINSKI bodo ko-ledovali po Lonjerju v torek, 5. februarja, od 10. do 13. ure. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. Kosir vabi člane in prijatelje na redno mesečno sejo, ki bo v sredo, 6. februarja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. Sv. Frančiška 20. SPI CGIL - Sindikat upokojencev sporoča, da od 6. februarja dalje, vsako sredo od 14. do 16.30 na sedežu za Vzhodni Kras na Opčinah, v Domu Brdina, Proseška 109, bo deloval urad INCA za vse patro- nantne posle. Urad Sindikata pa bo imel sledeči urnik: v ponedeljek, torek in petek: od 9. do 12. ure, v sredah od 15. do 17.30. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo redna pevska vaja na sedežu na Padričah v petek, 8. februarja, ob 20.45. DRUŠTVO TAO organizira predstavitev tečaja ŽENSKE SAMOOBRAMBE, ki bo na sedežu društva v Ul. San Maurizio 9/F v nedeljo 10. februarja 2008, od 10. do 12. ure. Dodatne informacije: tel. 339-6482342, www.associa-zionetao.it. SC MELANIE KLEIN IN DEŽELNA ZBORNICA KLINIČNIH PEDAGOGOV obveščata, da se bo tečaj »Prvi koraki« začel v ponedeljek, 11. februarja. Tečaj predvideva šest srečanj, štiri posvečena masaži dojenčkov in dve dejavnosti v bazenu. Za prijave in informacije je na razpolago tel. št. 328-4559414 ali elektr. pošta: info@melanieklein.org. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD za poklicno izobraževanje, MC Podlaga in Klub študentov Sežana razpisujejo, v okviru projekta Mejni dogodki Interreg IIIa Italija-Slo-venija, fotografski natečaj na temo Mladi brez meja. Poslana dela naj se nanašajo na nove možnosti povezovanja mladine s slovensko-ita-lijanskega obmejnega pasu, ki se odpirajo po padcu Šengenske meje. Na foto natečaj se lahko prijavijo avtorji-ice od 15. do 30. leta starosti. Za nagrade foto natečaja je zagotovljen sklad v vrednosti 700 evrov. Fotografije lahko pošljete do vključno 21. februarja na elektronski naslov foto@adinfor-mandum.eu. Pred prijavo si preberite pogoje natečaja, ki so dostopni na spletnih straneh www.adinformandum.eu, www.mcpodlaga.com ali www.ks-sezana.net. www.regione.fvg.it tehnološki partner: insiel nova spletna stran Aktivno poslušanje Nove storitve Inteligentne poti Jasneinformacije Nova spletna stran dežele Furlanije Julijske krajine nudi možnost državljanom, da posredujejo svoja stališča na različne načine, kot so na primer hitre raziskave javnega mnenja, web-konference (Predsednik odgovarja državljanom neposredno skozi ekran), mnenjski vprašalniki. Nuditi storitve državljanom pomeni tudi omejiti birokracijo in povečati možnosti medsebojnih stikovzjavno upravo. Nova spletna stran nudi možnost opozarjanja, posredovanja predlogov in pritožb, kar vse lahko poteka preko računalniške tipkovnice. Obstajajo tudi Podcast, feedRSS in delovne skupnosti. Med novostmi je služba Avvisami, ki posreduje uporabniku podatke preko sms sistema in elektronske pošte. Vodene poti za naglo in olajšano vstopanje na različna tematska področja. Pozornostje usmerjena na naslednjevsebine: focus in banner naju po enostavnih poteh vodita do cilja našega iskanja. Vsebine strateškega pomena se stalno dopolnjujejo tudi z novicami iz smeri v različnih jezikih. na spoznavanje REGI9NE AUTONQMA FRIULI VENEZIA GIUUA www.regione.fvg.it www.fvg.tv / TRST Sobota, 2. februarja 2008 1 1 Edward Albee KDO SE BOJI VIRGINIE WOOLF? Režija: Nenni Delmestre asistentka režije: Lina Vengoechea prevod: Zdravko Duša Igrajo: Maja Blagovič, Nikla P.Panizon Janko Petrovec, Vladimir Jure danes sobota, 2. februarja, ob 20.30 red T z italijanskimi nadnapisi PARKIRIŠČE: v Ulici Conti 9/1 bo odprta garažna hiša CONTI (do 24.ure) brezplačna tel. številka 800 214302 ali +39 040 362542 jera casa Čestitke Bog te živi, ORLANDA! Ob osebnem prazniku ti voščimo veliko zdravja, notranje sreče in miru. Ugani pa ti, kdo smo mi! Danes draga A.B. okrogla leta slavi in v naš klub hiti. Vse najboljše, srečo in zdravje ter lep nasmeh ji M.M. & Co. iz srca želi! V Repnu naš MARKO se veseli, ker 7. rojstni dan slavi. Da bi zrasel v pridnega in poštenega fanta mu želijo brat Kristjan, starši, nonota, stric Damjan z družino in Klaro, mali Ivan pa mu pošilja koš poljubčkov. H Šolske vesti UPRAVA OBČINE DOLINA-URAD ZA ŠOLSTVO, sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli za šolsko leto 2008/2009 . Rok za vpis zapade v petek, 29. februarja. Za informacije in vpise, se lahko obrnete na občinski urad za šolstvo od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 (tel.: 040-8329280/282). 0 Prireditve DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in Knjižnica Dušana Černeta vabita v ponedeljek, 4. februarja, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, kjer bo predstavitev nove študije zgodovinarke in bibliotekarke dr. Rozine Švent iz Ljubljane: Slovenski begunci v Avstriji 1945-1950. O knjigi bosta spregovorili literarna zgodovinarka dr. Janja Žitnik z O Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGIP: Miramarski drevored 49, Ka-tinara - Ul. Forlanini SHELL: Žavlje (Milje), Nabrežina 129 ESSO: Drevored Campi Elisi, Zgonik - Državna cesta 202 - km 18+945 TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 FLY: Passeggio S. Andrea ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL: Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL: Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC. Inštituta za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU in avtorica dr. Rozina Švent. Pred predstavitvijo bo msgr. Janez Rihar v dvorani odprl razstavo arhivskih fotografij o življenju Slovencev v povojnih begunskih taboriščih na Koroškem. ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA v sodelovanju z numizmatičnim društvom J.V. Valvasor in filate-ličnim klubom L. Košir vabi v razstavno dvorano na Opčine na ogled numizmatične in filatelične razstave ob 100-letnici ustanovitve banke. Na razstavi, ki bo odprta do 8. februarja, ob urnikih delovanja banke, je na ogled tudi zbirka starih razglednic (z začetka 20. stoletja), ki prikazuje vse vasi tržaškega okoliša. PUSTOVANJE KD FRAN VENTURI-NI 2008 v Domu Anton Ukmar -Miro pri Domju: danes, 2. februarja, ob 20.00 Ples za srednješolce z DJ-jem; nedelja, 3. februarja, in torek, 5. februarja, ob 15.00 otroško pustno rajanje z ansamblom Remix. Toplo vabljeni! PUST 2008 v športno-kulturnem centru v Zgoniku, v velikem ogrevanem šotoru: danes, 2. februarja, vas bodo zabavali Šank rock, 3 Prašički in DJ Lovro; v torek, 5. februarja, pa bodo nastopili Zablu-jena generacija, 3 Prašički in DJ Lo-vro. Vabljeni! NABREŽINSKI GODBENIKI bodo za Pust obiskali naslednje vasi: v nedeljo, 3. februarja, Slivno, Mavhin-je, Cerovlje, Prečnik, Šempolaj in Praprot; v ponedeljek, 4. februarja, Medja vas, Vižovlje, Sesljan, Trnov-ca, Šempolaj in Nabrežina Postaja; v torek, 5. februarja, Nabrežina Kamnolomi in Center. SKD VESNA IN PUSTNI ODBOR vabita v nedeljo, 3. februarja, od 16. ure dalje v dom Alberta Sirka v Križ na pustno rajanje. V ponedeljek, 4. februarja, od 14. ure dalje bo po vaških ulicah sprevod z nabiranjem prispevkov za pustni voz. ŠPORTNA ŠOLA TRST, ŠZ BOR IN SKD ŠKAMPERLE vabijo na otroško pustno rajanje, ki bo v nedeljo, 3. februarja in v torek, 5. februarja, v Borovem športnem centru v Trstu (Vrdelska cesta 7 pri Sv. Ivanu) od 15.30 do 19.00. Prisotne bo zabaval ansambel Popusti. Vstop prost za otroke v spremstvu staršev. LJUDSKI DOM G. CANCIANI iz Po-dlonjerja vabi v ponedeljek, 4. februarja, od 16.30 dalje na otroško pustno rajanje. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 4. februarja, od 16.30 dalje v spodje prostore hiše Albina Škrka v Šem- ctant'Ánna Impresa Trasporti Funebri IjF Pogrebno podjetje „v Trstu od Ceta 1908 Devin Nabrežina Nabrežina, 166 Tel. 040/200342 9fce3* Trst Ul. Torrebianca, 34 Tel. 040/630696 Ul. dellTstria, 129 Tel. 040/830120 'ogrebne storitve od 1450,00€ ^OfieAno/ jzadfetfe/ i-MjktSJi IL vi hi I Al. A GARDA Prisotni smo na Opčinah, v Nabrežini, Miljah in Trstu. V kratkem otvoritev novih prostorov tudi v Boljuncu. Tel. 040 2158 318 strica (dir. Josip Grgasovic), God-beno društvo »Viktor Parma« Trebče (dir. Luka Carli); v nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri, Milje -Gledališče Verdi, nastopajo Pihalni orkester Ricmanje (dir. Marino Marsič), Pihalni orkester Divača (dir. Teo Kovačevič), Godbeno društvo Nabrežina (dir. Sergio Gratton). HI Osmice polaju na veselo otroško pustno rajanje. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGONIK IN REPENTABOR v sodelovanju s Pro Loco iz Nabrežine organizirajo v prostorih igralnega kotička Palček otroško pustno rajanje v torek, 5. februarja, od 15.30 do 18.30. Rezervacije in informacije na tel. št. 040-299145 (Dr. Antonella Celea). SKD PRIMOREC vabi vse otroke na otroško pustno rajanje v torek, 5. februarja, od 15.30 dalje v Ljudski dom v Trebče. Na programu bogata loterija, animacija in ples. SKD TABOR - OTROŠKO PUSTNO RAJANJE bo v torek, 5. februarja, od 16. do 19. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. Lepe maske, velike in male, pridite, pridite, pridite! V BAMBIČEVI GALERIJI na Opčinah, Proseška ul. 131, je do torka, 5. februarja, na ogled fotografska razstava Primoža Heinga z naslovom »Zamrznjeni norčavi čas - Maske od Drežnice do Ptujskega polja«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ IN OV na Proseku vabi na otroško pustno zabavo v torek, 5. februarja, od 16. ure dalje v telovadnico na Kontovel. Pridite, ne bo vam žal! ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v torek, 5. februarja, ob 16.30 v dvorani športnega središča v Vižovljah otroško pustno rajanje. Za zabavo in animacijo bo poskrbel Sten Vilar. Prisrčno vabljene male pustne šeme! PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse veseljake, ki bi se radi ob veseli pesmi in kozarčku domačega poslovili od pusta 2008 Veselka Meduzeviča, da pridejo na Pepel-nico, v sredo, 6. februarja, od 18. do 20. ure v Štalco v Šempolaju. SKD VESNA vabi ob dnevu slovenske kulture na »Koncert akademskega pevskega zbora univerze na Primorskem«, zborovodja Ambrož Čopi, ki bo v petek, 8. februarja, ob 20.30 v domu Alberta Sirka v Križu. Toplo vabljeni! PD SLOVENEC vabi v soboto, 9. februarja 2008, ob 20.30 v srenjsko hišo v Boršt na proslavo dneva slovenske kulture. Sodelujejo: domači recitatorji, pevka Martina Feri ob spremljavi kitarista Marka Čepaka, MoPZ Vasilij Mirk iz Proseka -Kontovela, dirigent Miran Žitko. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA prireja Otroške urice v NŠK. Naslednja pravljica bo na sporedu v torek, 12. februarja, ob 16.30 v otroškem kotičku v knjižnici. Pravljico Mali medo bo pripovedovala Urška Sinigoi. ZSKD IN JSKD vabita na 14. Revijo kraških pihalnih godb in sicer: v soboto, 16. februarja, ob 20. uri, So-vodnje - Kulturni dom, nastopajo Godbeno društvo Prosek (dir. Eva Jelenc), Pihalni orkester Ilirska Bi- AGRITURIZEM NA KRASU IŠČE NATAKARJA/RICO za delo ob koncu tedna. Tel. 338-4719984 AGRITURIZEM UŠAJ v Nabrežini št. 8 je odprt ob petkih, sobotah, nedeljah in ponedeljkih. Odprt tudi na pustni torek. Tel. 3394193779 IZKUŠENA GOSPA NUDI pomoč v popoldanskih urah pri likanju - čiščenju (Gorica). Tel. 0038631202993. P&E PROJECT Z OPČIN IŠČE vajenca/ko za delo v trgovini od torka do sobote. Pisati na delo@pe-project.it PISARNA IŠČE STALNEGA SODELAVCA diplomiranega v ekonomskih vedah. Ponudbe in curriculum vitae poslati na naslov elektronske pošte pisarna@email.it S Mali oglasi DIPLOMIRAN V MATEMATIKI nudi lekcije iz matematike za višješolce, srednješolce in univerzitetne študente. Tel. št. 347-9534644 IŠČEM DELO kot hišna pomočnica, nego ostarelih ali varstvo otrok. Tel. 333-6194326. IŠČEM gospo za nego dveh starejših oseb, nekadilko, ob sobotah in nedeljah zjutraj. Klicati od 18. do 19. ure na tel. št. 040-229274. IŠČEM prikolico za prevoz živali (trailer). Tel. 328-3635483. KMEČKI TURIZEM v Gabrovcu pri Bogdanu in Marlenki je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah v februarju in marcu. Tel. 040-2296068. KMEČKI TURIZEM ŠVARA je odprt ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040-200898. NA OPČINAH dajemo v najem večnamenski prostor (40 kv. m.), Ul. Degli Alpini 85. Tel. 3331129574. NUDIM POMOČ starejšim osebam in opravljam hišna opravila. Telefonirati na št. 040-229211. NUDIM v najem obdelavo vinograda v Ricmanjih. Tel. 335-6655215. PRODAM avtodom Ducato 2500, turbo dizel, 4x4, letnik 1990, 4 ležišča, z vsemi dodatki, v odličnem stanju. Tel. ŠT. 040-228630 ali 3487462762. PRODAM komaj prenovljeno stanovanje v okolici Pončane, 67 kv. metrov s samostojnim ogrevanjem. Tel. št. 040-229243 ali 3287565844. PRODAM ročne vrtiljake (tornio) različnih mer za obdelavo keramike. Tel. 349-8430222. PRODAMO hišo v sončnem kraju v Rupi z vrtom in malim vinogradom. Resno zainteresirani naj pokličejo na tel. 328-4650354 ali 0038641890193. TROSOBNO STANOVANJE v centru Opčin dajemo v najem za urad. Tel. 040-420604 v večernih urah. Prispevki BORIS PERNARČIČ ima odprto osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040208375. IVAN PERNARČIČ je v Vižovljah odprl osmico. OSMICO je odprl Igor Grgič na Pa-dričah 193. Tel. 338-8804089. OSMICO v Škednju je odprla kmetija Debelis. Tel. 040-810285. Vabljeni! OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. ZORKO je odprl osmico v Dolini 37. S Poslovni oglasi Ob obletnici smrti Joška in Patrizie Modic daruje družina 500,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na drago Marijo Škabar Guštin darujejo: Romana in Egon Škrk 30,00 evrov, Marija, Milena in Zvonka 80,00 evrov, Sonja 20,00 evrov, Mirka 50,00 evrov, Milena Ravbar 15,00 evrov, Marta Guštin 15,00 evrov in hčerke pok. Marije 100,00 evrov za Pokrajinsko združenje sorodnikov duševno prizadetih oseb. Namesto cvetja na grob Francka Ravbarja darujejo: Marija Guštin (Repen 93) 15,00 evrov in Marta Guštin 15,00 evrov za Pokrajinsko združenje sorodnikov duševno prizadetih oseb. V spomin na drago Aldo ob 1. obletnici smrti darujeta Pavla Sancin in Divna Čuk z družino 50,00 evrov za žensko pevsko skupino Stu ledi. Ob 1. obletnici smrti drage Zorke Legiša - Mervic darujejo hčerka Adrijana in sinova Vladimir in Igor 50,00 evrov za VZPI-ANPI Devin Nabrežina in 50,00 evrov za VZBD - ANED. 2.2.2007 2.2.2008 Alda Carli Sancin Eno leto je minilo, odkar te nimamo več. Kako zelo te pogrešamo. Ti si naš najlepši in najdražji spomin. Sergij, Irina in Peter Boljunec, 2. februarja 2008 2.2.2OO7 2.2.2008 Miroslav Branko Pahor Minilo je že leto, v nas je spomin še živo boleč. Tvoji najdražji 12 Sobota, 2. februarja 2008 KULTURA TOMIZZOV DUH Jugocekajska mentaliteta Milan Rakovac »V številnih slovenskih političnih krogih se vedejo tako, kod da Jugoslavija ni razpadla. Slovenska politična elita še vedno misli, da obstaja neki centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije, kjer lahko ena republika daje drugi neke koncesije... Tudi Hrvaška se v časih podobno vede do Bosne, če sem kritičen še do nas«; veli dr. Vladimir Buro Degen, stručnjak me-dunarodnog prava, nedavno za Mla-dinu. Strinjam se, brez na dalj ne gaa, plus dodatek: Vse ex-jugo republike se obnašaju med seboj po cekajsko, po politbirojsko, po - jugoslovansko! Cio mio, la Jugo la xe altroche una memoria; la Jugo la xe piutosto una maniera, un modo, una genre d'vi-e. La Jugo la xe una mentalita, anssi una psichologia colettiva, che no se pol cancelar con una gomma. San van jur povida kako sa mo osandesietih lit grupa jugo-artišti kantali u doprten jeep-u po sidneyskoj Bonday beach? Ko san ko ne, eko kua de novo: »Nema ulja, nema šecera, Nema kave, ni detergenta! Živi sretna u slobodu, Ser gej Kraj ger nek te vo di, Jugoslavijo, Jugoslavijo!« I sad ove naše državne i državotvorne nomenklature naprosto nose titovski maršalski štap i dalje, ali ne u ruksaku, a la Napoleon, nego u ruci kao neku grotesknu novu štafetu: Jugoslavije više nema, naravno, ali ima jugoslavenskog modela! Ex-ju-go hijerarhije ponašaju se kao peteši-ci, petelinčki, polastri jedna prema drugoj: Jer neka je tu sad šest kokoši-njaca (plus još dva - La Srpska e Ko- / sovo!), tu je historijska inercija, tu je perspektiva EU i NATO, i treba se čuti koji se petešic najbolje čuje! Minus slovenska politična elita, seveda, koja je jedina titovski superi-orna jer je historijski posve realizirana: Slovenski petelinček absolutno legitimno lahko poje v imenu tiste titov-ske jugo-plenumske metafore! Paranoja „jugoslavenstvo-bez-jugoslavenstva" i dalje se održava u sedlu jeze i stereotipa iz potonjih balkanskih ratova, ali se ujedno ono i budi kao neki novi latentni program. Osobno, volio bih da se ti novi kontakti održavaju bolje i srdačnije, a ne samo poslovno i kulturalno. Ali kao vec mocni kapitalisti tipo Hrvat Tod-oric i Srbin Miškovic suraduju bolje nego nekada, recimo Vladimir Baka-ric i Draža Markovic; nije li vec kraj-nje vrijeme za posve otvorenu, INTE-RESNU suradnju njihovih država i naroda? Tek le su rijeke krvi Bal kanom, i težak teret je na plecima cijelih generacija, i nije lako postici normalitet. Uz to, ostaje Bosna i Hercegovina, ako se vec Kosovo otcijepilo. Tu je sad na kušnji ne samo srpstvo, nego i hrvat-stvo; ta se dva povijesna, mentalna, psihička stanja kolektiviteta naprosto MORAJU odreci iluzija o cijepanju Bosne i hercegovine, a to još nije uči-njeno. Dok ovo čitate, Srbija strepi, Balkan se trese, EU ima nocne more; jer danas je subota a sutra u nedjelju Sr-bijanci ce odlučiti vlastitu sudbinu. Svi držimo palce Tadicu, ali što je sa svi-ma onima koji žele Nikolica, to jest, što sa svima njima, Srbijancima i Sr-bima, i što s nama, Balkanom, Euro- pom - kao Tomislav Nikolic zvani »Gro bar« - jer je bio direktor pogreb-nog poduzeca) pobijedi????!!! Miroslav Krleža u sličnim je prilikama komentirao u denevniku zapis engleskog novinara dok je trajala bitka za Staljingrad; »u iducih osamdeset dana odlučit ce se sudbina svijeta«. Neporecivi »Fric« odrezao je: „dragi moj, nikada se dubina svijeta nije od-lučila u osamdeset dana"! No, za kraj ovih mojih lamenta-cija, opet uzimam u pomoc krasan, metaforičan i paradigmatičan kraj razgovora što su ga u »Mladini« vodili Borut Mekina i Buro Degen. Degan:. Spet bomo ime li ne ko Jugoslavijo, le da bo prestolnica v Bruslju, in tukaj bo spet neke vrste Av-stro-Ogrska. Če hočete, sem lahko za zaključek še bolj poetičen? Me kina: Pro sim, daj te. Degan: Že sedaj v Unijo prihajajo na plan skupni interesi latinskih, germanskih ali skandinavskih držav. Tako se bo vse bolj razvijala tudi nekakšna panslovanska politika, ki ne bo naslonjena na Rusijo. Potem bodo odnosi med Hrvaško in Slovenijo spet odlični. Šperajmo, alora, i budimo pac-jentani, ter vero smo se načekali his-torije i njeje pravice, i kapili da uona, historija, razumi samo silu i nevolju, i zato se mora š njuon lipo i pomalo. Eli pak da poslu ša mo En gel sa, ča je priporuča nan „austrijskin Slavenima" da se libero asimiliramo u tudeški svit. Postoji južnoslavenski svijet, postoji naša zajednička muka i patnja kao i dobre tradicije; a to je ona zlat-na rezerva koja nas čeka, strpljivo i predano. trst - Komični niz Na oder Miele je najprej stopil Alessandro Fullin V gledališču Miela na tržaškem nabrežju prireja združenje Bona-wentura tudi letos kratko sezono italijanskih alternativnih komičnih predstav s pikrim naslovom Non c'e nien te da ride re - Per cor si di tea tro comico alternat..o (Ni nič smešnega - Niz. izmeničnega gledališča). S podnaslovom so prireditelji želeli poudariti raznolikost izbranih predstav in njihovih protagonistov, ki so vsi trdno zasidrani na odrskih deskah, čeprav nekateri nastopajo tudi na tele viziji. S televizijsko slavo je ovenčan komik, ki je nastopil v prvi predstavi v petek, 25. januarja, Alessandro Fullin, ki je - mimogrede povedano - doma iz Trsta, kjer je študiral na zavodu za umetnost in študij je zaključil z diplomo na bolonjskem DAMS. Poleg nastopanja na odru, ra di u in tele viziji tudi pi še v pre cej -šnje veselje svojih bralcev. Zaslovel je v letih 2004 in 2005 z nastopom v priljubljeni kultni oddaji Zelig Circus, zlasti z li kom pro fesorice Ful -lin, arheologinje, ki se je posvetila študiju civilizacije »tuscolana« in pouče vanju nje ne ga jezika: lik je vzbudil zanimanje tudi med ugankarjih in med vsemi, ki jih veseli igranje z besedami, saj je Alessandro Ful lin us tva ril poseben jezik, ki slo -ni izključno na črkah v besedi »tuscolana«. Poleg duhovitih besednih iger se je lik jezljive profesorice pri-ku pil tudi zato, ker so go tovo vsi imeli v šolskih letih opraviti s podobno učiteljico. Kakorkoli že, v dvorani so profesorico Ful lin vsi že do bro pozna -li in so ubogljivo odgovarjali na njena vprašanja ter s smehom spremljali njeno strogo grajo. Poleg Alessandra Fullina je v predstavi z naslovom Gengis Kahn ovvero il problema del tar taro ( ki ho te ni imel no -bene zve ze s predstavlje ni mi točka -mi) nas topi la Cle li a Sed da, bodi si sama bodisi skupaj s Fullinom. Med posameznimi točkami je še najbolj vžgala parodija na antično tragedijo z likoma Medeje in tebanske kraljice, nato snemanje pustolovskega filma, v katerem zvezdnica, Clelia Sedda, doživlja same prijetne trenutke, njena dvojnica, Alessandro Ful lin, pa vse tež ke pre izkuš nje, in še posebej Fullinov lik gejevskega vojaka. Čeprav so bile točke še kar ne pove zane, gle dal cev to ni sploh mo ti lo in sme ha ter plos kanja ni manj kalo. Naslednja predstava bo na sporedu v petek, 8. februarja, nastopil bo An toni o Rez za, za katerega je značilna svojska uporaba likovne umetnosti na odru. 20. februarja bosta nastopila nizki Massimo Ol-cese in visoki Adolfo Margotta s predstavo Alti e bassi. 8. marca se bo predstavil Roberto Citran s predstavo, ki sloni na njegovi zbirki povesti Memorie di un ex chierichetto. 20. marca bo v Trstu Andrea Rivera, ki ga marsikdo pozna iz oddaje Parla con me na tretji mreži RAI. Niz bo ko nec aprila skle nil Pa o lo Ros si s predstavo Ubu re d'Italia. (bov) revije za mlade in otroke - Za mlade in otroke Razvedrilno-poučna vsebina januarske številke Pastirčka Razvedrilni teksti, zabavne igrice in prisrčna pisma mladih bralcev so tudi tokrat glavna sestavina otroške revije Pastirček. Januarska številka revije, ki izhaja pri Zadrugi Goriška Mohorjeva, med ostalim prinaša nadaljevanja že objavljenih zgodbic, pes mi ce ter igrice, v katerih bral ci lah ko pre -izkušajo poznavanje različnih spretnosti. Pestro izdajo sta uredila odgovorni urednik Dušan Jako-min in urednik Marijan Markežič s sodelavci, naslovnica pa je tudi tokrat last male Elie Deiuri. Januarska izdaja se začne s pesmico Klic, kateri sledita pesmici, posvečeni dvema planinskima cveticama, encijanu in planiki. Ti dve pesmici sta nastali izpod peresa Berte Golob, za ilustracije pa je poskrbela Danila Kamjanc. Tem verzom sledi nekoliko drugačno, sodobno sporočilo prijatelju Jezusu, in sicer sms sporočilo z mobilnim telefonom. Zelo poučna je zgodba, ki v središče postavlja sv. Janeza, učenca, ki ga je Jezus ljubil. Mladi bralci lahko izvejo, od kod je prihajal Janez evangelist, iz zgodbe pa izstopa tudi bistvo pravega prijateljstva. V nadaljevanju Mariza Pe-rat tudi tokrat odstira dogodivščine škrata Pikca in Pokca ter mačka Mrnjava, ki so se v tej številki napotili v cirkus. Tudi to zgodbo je ilustrirala Danila Kamjanc. Med zbranimi pesmicami je zelo prisrčna pesmica z naslovom Kolobocija pa taka!, ki jo je napisal Vojan Tihomir Arhar. V rubriki Pastirčkova pošta so uredniki zbrali pisma mladih bralcev, v katerih so opisana njihova doživetja na izletih, ob različnih praznikih in srečanjih z raznimi osebnostmi, vse skupaj pa so obogatile risbe učencev različnih stopenj. V nadaljevanju je mogoče spoznati tudi magični pomen besede prosim, v utrinkih spominov naših babic pa lahko tokrat mladi berejo zgodbo O mo drem potepu -hu. Kot že veleva tradicija, lahko mladi spoznajo tudi različne slovenske kraje. V januarski številki revije Pas tir ček je mo go če spo zna ti šte -vilne zanimivosti o kraju Ilirska Bistrica, kjer se je rodil slovenski pesnik Dragotin Kette. Poleg omenjenih zgodb, med katerimi velja omeniti še zgodbico Nuše Turk Papir -na ta pun čka ter zgodbo Vrnil se je kralj zmagovalec, tokratni Pastirček prinaša tudi obilico zabave, saj se lahko otroci v družbi staršev zabavajo ob družabnih igrah, kot so križanke, povezovanje točk, iskanje predmetov ter napak, izpopolnjevanje slovničnega znanja ... Če potegne mo črto pod pove -dano, lahko ocenimo, da bo tudi januarski Pastirček marsikomu popestril popoldansko ali večerno dogajanje v domačem okolju, saj revija tudi tokrat poleg splošnega izobraževanja spodbuja ustvarjalnost, ki j e za mlade bralce še kako pomembna. (sč) slovensko stalno gledališče Nastop v Zagrebu V ponedeljek, 4. t.m., bo SSG nastopilo s Pasolinijevim Svinjakom Svinjak P. P. Pasolinija je predstava o različnih, ki se ne morejo ne izraziti ne živeti v sko-rumpiranih družbah. S predstavo, ki jo je slovenska gledališka kritika proglasila kot eno izmed desetih najboljših slovenskih gledaliških produkciji v lanski sezoni, bo Slovensko stalno gledališče gostovalo v ponedeljek, 4. februarja v Hrvaškem kazalištu mladih v Zagrebu. Hrvaško gledališče bo pa v četrtek, 21. februarja gostovalo v Trstu s predstavo Veliki Gatstby F. Scotta Fitzgeralda. Svinjak v prevodu Miklavža Komelja in v režiji nagrajenca Borštnikovega srečanja, hrvaškega režiserja Ivice Buljan je neizprosna obtožba li-cemerstva družbe in njene fasade iluzornih vrednot, ki jo je temeljni italijanski mislec, pesnik, režiser in dramatik P. P. Pasolini napisal ob koncu šestdesetih let, v ključnem trenutku družbenega in političnega boja za spremembo družbenega ustroja. Tekst, po katerem je leta 1969 nastal tudi film, je groteskna prispodoba revolucionarnega konformizma, razrednih konfliktov v obdobju študentskih protestov, krut in neizprosen prerez malomeščanske neokapitalistične družbe. V vizualno izredno učinkoviti predstavi, ki je z velikim uspehom gostovala tudi na odru ljubljanske Drame, igrajo Primož Forte, Lara Komar, Maja Blagovič, Vladimir Jurc, Janko Petrovec, Ni-kla Petruška Panizon in Stojan Colja, gosta Robert Waltl in Jose, člani igralske akademije gledališča La Contrada, gledališke šole Studio Art, člani mladinskega zbora Trst in razni gostujoči pevci, ki bodo izvajali v živo izvirno glasbo Mitje Vrhovnika Smrekarja po pesniških besedilih P. P. Pasolinija. Uprizoritev Pasolinijevega teksta Svinjak je bila v teh dneh uvrščena tudi v program plenarnega srečanja združenja IETM (Informal european theatre meeting), ki bo maja v Ljubljani. / TRST Sobota, 2. februarja 2008 13 1 afrika - S posredovanjem nekdanjega generalnega sekretarja ZN Kofija Annana Kenijski voditelji dosegli dogovor o reševanju krize V nasilju je doslej umrlo že več kot 1000 ljudi, 300.000 Kenijcev je zapustilo svoje domove NAIROBI - Kenijski politični voditelji so se včeraj dogovorili za časovni načrt, s pomočjo katerega naj bi končali nasilje, ki se je po tej afriški državi razvnelo po objavi rezultatov spornih predsedniških volitev decembra lani, je povedal nekdanji generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan. "Dogovorili smo se za časovni načrt, ki pokriva tako kratkoročna kot tudi dolgoročna vprašanja," je po pogovorih s predstavniki predsednika Mwaija Kibakija in opozicijskega voditelja Raila Odinge novinarjem v Nairobiju povedal Annan. Po besedah Annana, ki se v Keniji mudi že več kot teden dni, je prva prednostna naloga načrta, ki obsega štiri točke, takojšnje ukrepanje za končanje nasilja in okrepitev temeljnih pravic in svoboščin. "Druga so takojšnji ukrepi za reševanje humanitarne krize, tretja pa reševanje trenutne politične krize," je še povedal Annan. Četrta točka predvideva dolgoročne rešitve. Za uresničitev prvih treh točk načrta naj bi potrebovali sedem do 15 dni od začetka dialoga v ponedeljek, je še povedal Annan. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je med tem včeraj v Nairobiju kenijske voditelje pozval, naj ustavijo krvavo nasilje v državi, ob tem pa je poudaril tudi, da je nastalo krizo potrebno rešiti z mirnim dialogom. V nasilju, ki še vedno pretresa Kenijo, je doslej umrlo že več kot 1000 ljudi, 300.000 Kenijcev je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove. (STA) Nekdanji generalni sekretar ZN Kofi Annan v Nairobiju ANSA nafta Proizvodnja Opeca ostaja nespremenjena DUNAJ - Predstavniki članic Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) so na včerajšnjem srečanju na Dunaju odločili, da pustijo uradno določeno količino dnevno načrpane nafte nespremenjeno pri 29,67 milijona sodov. Odločitev kartela je bila kljub visokim cenam črnega zlata, ki že nekaj časa presegajo mejo 90 dolarjev za sod, pričakovana. Po be se dah ni ge rij ske ga naftnega ministra Odein Ajumo-gobia so se vsi predstavniki 13-članskega kartela strinjali, da trenutne proizvodnje ne spreminjajo. Alžirski naftni minister Chakib Khelil, ki trenutno predseduje organizaciji, je povedal, da bo Opec pozorno spremljal dogajanja na trgu, predvsem v luči pričakovanj gospodarskega razvoja v ZDA, kjer pričakujejo, da se bo povpraševanje zaradi šibke gospodarske rasti znižalo. (STA) irak - Mrtvih je najmanj 73, ranjenih pa skoraj 200 Številni mrtvi v eksplozijah na dveh tržnicah v Bagdadu BAGDAD - Na dveh tržnicah v iraški prestolnici Bagdad sta včeraj odjeknili eksploziji, ki sta po dosedanjih podatkih zahtevali najmanj 73 smrtnih žrtev, ranjenih pa je bilo 167 ljudi. To sta najhujša napada v iraški prestolnici letos, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ena izmed bomb je bila skrita v kartonski škatli, razneslo pa jo je okoli poldneva po lokalnem času na priljubljeni tržnici Al Gazl, druga pa je bila postavljena ob cesti v bližini tržnice v mestnem predelu Al Džadida na jugovzhodu iraške prestolnice. Kot je povedal predstavnik vodje vojaških sil v Bagdadu, general Kvazim Al Musavi, sta napad najverjetneje izvedli ženski z Downovim sindromom, kar kaže na to, da najverjetneje nista bili prostovoljni napadalki, eksplozije pa so bile sprožene na daljavo. Ameriški veleposlanik v Iraku Ryan Crocker je ob tem dejal, da so si pripadniki Al Kaide "očitno izbrali drugačen, še bolj krvav način za destabilizacijo Iraka". Iraško obrambno ministrstvo, ministrstvo za zdravje in notranje ministrstvo so sicer nedavno objavili, da se je število smrtnih žrtev med Iračani januarja letos zmanjšalo. Po podatkih omenjenih ministrstev je bilo januarja ubitih 541 Iračanov, kar je najmanj v zadnjih 23. mesecih. Decembra lani je bilo smrtnih žrtev 568, novembra 606, oktobra 887 in septembra 840. (STA) Prizorišče enega izmed atentatov ANSA Ostro pismo Gatesa nemškemu kolegu BERLIN - Ameriški obrambni minister Robert Gates je svojemu nemškemu kolegu v Berlinu poslal "neobičajno strogo" pismo, v katerem Washington od Nemčije zahteva, da na jug Afganistana pošlje več nemških vojakov, je objavil nemški časnik Suddeutsche Zeitung. Pismo naj bi Gates nemškemu obrambnemu ministru Franzu Josefu Jungu poslal pred tednom in pol, v njem pa naj bi zahteval več vojakov, helikopterjev in padalcev, skupno 3200 vojakov. Po pisanju omenjenega časnika naj bi Jung v podobnem "neposrednem in ostrem" pismu že odgovoril, vendar podrobnosti njegova odgovora niso znane. Namestitev sil zveze Nato v Afganistanu sicer že postaja kamen spotike v odnosih med ZDA in Nemčijo. Obrambni ministri zveze Nato se bodo še ta mesec sestali na srečanju v litovskem glavnem mestu Vilnius, na vrhu pa aprila v Bukarešti, kjer bodo govorili o operaciji v Afganistanu. Še letos gospodarski pogovori med ZDA in Rusijo WASHINGTON - ZDA in Rusija sta v četrtek sporočili, da bosta letos začeli formalne pogovore o naraščajoči gospodarski izmenjavi in vlaganjih, med drugim tudi o ameriških načrtih za uvoz ruskega jedrskega goriva. Washington bo gostitelj prvega srečanja, ki bo spomladi. Kot so sporočili iz State Departmenta, naj bi na pogovorih sodelovali tako predstavniki javnega kot zasebnega sektorja. Dialog pa po mnenju Washington odraža nove gospodarske trende. "V luči povečanih vlaganj in trgovine med obema državama ter naraščajočim pomenom Rusije v svetovnem gospodarstvu, bosta ZDA in Rusija vzpostavili formalni gospodarski dialog," je še zapisano v sporočilu State Departmenta. Kasjanov vložil tožbo proti ruski volilni komisiji MOSKVA - Znani kritik Kremlja Mi-hail Kasjanov je včeraj na ruskem vrhovnem sodišču vložil tožbo proti volilni komisiji, ker so ga izključili iz sodelovanja na ruskih predsedniških volitvah 2. marca. "Podprlo me je dva milijona državljanov. Do najvišje instance se bom boril za njihove pravice," je na svoji spletni strani zapisal Kasjanov. Nekdanjega ruskega premiera je ruska volilna komisija minulo nedeljo zaradi domnevno ponarejenih podpisov izključila iz sodelovanja na predsedniških volitvah. V skladu z rusko zakonodajo je lahko od dva milijona podpisov neveljavnih največ pet odstotkov, v primeru Kasjanova pa naj bi bilo takšnih podpisov 13,36 odstotka. (STA) eu - Negativne reakcije v Srbiji, kjer bodo jutri volitve Pomemben korak naprej v pripravah na misijo na Kosovu BRUSELJ - Priprave na vzpostavitev misije EU na Kosovu se nadaljujejo in države članice so včeraj storile pomemben korak naprej v nizu odločitev, ki jih je treba sprejeti. Na velepos-laniški ravni so se v Bruslju dogovorile o enem od treh ključnih dokumentov, ki jih je treba sprejeti za napotitev misije EU na Kosovo. Dokument, ki vključuje ključne vidike vzpostavljanja misije - med drugim opredeljuje ime misije EULEX -, naj bi bil v prihodnjih dneh potrjen še na višji ravni. Poleg omenjenega je treba sprejeti še dve pomembni besedili, eno od njiju je dokument o samem zagonu misije, ki pa naj bi bil po navedbah virov potrjen šele na zasedanju zunanjih ministrov EU 18. februarja v Bruslju. Dokončna odločitev o napotitvi največje misije EU te vrste doslej naj bi bila tako sprejeta šele takrat. Namen 1800-članske policijsko-pravne misije v okviru evropske varnostne in obrambne politike (EVOP) je pomagati policiji in sodstvu na Kosovu, njena naloga pa bo tudi obravnava nekaterih vprašanj, povezanih z organiziranim kriminalom. Z napotitvijo misije - politični dogovor o tem je lani decembra sprejel Evropski svet - želi EU pokazati enotnost pri reševanju kosovskega vprašanja, medtem ko glede priznanja neodvisnosti Kosova ni pričakovati stališča na ravni EU, temveč bo o tem odločila vsaka država članica posebej. Srbski premier Vojislav Koštunica misiji EU nasprotuje, saj je zanj sinonim za neodvisnost Kosova, medtem ko želi EU ti vprašanji ločiti. V EU zato obstaja težnja, da bi bila odločitev o misiji sprejeta pred razglasitvijo neodvisnosti. Za najverjetnejša datuma neodvisnosti za zdaj veljata 17. februar in 9. marec. Razvoj dogodkov na Kosovu pa je v veliki meri odvisen od drugega kroga srbskih predsedniških volitev, ki bodo v nedeljo. Izid volitev, na katerih se bosta soočila pro-evropski kandidat demokratske stranke Boris Ta-dic in protievropski kandidat radikalne stranke Tomislav Nikolic, je popolnoma odprt. Srbski minister za Kosovo Slobodan Samar-dic pa je medtem pozval Evropsko unijo k spoštovanju Ustanovne listine Združenih narodov in ozemeljske celovitosti Srbije kot mednarodno priznane države. Samardic je obenem pozval unijo, naj upošteva srbsko nasprotovanje napovedani napotitvi misije EU na Kosovo. (STA) okolje - Srečanje največjih svetovnih onesnaževalcev Podnebna konferenca na Havajih brez rezultatov HONOLULU - Večina evropskih udeležencev ameriške konference o podnebnih spremembah v Ho-noluluju je tako imenovano srečanje "največjih svetovnih onesnaževalcev" izkoristila za pozive ZDA, naj sprejmejo obvezne cilje za zmanjšanje izpustov toplo-grednih plinov, kar pa se seveda ni zgodilo. Administracija predsednika Georgea Busha je šele pred kratkim priznala znanstvene ugotovitve, da je segrevanje ozračja resen problem, ki ga pospešujejo človeške dejavnosti in nekoliko spremenila ton, čeprav pa ne tudi vedenja. Na zadnji konferenci o podnebnih spremembah ZN decembra lani na Baliju so ZDA tako razočarale ostale udeležence. Predstavniki ZDA so si prislužili jezno razočaranje, ker so vztrajali, da sklepni dokument ne vsebuje poziva k določitvi obveznih ciljev zmanjšanja izpustov. Kot je pokazala druga tovrstna konferenca na Havajih, po prvi lani v Washingtonu, sprememb v pristopu ZDA ne bo vsaj do izteka Bushevega mandata. Udeleženci konference na Havajih so sicer hvalili spremembo pristopa ZDA oziroma dejstva, da so se sploh pripravljeni pogovarjati o problemu in iskanju rešitev. Konference so se udeležili predstavniki držav, ki v ozračje spustijo skupaj 80 odstotkov vseh to-plogrednih plinov, kot so med drugim ZDA, Kitajska, Indija, Nemčija, Francija in Brazilija, udeležili pa so se je tudi predstavniki EU in ZN. Govorili so o možnih pristopih k problemu podnebnih sprememb z uporabo novih tehnologij, ZDA pa so predlagale poseben sklad za pomoč nerazvitim državam. Konferenca je potekala v sredo in četrtek, zaradi časovne razlike pa se je končala v petek po srednjeevropskem času. Na Baliju so se predstavniki 190 držav lahko dogovorili le o tem, da bodo do leta 2009 pripravili dokument, ki bo nadomestil Kjotski protokol proti segrevanju ozračja, ki mu veljavnost poteče leta 2012, ZDA pa so vztrajno metala polena pod noge prizadevanjem za dosego konkretnega dogovora. Vodja ameriške delegacije, predsednik Sveta Bele hiše za kakovost okolja Jim Connaughton, je na Havajih zatrjeval, daje Bush že dolgo časa poudarjal pomen zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov in predlagal večjo uporabo alternativnih energetskih virov. Vendar ZDA vztrajajo pri tem, da se ne bi dogovorili o obveznih ciljih, ampak naj vsaka država zmanjša izpuste prostovoljno. Udeleženci konference so se načeloma dogovorili, da bi lahko še letos pripravili sestanek na vrhunski ravni, Francija pa je izrazila pripravljenost, da gosti njihovo naslednje srečanje. (STA) 38 Sobota, 2. februarja 2008 KULTURA / APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it šlovrenc - Župani iz Goriške z odbornikom Beltramejem o deželni reformi zdravstva »Bolnišnici v Gorici in Tržiču nikakor ne bosta deklasirani« Politični dogovor o goriškem sedežu zdravstvenega podjetja - Župani bodo sodelovali pri preverjanju poskusnega izvajanja reforme šlovrenc - Illy Občinam opuščene kasarne »Dežela je že sprejela odločitev, da bo predala občinam opuščene kasarne. Po eni strani gre za reševanje problema varnosti in lepšega videza okolja, ki ga razpadanje stavb lahko iz-maliči, po drugi strani pa za priložnosti, ki jih obnova teh poslopij odpira občinam. Z njimi lahko pridejo tudi do zaslužka.« To je včeraj izjavil predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Riccardo Illy, ki je s svojim odborom zasedal v dvorani občinskega sveta v Šlovrencu. Deželni upravitelji so sprejeli vrsto sklepov, seznanili pa so se tudi s krajevnimi potrebami. Po svojem zasedanju je deželna vlada namreč prisluhnila županu Šlov-renca Eziu Clocchiattiju, ki se je zavzel za uporabo opuščenih kasarn na občinskem teritoriju. Illy je povedal, da bodo kasarne najprej predane deželi, kar je obvezna in formalna poteza, nakar jih bo dežela zaupala občinam. »Občina Šlovrenc šteje 1.547 občanov. To so delavni ljudje, ki verjamejo v potencial in tradicije svojega teritorija,« je deželnim upraviteljem povedal župan Clocchiatti in navedel še vrsto pričakovanj lokalne skupnosti. Ob prekvalifikaciji nekdanjih kasarn je izrazil potrebo po obnovi in izgradnji novih športnih objektov, po prilagoditvi šolskih poslopij varnostnim predpisom in nazadnje še potrebo po izboljšanju javnih prevozov. Izpostavil je sodelovanje občine v medobčinski zvezi ASTER Brda, ki je med prednostne naloge vključila namestitev fotovoltaičnih panelov in sprejemnikov sončne energije na javna poslopja. Gre za hvalevredno in koristno izbiro, je komentiral Illy, saj morajo biti javne uprave zgled občanom in podjetjem na področju uporabe obnovljivih virov. »Deželna reforma zdravstvenega sistema, ki predvideva spojitev tržaškega in goriškega zdravstvenega podjetja, ne bo de-klasirala goriške in tržiške bolnišnice v drugorazredni zdravstveni strukturi.« Tako je včeraj zagotovil deželni odbornik za zdravstvo Ezio Beltrame, ki se je v občinski dvorani v Šlovrencu sestal z župani iz goriške pokrajine in s predsednikom pokrajine Enricom Gherghetto. Krajevni upravitelji so od odbornika zahtevali jamstva glede prihodnosti goriškega zdravstva (pred nedavnim so jih izrazili v skupnem dokumentu), brez katerih - so napovedali - se bodo zoperstavili racionalizaciji zdravstvenih podjetij. Včerajšnje soočanje z Illyjevim odbornikom je dosedanja trenja ublažilo. Beltrame je poudaril, da v deželni reformi zdravstva nikakor ni predvideno »de-klasiranje« goriške in tržiške bolnišnice. Bojazen o spremembi bolnišnic v drugorazredni zdravstveni središči je v javnosti odjeknila pred dvema tednoma, ko je goriški odbornik za urbanistiko Dario Baresi opozoril na vsebino novega deželnega teritorialnega načrta. V njem je bila goriška bolnišnica zaznamovana s simbolom H kot zdravstveno središče krajevnega pomena, medtem ko so tržaška, videmska in porde-nonska bolnišnica ohranile naziv deželnega zdravstvenega središča. »Goriška in tr-žiška bolnišnica ostajata tudi z reformo zdravstveni središči deželnega pomena. V teritorialnem planu je prišlo do tehnične napake, ki jo bodo popravili. Tehniki so me- nili, da bodo s poenostavljenjem nazivov olajšali delo urbanistov. Odbornik Lodovi-co Sonego bo poskrbel, da bo napaka odpravljena. Vse bolnišnice bodo v novem načrtu označene z nazivom "zdravniška infrastruktura",« je pojasnil Beltrame, predsednik pokrajine Gherghetta pa je povedal, da je od Sonega že prejel pisno zagotovi- lo, da bo sprememba naziva vnešena v deželni prostorski načrt PTR. Beltrame je županom tudi zagotovil, da bodo soudeleženi pri imenovanju direktorja tržaško-goriškega zdravstvenega podjetja. »Reforma predvideva, da se mora konferenca županov izreči pred dodelitvijo mesta direktorja,« je poudaril Beltrame. posvet - Forum za Gorico Težave in perspektive goriškega zdravstva »Gorica v deželnem zdravstvu: problemi in perspektive« je naslov posveta, ki bo potekal v petek, 8. februarja, z začetkom ob 18. uri v mali dvorani goriškega Kulturnega doma. Prireja ga Forum za Gorico, ki želi prispevati k javni razpravi o zdravstvu, saj deželna zagotovila niso razblinila vseh dvomov. Na pogovor so povabili deželnega svetnika SKP Pia De Angelisa, deželno svetnico SIK Bruno Zorzini Spetič, deželnega svetnika stranke Zelenih Alessandra Metza, za področje zdravstva poverjeno sindikalist-ko CGIL Mafaldo Ferletti in Nicoloja Fornasirja, vidnega člana goriškega odbora za zdravstvo. »Na dlani je neuspeh deželnega zakona 13/95, kije ohromil zdravstveni sistem, ker je ciljal na krčenje števila ležišč za bolnike. Očitno pa je tudi pomanjkanje dolgoročne vizije na področju zdravstva. Takšne politične izbire, ki se sklicujejo na racionalizacijo, ne rešujejo finančnih temveč, temveč kršijo pravico občanov do zdravja,« menijo pri političnem gibanju Forum za Gorico in dodajajo: »Na potrebo po javnem srečanju je opozorilo tudi dogajanje zadnjih dni. Zato bodo predmet javnega srečanja reforma deželnega zdravstva, ki predvideva spojitev med goriškim in tržaškim zdravstvenim podjetjem, in posledice za ljudi.« Z leve Clocchiatti, Beltrame, Gherghetta in Romoli na včerajšnjem srečanju v Šlovrencu BUMBACA Potrdil je tudi, da bo sedež poenotenega zdravstvenega podjetja v Gorici; to sicer ne bo navedeno v deželnem zakonu, bo pa rezultat političnega dogovora. Zavrnil pa je predlog spojitve goriškega in tržaškega bolnišniškega podjetja. »Župani bodo tudi sodelovali pri preverjanju poteka eksperimentalne faze v izvajanju reforme, ki bo trajala do konca tega leta. V poskusnem obdobju bosta zdravstveni podjetji še ločeni, kot tudi njuno računovodstvo, prihodnje leto, po ustanovitvi nadpokrajinskega podjetja, pa bomo sklicali mešano tržaško-go-riško konferenco županov. V le-tej bo Goriška imela predstavnika več. Ustanovili bomo tudi permanentno omizje na temo zdravstva,« je sogovornikom zagotovil Beltrame. Zadovoljstvo nad izidom včerajšnjega srečanja z Illyjevim odbornikom je izrazil predsednik pokrajine Gherghetta. »Deželna vlada nam je izkazala pozornost, Beltrame pa je sprejel vrsto pomembnih obvez,« je ocenil Gherghetta. Manjše navdušenje je bilo zaznati pri goriškem županu Ettoreju Romoliju. »Beltrame je v bistvu ponovil svoja dosedanja stališča. Novost je le v tem, da nam je deželna vlada končno le prisluhnila in nam izkazala nekaj pozornosti,« je dejal Romoli in pristavil: »Edina nova obveza, ki jo je sprejel odbornik Beltrame, je soudeležba goriških županov pri razpravi o poteku poskusnega izvajanja deželne reforme.« Aleksija Ambrosi gorica - Na občini svečanost ob udeležbi predstavnikov oblasti Regiment odslej častni občan Župan Romoli:»Počastili so ime našega mesta«- Polkovnik De Masi:»Tega priznanja so si naši vojaki močno želeli« Častno občanstvo 13. regimentu kara-binjerjev Furlanije-Julijske krajine je izraz hvaležnosti in predvsem navezanosti. S tem sporočilom je na goriški občini potekala včeraj svečanost ob izročitvi listine o občanstvu, ki se je udeležila velika množica ljudi, v glavnem predstavnikov vojaških in civilnih oblasti. Regiment je prejel občanstvo na podlagi resolucije, ki jo je novembra soglasno sprejel občinski svet (nekateri svetniki opozicije so zapustili sejo in niso glasovali). »Z globoko ganjenostjo izročam pomembno goriško priznanje 13. regimentu karabinjerjev, ki je ime našega mesta počastil s sodelovanjem v številnih mirovnih misijah v tujini in z vodenjem pomembnih operacij v Italiji. Primer je pomoč ljudem, ki jih je prizadel potres leta 1976. Gorica je ponosna, da je sedež regimenta. Njegovi glavni značilnosti sta občutek dolžnosti in navezanost na poklic, zaradi katerih je regiment 12. novembra 2003 v Nasiriji plačal tudi visok krvni davek,« je včeraj izjavil župan Ettore Romoli, ob katerem so občinsko upravo predstavljali predsednik občinskega sveta Rinaldo Roldo, podžupan Fabio Gentile in še nekateri od- borniki. Pokrajinsko upravo je predstavljal odbornik Maurizio Di Matteo, prisotna pa sta bila tudi prefekt Roberto De Lorenzo in kvestor Claudio Gatti. Po županu je spregovoril poveljnik regimenta, polkovnik Guido De Masi, ki ni prikrival zadovoljstva nad dolgo pričakovanim priznanjem. »Tega priznanja so si naši vojaki močno želeli,« je povedal in poudaril, da je regiment močno navezan na mesto in vanj vraščen, od podpore Gorice pa črpa pogum. Zadovoljstvo je izrazil tudi prefekt De Lorenzo: »Ob lepih čustvih, ki jih hranimo v srcu, je pomembno tudi današnje formalno znamenje bližine in navezanosti na regiment.« Uro kasneje so se udeleženci včerajšnje slovesnosti, med katerimi so bili tudi poveljnik konjeniške brigade Pozzuolo Flavia-no Godio, generali Silvio Ghiselli, Luigi Fe-derici, Roberto Santini in Antonio Ricci ter polkovnik Guido Ugenti, zbrali na sedežu 13. karabinjerskega regimenta v Tržaški ulici. Na ploščadi tamkajšnje kasarne Cascino sta župan Romoli in polkovnik De Masi položila venec k spomeniku padlim pripadnikom regimenta. Župan izroča poveljniku listino o častnem občanstvu BUMBACA gorica-vileš Poenotili omejitev hitrosti Z včerajšnjim dnem je na odseku hitre ceste Gorica-Vileš omejitev hitrosti poenotena: vožnja je povsod dovoljena do največ 80 kilometrov na uro. Odlok je izdala goriška prefektura, potrdil gaje Riccardo Ric-cardi, direktor družbe Autovie Venete, ki upravlja odsek. Takšna poteza je bila obvezna, saj je razlikovanje omejitev hitrosti povzročalo voznikom težave, je izjavil Riccardi in dodal, da pa tehnične značilnosti odseka ne dopuščajo, da bi omejitev dodatno zvišali, kar je marsikateri voznik pričakoval. »Omejitev hitrosti na 80 km/h je določena na podlagi predpisov o varnosti, ki ne dopuščajo drugačnega tolmačenja. Pri tem smo morali upoštevati, da je vozišče nekoliko ožje in da odsek ni opremljen z emergenčnim voznim pasom,« je pojasnil direktor družbe. Do včeraj pa so tudi že nadomestili cestna znamenja, ki so ponekod na odseku omejevala hitrost na 70 km/h. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 2. februarja 2008 15 nova gorica - Srečanje Pavšiča in Štoke z Brulcem obrodilo konkretne predloge Goriški kulturni forum za prihodnost brez meje Skupni medijski, športni in gospodarski prostor - »Nezadovoljni z Romolijevim odnosom« sso - Povše Brez KGS prizadeto prebivalstvo Janez Povše v imenu Sveta slovenskih organizacij za Goriško izraža »začudenje ob predlogu deželnega sveta FJK, da se iz zakona za gorata območja izloči predlog za ponovno ustanovitev Kraške gorske skupnosti. Ne samo, da gre za odmik od predvolilne obveze - opozarja Povše -, še bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da je prizadeto organizirano upravljanje prebivalstva na teritoriju. Pri tem se je mogoče spomniti problematike rajonskih svetov, ki so ravno tako nepogrešljiv in nujen dejavnik v vzpostavljanju boljših pogojev v t.i. manjših krajevnih enotah oz. območjih. Prizadevati si je treba, da bi rajonske svete v kar najbolj neokrnjeni obliki ohranili, toliko bolj pa, da bi vendar prišlo do ponovne ustanovitve Kraške gorske skupnosti. V kolikor obstaja možnost vključitve tega vprašanja v reformo lokalnih uprav, je treba storiti vse, da se bo to zares zgodilo,« zaključuje Janez Povše. Včerajšnje srečanje deželnih predsednikov obeh krovnih organizacij Slovencev v Italiji z novogoriškim županom je že obrodilo nekaj konkretnih pobud. Najbolj odmevna bo ustanovitev Goriškega kulturnega foruma, ki naj bi bil podlaga za dolgoročno sodelovanje na področju kulture med Slovenci na obeh straneh meje in obenem tudi nadgradnja pobude o brezcarinski kulturni coni med Goricama. Iz te ideje izhaja še pobuda o povezovanju časopisnih, hiš kot sta Primorski dnevnik in Primorske novice. Predsednika Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudija Pavšiča in Sveta slovenskih organizacij Draga Štoko so na sedežu no-vogoriške občine poleg župana Mirka Brulca sprejeli tudi Stojan Ščuka, predsednik občinske komisije za mednarodne odnose, Štefan Cigoj, član občinske komisije za mednarodne odnose, in Bogdan Žižmond Kofol, vodja županovega kabineta. Obisk se vključuje v niz srečanj, ki jih manjšinska predstavnika snujeta z namenom konkretnega razmisleka, kako bi lahko v sodelovanju z obmejnimi občinami načrtovali prihodnost brez meje. Brulc je dosedanje sodelovanje z manjšinskimi organizacijami uvodoma označil kot zelo uspešno in izrazil željo, da bi ga z goriškega območja razširili do Trsta in Benečije oz. Rezije. V nadaljevanju so se pogovarjali predvsem o novih priložnostih, ki jih prinaša odprava mejne kontrole. Strinjali so se, da bi bilo treba tako veliko priložnost za Slovence na obeh straneh meje kar najbolje izkoristiti, in to čim prej. Prvi korak se tako obeta že prihodnji teden ob slovenskem kulturnem prazniku. »Dan slovenske kulture lahko zabeležimo s konkretno pobudo: nastankom Goriškega kulturnega foruma oz. omizja med Slovenci na obeh straneh administrativne meje,« je povedal Pavšič. Vloga kulturnega omizja bi bila v evidentiranju vseh možnosti skupnega sodelovanja na področju kulture. »Ko bi to opravili, bi v nekaj letih uspeli vidno spremeniti raven teh dejavnosti, s tem da bi začeli razmišljati širše, vsegoriško,« je prepričan Pavšič, ki vidi veliko možnosti prepletanja med Slovenci, a obenem brez izolacije pred drugimi. Zamisel o uresničevanju brezcarinske kulturne cone obe organizaciji označujeta kot zelo koristno in jo podpirata, sta povedala predsednika. Sogovor- Drago Štoka in Rudi Pavšič pri županu Mirku Brulcu FOTOK.M. niki so obudili tudi že več let staro idejo o povezovanju časopisnih hiš, kot sta Primorski dnevnik in Primorske novice, ter drugih lokalnih medijev na obeh straneh meje. »Če bo pot Goriškega kulturnega foruma posuta z dobrimi pobudami, sem prepričan, da bi lahko resno začeli razmišljati o skupnem medijskem, športnem in gospodarskem prostoru,« je še dejal Pavšič, ki ravno v takšnem skupnem snovanju vidi priložnost, ki ga ponuja »postschengensko obdobje«. V povezovanju medijev vidita Pavšič in Štoka tudi priložnost za boljše informiranje o kulturnih in drugih prireditvah, ki potekajo na obeh straneh meje. Posebno vlogo pri tem vidi Pavšič v svetovnem spletu; Štoka pa je povedal, da je v preteklosti obstajala publikacija s tovrstnimi napovedmi, a je zadeva zamrla, zato jo načrtujejo ponovno obuditi. Župan Brulc je še povedal, da se o rednem izdajanju tovrstne dvojezične publikacije že dogovarjajo s slovenskimi in italijanskimi kulturnimi institucijami. V nadaljevanju sta Pavšič in Štoka izpostavila pomemben prispevek, ki ga je novogoriška občina naredila v preteklih letih v sodelovanju z goriško občino. »Župana Mirko Brulc in Vittorio Bran-cati si zaslužita veliko zahvalo. Upam pa, da bo ta zahvala opozorila zdajšnjega župana Ettoreja Romolija, da mora zaradi Gorice in zgodovine nadaljevati po tej poti. Slovenci v Italiji zagotovo nismo zadovoljni z Romolijevim odnosom do nas, niti do sodelovanja z novogoriško občino,« je bil kritičen Pavšič, ki je dodal prepričanje, da se bodo slej ko prej zadeve razvile v pravo smer. Štoka pa je opozoril na njuna nedavna obiska pri predsednikih obeh držav, Slovenije in Italije. »Na obeh srečanjih sva zaznala, da sta oba predsednika zagovornika sodelovanja vseh držav in manjšin v tem prostoru,« je poudaril Štoka. Dotaknili so se tudi razprave o nastajanju pokrajin v Sloveniji. Gosta sta povedala, daje slovenska manjšinska koordinacija na pristojne v slovenskem parlamentu vložila prošnjo, naj se v zakonskem predlogu o nastajanju pokrajin upošteva specifičnost tistih pokrajin, ki mejijo z manjšinami, po zgledu Furlanije-Julijske krajine. Ta namreč ravno na račun tam živeče slovenske manjšine ima večje pristojnosti in finančne dotacije. (km) gorica-tržič Protest kovinarjev pristal ■ •v v na sodiscu Goriško državno tožilstvo je uvedlo preiskavo proti neznancem zaradi protestnih shodov, ki so jih tr-žiški kovinarji priredili na avtocesti A4 pri Moščenicah in Redipulji, zato da bi opozorili na naporno dogovarjanje za podpis kolektivne delovne pogodbe. Preiskava, ki jo vodi državna tožilka Carlotta Franceschet-ti, je posledica obvestila, ki gaje na tožilstvo naslovil oddelek Digos goriške kvesture. Sodstvo se mora sedaj izreči o tem, ali imajo dogodki, ki so jih policisti dokumentirali, kazensko re-levanco. Vest o postopku proti kovinarjem je včeraj močno odjeknila v tovarnah, jeza pa je usmerjena predvsem proti deželni vladi Riccarda Il-lyja. Njegov odbor je med protestom z večino glasov (a brez podpore Roberta Antonaza) »obsodil« cestne zapore. Na tedanji seji so namreč na Il-lyjev predlog razpravljali o možnosti, da družbi Autovie Venete svetujejo, naj oceni morebitno škodo zaradi protesta kovinarjev, in da v primeru odškodninske tožbe dežela temu ne bo nasprotovala. Sindikat CGIL je zaradi tega sprejel sklep, da ne bo več sodeloval na institucionalnih srečanjih z deželnim odborom, dokler se zadeva ne razjasni. Sledilo je pojasnilo dežele, da ne bo dala pobude za prijavo. Včerajšnja novica, da goriško sodstvo preverja možnost uvedbe kazenskega postopka proti stavkajočim kovinarjem, je ponovno zanetila polemiko. »Upam, da bo tožilstvo upoštevalo tedanje razpoloženje delavcev ne le na krajevni, a tudi na državni ravni, in dejstvo, da ni šlo za prave blokade, temveč le za oviranje prometa, ki je trajalo največ pol ure,« je včeraj dejal pokrajinski tajnik sindikalnega predstavništva kovinarjev CGIL-Fi-om Paolo Liva in dodal pričakovanje, da bo upoštevana tudi odločitev dežele, da proti delavcem ne bo postopala s tožbo. Kljub umirjenim tonom sindikalista je bila jeza delavcev včeraj zaznavna predvsem v tržiški ladjedelnici. Odzval se je tudi Illy in izjavil, daje laž trditi, daje uvedba preiskave posledica stališča deželne vlade: »Sodstvo je storilo le to, kar je v njegovi dolžnosti, če je ugotovilo, da je šlo za kaznivo dejanje. Sodstva pa o dogajanju nismo obvestili mi, temveč sredstva javnega obveščanja.« štandrež - Rajonski svet Računajo še na denar za parkirišča in pločnike Po izpeljanem postopku za obnovo glavnega trga pred cerkvijo v Štandre-žu in območja za njo je štandreški rajonski svet vložil na deželo Furlanijo-Julij-sko krajino tudi prošnjo za dodelitev dodatnega denarja, s katerim bodo uredili parkirne prostore, pločnike in razsvetljavo v južnem delu vasi. O tej in drugih prošnjah, ki zadevajo Štandrež in so bile vložene na deželo v mesecu januarja, je v sredo tekla beseda na seji štandreš-kega rajonskega sveta. »V lanskem letu smo deželi FJK predstavili načrt za obnovo primestne četrti, ki bi v celoti znašala en milijon 900 tisoč evrov. Po zaslugi Mirka Špacapana nam je deželna vlada dodelila 600 tisoč evrov, ki pa zadoščajo le za urbanistično ureditev trga pred štandreško cerkvijo in območja za njo,« je povedal predsednik rajonskega sveta Marjan Brescia in pristavil: »Zato smo januarja vložili še prošnjo za izvedbo ostalih del, ki so bila predvidena v izvirnem načrtu. Z dodatnim milijonom 300 tisoč evri bomo uredili krvavo potrebne parkirne prosto- Marjan Brescia BUMBACA re, razsvetljavo in pločnike v južnem predelu Štandreža.« Brescia je še povedal, da bo ob koncu marca podjetje IRIS Acqua predstavilo dokončni načrt za uresničitev grez-ničnega omrežja v južnem delu Štandreža. »Dela bodo vredna približno poldrugi milijon evrov. Dobro bi bilo, če bi do obnove cest in pločnikov v tem delu vasi prišlo takoj po izgradnji greznic,« je dodal Brescia. V februarju pa bo razpisan tudi javni natečaj za gradnjo greznic na območju med ulicama Timavo in Liven-za, ki zajema še ulico Tagliamento. (Ale) gorica - Zagotovila deželnega odbornika lacopa Rajonski sveti do 2012 Komisija za bilanco odobrila odlok - V poslansko zbornico bo šel v obravnavo po 10. februarju Rimska komisija za bilanco pri poslanski zbornici je odobrila amandma k večnamenskemu odloku (t.i. »milleproroghe«), ki predstavlja rešitev tudi za rajonske svete v Gorici. To je včeraj napovedal deželni odbornik Franco Iacop in izrazil prepričanje, da odlok ne bo naletel na ovire v parlamentarni obravnavi. Iacop je pojasnil, da na podlagi spremembe bok členu 42 zakona, ki ukinja rajonske svete, dodan člen 42 bis, ki bo določal, da ukinitev stopi v veljavo ob koncu upravnega mandata, to pomeni po prihodnjih občinskih volitvah. V Gorici bodo le-te potekale leta 2012. »Pravo presenečenje bi bilo, da bi poslanska zbornica zavrnila sklep komisije za bilanco,« je komentiral Iacop. Goriški poslanec Alessan-dro Maran, ki spremlja parlamentarni postopek, je napovedal, da naj bi obravnava v poslanski zbornici stekla po 10. februarju, ko bo izjasnitev na politični sceni po vladni krizi omogočila parlamentu redno zasedanje. Če se bodo uresničile Iacopove napovedi, bodo goriški rajonski sveti preživeli do leta 2012, o tem, katera bo njihova nadaljnja usoda, pa odloča tudi dežela. ronke - Aretirali 45-letnega moškega Mali arzenal Za nakup revolverja uporabil prijateljevo dovoljenje za posest orožja Doma je skrival mali arzenal, ne da bi zanj imel ustreznih dovoljenj. Zato so ga aretirali in se bo moral zagovarjati zaradi suma nezakonite posesti orožja. Račun s pravico je odprl 45-letni P.S. iz Ronk, proti kateremu je policijski komi-sariat v Tržiču uvedel preiskavo. Prijeli so ga »z roko v žaklju«, saj so na njegovem domu našli dva revolverja brez dovoljenja, znamke Glock in Bernardelli, ter večje število nabojev. Ob vsem tem je skrival še sabljo italijanske vojske. Preiskavo proti moškemu iz Ronk so policisti uvedli avgusta lani, ko je pristojni oddelek tržiškega komisariata zavrnil njegovo prošnjo, da bi prišel do do- voljenja za posest orožja v športne namene. Z nadaljnjim preiskovanjem in v sodelovanju s policijo iz Bocna so ugotovili, da je kljub zavrnitvi prošnje vseeno kupil revolver, pri čemer je izrabil dovoljenje o posesti orožja, ki si gaje izposodil pri prijatelju iz Tržiča. Kupil ga je v svetovnem spletu od prodajalca iz Bocna. Policisti so odkrili njegov nezakoniti posel. Na njegovem domu so opravili hišno preiskavo in našli revolverja, ki so ju zasegli, poleg tega pa še 4 kilograme smodnika, 4 bajonete, 1.015 nabojev različnih kalibrov. Odnesli so mu tudi orožje - 10 karabink, 7 pušk in 5 pištol -, za katerega je imel ustrezna dovoljenja. 1 6 Sobota, 2. februarja 2008 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - V prostorih Mostovne in na pobudo študenta Luke Manojloviča Snujejo hišo poskusov Namenjena bo Goriški Skrivnostni svet tehnike in fizikalnih pojavov - Odprtje E-Hiše morda že pomladi Na solkanski Mostovni nastaja projekt, ki bo otroke, pa tudi starejše, popeljal v skrivnostni svet tehnike in fizikalnih pojavov, od optičnih prevar do elektromagnetnih valovanj, potovanja zvoka in še marsičesa drugega. Projekt, poimenovan E-Hiša, namreč vsebuje kopico idej, ki naj bi bile uresničene do pomladi. Za belimi stenami montažnega zabojnika, nameščenega na dvorišču Mostovne, bo tako že čez nekaj mesecev domoval eksperimentalni center, nekakšna novogoriška različica po svetu uveljavljenih hiš eksperimentov, projekt pa je zastavljen mnogo širše. Idejni »oče«, 26-letni študent multimedijskih komunikacij Luka Manojlovič, si je E-Hišo namreč zamislil kot stično točko za gospodarstvo, izobraževalne inštitucije in društva, ki se na Goriškem ukvarjajo s tehnično kulturo. Ob tem še poudarja, da z »Goriško« misli na območji na obeh straneh meje. Zamisel o postavitvi E-Hiše je Manojlovič začel premlevati pred dvema letoma. Idejo je najprej predstavil na novogoriški mestni občini, kjer je naletel na ugoden odziv. Ob iskanju najprimernejšega prostora v mestu se je izkazalo kar dvorišče solkanskega kulturnega centra Mostovna, kjer je za postavitev velikega montažnega zabojnika že na voljo vsa potrebna infrastruktura. Ob Luki idejo o novogoriški hiši poskusov zagnano uresničuje še pet mladih. Konec letošnjega januarja je bil storjen prvi večji korak h končnemu cilju: novogoriška mestna občina je financirala nakup montažnega zabojnika, za gradbena dela in njegovo postavitev pa je brezplačno poskrbelo novogoriško podjetje Euroinvest. Sto kvadratnih metrov površine sedaj pripravljajo za sprejem prvih eksponatov. Idejna zasnova E-Hiše, pojasnjuje Manojlovič, temelji na štirih sklopih oz. na razdelitvi prostora na štiri medsebojno sicer neodvisne enote. Prvi sklop bo obravnaval vizualne in zvočne zaznave. Tam se bo moč seznaniti z optičnimi prevarami, primeri loma svetlobe s pomočjo prizem, zvočnim valovanjem, potovanjem zvoka ipd., nameščena pa bo tudi fos-forna stena, na katero se bo mogoče projicirati s pomočjo močnejšega vira svetlobe. Drugi sklop bo namenjen računalništvu oz. predstavitvi multimedijskega centra Mostovne. V njem bodo predstavljeni različni računalniški programi, računalniški projekti multimedijskega centra, robotika in drugo. Tretji sklop bo posvečen fizikalnim in elektro eksperimentom. Prikazoval bo, denimo, delovanje vrtinca v cevastem bazenu, proizvajanje električne energije s pomočjo kolesa, elektrostatika bo obiskovalcem postavila pokonci lase, s pomočjo tekočega železa pa nameravajo predstaviti delovanje elektromagnetnih valovanj. Zadnji, četrti sklop, pa bo namenjen razlagi naravnih pojavov in ekolo- Zabojnik, v katerem bo domovala E-Hiša; pobudnik, študent Luka Manojlovič, razlaga svoje zamisli FOTO K. M. giji: prikazano bo delovanje fotocelic, možnost pridobivanja električne energije s pomočjo sonca in vetra, merili bodo izhlapevanje vode itd. Poleg stalne načrtujejo tudi postavitev začasnih zbirk. Za slednje bi poskrbela viso-kotehnološka goriška podjetja, ki razvijajo zanimive produkte, to pa bi bila obenem tudi njihova priložnost za predstavitev svoje dejavnosti drugim podjetjem. »Podjetja bi lahko v gorica - Pokrajina in združenja invalidov Zvišali bodo zaposlitveno stopnjo prizadetih oseb S skupnimi močmi državnih institucij, gospodarskih subjektov in območnih združenj invalidov bodo skušali število za-poselnih med duševno in telesno prizadetimi osebami zvišati do odstotkov, ki jih narekuje evropska zaposlovalna in socialna politika. To so na goriški pokrajini včeraj napovedali pokrajinski odbornik Marino Visintin, odbornica za socialo Licia Mor-solin in koordinator goriških invalidskih združenj Mario Brancati. Podobna srečanja za preverjanje zaposlitvene stopnje bodo odslej potekala vsake tri mesece. Po Visintinovi oceni splošni gospodarski okvir na Goriškem ni rožnat, saj so tako industrija kot tudi špediterstvo in trgovina v hudi krizi. »Število zaposlenih oseb v naši pokrajini ne narašča, to pa ne zaradi nasprotovanja in oviranja podjetij ali javnih ustanov, temveč zaradi posledic gospodarske stagnacije,« je poudaril Visintin in spomnil, da pa kljub temu zakon določa, da morajo podjetja z več kot petnajstimi uslužbenci zaposliti tudi prizadete osebe. »Naš cilj je, da bi prizadete, ki so vpisani v seznam goriške pokrajine, zaposlili od da- Marino Visintin BUMBACA našnjih 17 na 20 odstotkov v roku enega leta. Takšno zaposlitveno stopnjo prizadetih oseb namreč narekuje t.i. lizbonska strategija, ki jo je sprejela Evropska unija,« je pojasnil odbornik. Beseda pa je včeraj stekla tudi o projektih, ki so namenjeni prizadetim osebam, zato da bodo čim bolje doživljali tudi prosti čas. »Z deželo FJK smo podpisali konvencijo, ki namenja 119 tisoč ev-rov tovrstnim pobudam,« je navedla Mor-solinijeva in dodala, da bo goriška pokrajina finančno podpirala tako športna društva invalidov kot tudi tista združenja, ki v svojo dejavnost vključujejo invalide. (VaS) gorica - Danes Tradicionalni poulični pust z nagradami V Gorici bo danes spet zavladalo pustno razpoloženje, pod pogojem, seveda, da bo vreme pustarjem naklonjeno. Tradicionalni sprevod s praznovanjem prirejata klub Amici del Tajeto in rajonski svet Svetogorska Placuta v sodelovanju s centrom za promocijo ljudskih običajev iz Podturna in z odborom Gorizia festeggiamenti. Poulično pustovanje šem, skupin in vozičkov se bo danes začelo ob 14.30 na trgu Ca-vour, od koder bo sprevod obšel ulico Marconi, korzo Verdi, ulico Mameli in Semeniško ulico, zaključil pa se bo pred palačo Attems na Kornu, kjer bosta predvidoma ob 17. uri revija in nagrajevanje najlepših mask, vozičkov in najslajših »fritol«; vpis na tekmovanje je brezplačen. Pustni prireditvi bosta potekali tudi v dvorani UGG na trgu Bat-tisti; danes ob 15. uri bo tam pustovanje za starejše občane, jutri ob 14. uri pa pustno rajanje za otroke. V torek, 5. februarja, ob 15. uri bo otroško pustovanje v Kulturnem domu. E-Hiši razstavila svoje demo produkte, ki bi bili čimbolj zanimivi za širok krog občinstva. Po potrebi pa bi za druga podjej lahko pripravili strokovna predavanja, ki bi pritegnila tudi študente,« razmišlja Manojlovič, ki računa še na sodelovanje izobraževalnih institucij in goriških društev, ki se ukvarjajo s tehnično kulturo. Idejno zasnovo E-Hiše je v zadnjih dneh že predstavil nekaterim podjet'em, društvom in izobraževalnim ustanovam, kot sta fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani, Tehniški šolski center v Novi Gorici, stopiti namerava tudi do vodstva Univerze v Novi Gorici. Mladi snovalci E-Hiše še poudarjajo, da se načrtno osredotočajo na Goriško, saj ravno tam čutijo pomanjkanje tovrstnega neformalnega izobraževanja. Ob tem pa, pravi Manojlovič, nikakor nimajo v mislih le slovenskega dela Goriške, temveč tudi območje za mejo. »Te meje sploh ne štejem več za mejo, Goriška se na njej nikakor ne ustavi,« je prepričan. »Odprti smo za vse predloge ali sodelovanje. Vse mlade, ki bi želeli pomagati pri nastajanju E-Hiše, pa vabimo, da se nam pridružijo,« pravi Luka. Cilj E-Hiše je torej spodbujanje razvoja tehnične kulture v regiji, predvsem med mladimi. »Dolgoročen cilj, ki je morda še preveč ambiciozen, pa je mobilna različica E-Hiše,« pravi Manojlovič. Če bodo uspeli dovolj hitro pridobiti zadostno število eksponatov, bo E-Hiša zaživela že v aprilu ali maju, sicer pa po polenu. Če bo projekt uspešen, bodo nad zabojnik postavili še enega in E-Hišo tako povečali za eno nadstropje. Katja Munih ronke - Pust Nekoč zmaj, danes Bianchini kritično o upravi V imenu članov goriškega krožka Stranke komunistične prenove občinski svetnik SKP Livio Bianchini opozarja javnost na revizionistične težnje in nedemokratično ravnanje goriške občinske uprave. Kritično oceno na račun Etto-reja Romolija in njegovega odbora je naslovil zaradi okoliščine, da so se po petih letih spet odprla vrata županstva predstavnikom bataljona X Mas in da so jih občinski upravitelji triumfalno sprejeli, pravi Bianchini in dodaja prepričanje, da bodo goriški demokrati znali izkazati nasprotovanje njihovim turobnim paradam. Župan plačuje dolg desničarskim skrajnežem, ki so prispevali k njegovi izvolitvi, zaključuje Bian-chini. V istem sporočilu za javnost se zgraža tudi nad tem, da uprava ne sklicuje redno sej občinskega sveta in da je izjavila, da nima dovolj denarja za zagotavljanje rednih zasedanj občinskih komisij. Nepoškodovana voznika V četrtek zvečer je v Fari prišlo do lažje prometne nesreče, v kateri sta vpletena povzročila le gmotno škodo. Do trčenja je prišlo ob 18.45 na ulici Dante. 61-letni G.B. iz Fare se je za volanom avtomobila fiat panda vozil proti središču vasi, v nasprotno smer pa je vozil 70-let-ni V.S. iz Gorice z avtomobilom znamke fiat uno. Ko sta avta peljala eno mimo drugega, sta trčila, moška pa nista utrpela telesnih poškodb. Na kraju je posredovala goriška prometna policija. Battiato drevi v Tržiču V okviru svoje evropske turneje bo popularni sicilski pevec in umetnik Franco Battiato danes obiskal občinsko gledališče v Tržiču. Ob 20.30 bo predstavil tržiškemu občinstvu svoj film z naslovom »Niente e come sembra«, ki bo nocoj prvič na ogled v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Film nosi naslov zadnje kantavtorjeve glasbene uspešnice. Javni prevozi skozi čas Razstava o zgodovini goriških javnih prevozov z naslovom »Prossima fer-mata, viaggio nei 150 anni di trasporto pubblico in provincia, Gorizia e din-torni«, ki jo prireja podjetje APT v svojih prostorih v poslopju železniške postaje v Gorici, je naletela na zanimanje javnosti. Razstava je potovanje skozi čas in prikazuje razvoj prevoznih sredstev v Gorici od kočij in električnih tramvajev do današnjih avtobusov. Fotografije in ostali eksponati bodo na ogled do 29. februarja od ponedeljka do sobote med 15. in 19. uro, izjema pa bo ponedeljek, 4. februarja, ko bodo razstavni prostori zaprti. Ponedeljčica na pustno temo Medobčinsko društvo prijateljev mladine za Goriško tokratne redne Pone-deljčice pripravlja na temo pustovanja. Otroci bodo izdelovali obrazne maske, delavnica bo potekala v ponedeljek, 4. februarja, med 17. in 19. uro, vabljeni so otroci in starši. Društvo ima prostore v Novi Gorici, na Bazoviški ulici 4, na zadnji strani tribun tamkajšnjega stadiona. (km) pa sprevod Bolšji sejem v Novi Gorici V okviru petega Posoškega pusta bodo danes na vrsti Ronke, kjer bo popoldne sprevod. Startal bo ob 15. uri s trga Santo Stefano in bo pot nadaljeval po drevoredu Garibaldi, trgu Donatori di sangue, drevoredu Serenissi-ma, oširku Petrarca, trgu Oberdan in ulici Roma; zaključil se bo na trgu Unita, kjer bo žirija ocenila pustne skupine ter nagradila najlepše in najbolj vesele, pozorna pa bo obenem tudi na njihovo alegorično vsebino. Ravno tako danes popoldne bo pri kiosku Magnari Bisiachi tekmovanje v najslajših »fritolah«. Ronško pustovanje ima dolgo tradicijo, ki sega v čas pred petdesetimi leti, ko so po tamkajšnjih ulicah peljali pisanega zmaja in z njim dosegli trg Repubblica v Tržiču. Zaradi pustovanja bodo danes od 12. ure dalje ronške ulice in trgi, koder bodo speljali sprevod, zaprti prometu, parkiranje pa bo prepovedano. V športni dvorani Filiput bo jutri ob 14. uri 24. izvedba otroškega pustovanja. Krajevna skupnost Nova Gorica organizira danes v dopoldanskih urah bolšji sejem; potekal bo na Bevkovem trgu v Novi Gorici. Na ogled in v nakup bodo ponujeni raznorazni predmeti kot so znamke, kovanci, porcelan, kosi pohištva, starinski gospodinjski in radijski aparati in drugo. (km) Ekološka tržnica v Mercatorju V pritličju Mercator centra v Krom-berku bo danes med 9. in 13. uro ekološka tržnica z izdelki iz Trnovsko-banjške planote. Kupcem bodo na voljo siri, sadje, med, zelenjava in druge dobrote domače predelave. (km) Razstavlja Mirela Faganel V domu krajevne skupnosti Solkan je do 7. februarja na ogled pregledna razstava slik Mirele Faganel; odprta bo vsak delavnik od 17. do 19., jutri od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Razstavo organizira solkanska krajevna skupnost. (km) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 2. februarja 2008 17 sovodnje - Karnivalovo pustovanje • v • v Sinoči »zur«, nocoj koncert jutri vrhunec Dobra volja med sinočnjim uvodom v sovodenjske pustne prireditve BUMBACA V ogrevanem šotoru ob sovodenjskem Kulturnem domu se je sinoči začelo 11. pustovanje društva Karnival, ki se ga drži sloves ene najbolj doživetih pustnih prireditev. Vanjo sta uvedla benda Blek panters in Kraški ovčarji, nocoj ob 21. uri pa bo na vrsti skupina Kingston. Vrhunec Karnivalovega pustovanja bo jutri, ko bodo po ulici Prvega maja speljali tradicionalni sprevod pustnih skupin in vozov; tudi tokrat pričakujejo na tisoče gostov od vsepovsod. Cesta bo zaprta za promet od 13. ure do 16.30; vožnja na Štradalti bo potekala enosmerno, parkirišče pa bo urejeno na travniku ob pokopališču. CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 048121074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481482787. ~M Gledališče GLEDALIŠČE VERDI V GORICI sezona 2007-08: 3. februarja ob 20.45 gledališka predstava »La tempesta«, nastopa Tato Russo; informacije pri blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090. OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU Proza: Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA AGIP - Ul. Crispi 14 AGIP - Ul. Lungo Isonzo SHELL - Ul. Aquileia 20 ESSO - Ul. Trieste 106 FARA ERG - Ul. Gorizia 109 MEDEA ESSO - Most na Birši, na državni cesti 305 km 3+ TRŽIČ AGIP - Ul. Valentinis 61 AGIP - Ul. S. Polo TAMOIL - Drev. Cosulich 21 ŠKOCJAN ESSO - Državna cesta 14 (Pieris) ŠTARANCAN SHELL - Ul. S. Canciano 11 KRMIN TAMOIL - Državna cesta 56 km 21 FOLJAN IP - Ul. III Armata 58 9. in 10. februarja »Processo a Dio« (Ot-tavia Piccolo); informacije v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481-790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Ticketpoin-tu v Trstu in v ERT-u v Vidmu. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA obvešča, da je napovedano gostovanje Cafe Teatra s predstavo Kdo pa vam je to delu? v četrtek, 7. februarja, v SNG Nova Gorica preloženo. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE NOVA GORICA obvešča, da so za predstave Duohtar pod mus, ki bodo v SNG Nova Gorica v nedeljo, 3. februarja, v sredo, 13. februarja, in četrtek, 14. februarja, vsa mesta razprodana. V DVORANI BERGAMAS V GRADIŠČU je v teku do 8. februarja (med 18.30 in 19.30) prodaja abonmajev za gledališko sezono 2008; informacije na tel.0481-92683. Na programu: 9. februarja ob 21. uri Ennio Marchetto »A qualcuno piace carta«; 29. februarja ob 21. uri Donati & Olesen »Per colpa di Bacco... da ubriacarsi di risate«; 14. marca ob 21. uri Ivan Segreto »Am-pia«; 10. aprila ob 21. uri Andrea Bram-billa (Zuzzurro) »Tutti i santi giorni«; 29. aprila ob 21. uri Tullio Solenghi »L'ulti-ma radio«; 9. maja ob 21. uri David Rion-dino »Fermata provvisoria«; 16. maja ob 21. uri (izven abonmaja) Lucio Belviso »Pianofortissimo«. ZIMSKI POPOLDNEVI, niz gledaliških predstav za otroke v priredbi CTA: v soboto, 9. februarja, ob 16.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici skupina Tam Teatromusica iz Padove z igro posvečeno Marcu Chagallu »Anima blu«. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 - 22.15 »Cloverfield«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Scusa ma ti chiamo amore. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Sogni e delitti«. CORSO Rdeča dvorana: 17.50 - 20.00 »Non e mai troppo tardi«; 22.15 »Aliens vs. Predator 2«. Modra dvorana: 17.50 - 21.30 »American Gangster«. Rumena dvorana: 17.50 - 21.30 »Into the Wild«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.15 -22.15 »Cloverfield«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Scusa ma ti chiamo amore«. Dvorana 3: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Sogni e delitti«. Dvorana4: 19.40 - 20.10 - 22.10 »P.S. I Love You«; 17.20 »Alvin Superstar«. Dvorana 5: 18.45 - 21.45 »American Gangster«. NOVA GORICA: 18.00 »Franček in zaklad želvjega jezera«; 20.00 »Zlati kompas«. fí Razstave NA GORIŠKEM GRADU bo do 24. februarja na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«; od torka do nedelje med 9.30 in 17.30, informacije na tel. 0481-535146. NA MIRENSKEM GRADU, v dvorani Gni-dovčevega doma, bo v nedeljo, 3. februarja, ob 16. uri, po mladinski maši, odprtje razstave keramik z naslovom Zemlja; razstavljal bo Michele Petruz, mladi umetnik iz Doberdoba. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici bo do 10. februarja na ogled samostojna razstava grškega slikarja Andrea-sa Karaghorgisa z naslovom »Poklon mojemu otoku: Santorini«; od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V GALERIJI DRŽAVNE KNJIŽNICE v ulici Mameli v Gorici bo do 23. februarja na ogled razstava dragocenih knjig in rokopisov, ki so jo odprli v okviru mednarodne pobude »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«; od ponedeljka do petka 10.-18.30, ob sobotah 10.-13.30. V GORIŠKI SINAGOGI v ul. Ascoli je na ogled razstava z naslovom »1938-1945 Preganjanje Judov v Italiji«. Razstava v organizaciji združenja Amici di Israele in občine Gorica bo odprta ob torkih in četrtkih med 17. in 19. uro ter vsako drugo nedeljo v mesecu med 10. in 13. uro; informacije na tel. 0481-532115. V HIŠI KULTURE V ŠMARTNEM je do 3. februarja na ogled razstava keramičnih del sedmih članic kulturnega centra Tullio Crali iz Gorice. Odprta je ob četrtkih in petkih od 10. do 15. ure in ob sobotah in nedeljah od 13. do 16. ure. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici je na ogled mednarodna razstava z naslovom Vojna in mir - Spomini in spomeniki; do 2. marca med prireditvami in po domeni. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na trgu Edvarda Kardelja 5 bo na ogled do 7. februarja kiparska razstava Anje Kranjc z naslovom Kiparstvo (p)osebnega sveta; od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. V MUZEJU V PALAČI LOCATELLI V KRMI-NU bo do 3. februarja na ogled razstava »La luna e i segni«, od ponedeljka do sobote med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12.30 ter 16. in 19. uro; informacije na tel. 0481-637152 ali 0481637110, vstop prost. V OBČINSKI GALERIJI SODOBNE UMETNOSTI v Tržiču bo do 17. februarja na ogled razstava »IM02 - L'immagine sot-tile«; od torka do petka med 16. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro; informacije na tel. 0481-494369. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici bo do 24. februarja na ogled razstava »Abitare il Settecento«; od torka do nedelje med 9. in 19. uro, informacije na tel. 0481-547541. ~M Koncerti avtobusni izlet v Kranjsko goro; informacije in vpisovanje v trgovini jestvin La-vrenčič (pri Žurinkah) v Doberdobu do 11. februarja. KRVODAJALCI IZ SOVODENJ organizirajo od 1. do 4. maja izlet v Marke (Anco-na, Macerata, Recanati, Loreto, Ascoli Pi-ceno, Offida in Urbino); vpisovanje do konca februarja ob sredah od 16.30 do 17.30 v Gabrjah na sedežu društva; informacije na tel. 0481-882071 ali 3294006925. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet v soboto, 8. marca, na dan žena v Abano in okolico; informacije in vpisovanje pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni pri Ivici (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 3804203829). H Čestitke Danes praznuje EDES iz Trebč na Krasu 35. rojstni dan. Za nas boš ostala vedno Koštabonka. Vse najboljše ti želijo mama, tata in ostali Koštabonci. Ü3 Obvestila ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica«: danes, 2. februarja, ob 17. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v grajskem naselju v Gorici bo nastopil Trio Fluns s koncertom z naslovom »Sull'onda del Danubio, verso Oriente«. ZSKD IN JSKD vabita na 14. Revijo kraških pihalnih godb v soboto, 16. februarja, ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah: nastopajo godbeno društvo Prosek (dir. Eva Jelenc), pihalni orkester Ilirska Bistrica (dir. Josip Grgasovič), godbeno društvo »Viktor Parma« Trebče (dir. Luka Carli); v nedeljo, 24. februarja, ob 17. uri v gledališču Verdi v Miljah: nastopajo pihalni orkester Ricmanje (dir. Marino Marsič), pihalni orkester Divača (dir. Teo Ko-vačevič), godbeno društvo Nabrežina (dir. Sergio Gratton). S Izleti KRVODAJALCI IZ DOBERDOBA organizirajo v nedeljo, 17. februarja, celodnevni PUST V SOVODNJAH: danes, 1. februarja, ob 21. uri v ogretem šotoru v Sovodnjah glasba v živo s skupinama Blek Panters in Kraški ovčarji; sobota, 2. februarja, ob 21. uri glasba v živo s skupino Kingston; nedelja, 3. februarja, ob 14. uri 11. pustna povorka, sledila bo glasba v živo s skupino Maff Show; vstop prost. OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v Kulturnem domu v Gorici bo v torek, 5. februarja, ob 15. uri z animacijo gledališča Anima, plesom in žrebanjem vstopnic; vstopnina 1 evro. ODBOR STARŠEV IZ DOBERDOBA vabi otroke na otroško pustno rajanje, ki bo v ponedeljek, 4. februarja, ob 15. uri v župnijski dvorani v Doberdobu. Program bo popestrila animatorka Andreja Stare, sodelavka animatorja Stena Vilarja. Pustno vabljeni! DRUŠTVO TRŽIČ razpisuje likovni in literarni natečaj na temo Moj Kras, namenjenega otrokom osnovnih šol s Tržiške-ga in Krasa. Posamezniki ali skupine se lahko udeležijo natečaja z risbami ali spisi na temo Krasa. Najboljši izdelki bodo nagrajeni in izdani v knjigi. Dela je treba oddati na šolah do 31. marca. FUNDACIJA PALAČE CORONINI CRON-BERG obvešča, da bo do meseca marca palača Coronini Cronberg odprta od torka do sobote med 10. in 13. uro in med 14. in 19. uro. Za obiske ob nedeljah in za skupine z najmanj 15 oseb je potrebna najava na tel. 0481-533485 ali na »pre-notazioni@coronini.it«. KRMINSKA VINOTEKA bo med 5. in 19. februarjem zaprta zaradi dopusta. Ponovno jo bodo odprli 20. februarja ob 11. uri. LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSK: goriška pokrajina v sodelovanju z novogo-riško občino tudi letos razpisuje literarni natečaj na temo: »Zakaj pa toliko razpravljamo o ženskah?«; elaborat v slovenskem ali italijanskem jeziku je treba oddati do 9. februarja v uradu za protokol goriške pokrajine oz. na oddelku za družbene dejavnosti novogoriške občine. Natečaja se lahko udeležijo višješolke in ženske nad 30. letom starosti. Slovenski in italijanski razpis za natečaj je na razpolago na spletni strani pokrajine www.provincia.gorizia.it. NATEČAJ SREČKO KOSOVEL: Tržiški kulturni konzorcij razpisuje tretji natečaj za prevode proznih in pesniških del iz slovenščine v italijanščino. Prvouvrščeni deli bosta objavljeni; dodeljeni bosta nagradi v skupni vrednosti 2.500 evrov. Strojno napisano besedilo prevoda v dveh izvodih in z izvodom literarnega dela v izvirnem jeziku je potrebno dostaviti po pošti ali izročiti osebno na sedežu Tržiškega kulturnega konzorcija, Vila Vicentini Minuissi, trg Unita 24, 34077 Ronke, do 12. ure v ponedeljek, 30. maja. OBČINSKA KNJIŽNICA V DOBERDOBU bo v ponedeljek, 4. in v sredo, 6. februarja, zaprta. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v ponedeljek, 11. februarja, ob 19. uri v dvorano nove telovadnice v Novi Gorici na alpinistično predavanje Mihe Hvaliča na temo Leto klasičnega alpinizma, opis popotovanja čez 82 evropskih štiritisočakov v 102 dneh. V predavanja bodo vključene tudi odprave v Himalajo, Kavkaz in Kangbačen; vstopnina za člane je 3 evre, za nečlane pa 5 evrov; informacije na www.planinsko-drustvo-ng.si. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v ponedeljek, 11. februarja, ob 19. uri v dvorano nove telovadnice v Novi Gorici na alpinistično predavanje Mihe Hvaliča na temo Leto klasičnega alpinizma, opis popotovanja čez 82 evropskih štiritisočakov v 102 dneh. V predavanja bodo vključene tudi odprave v Himalajo, Kavkaz in Kangbačen; vstopnina za člane je 3 evre, za nečlane pa 5 evrov; informacije na www.planinsko-drustvo-ng.si. POKRAJINSKA SEKCIJA ONAV (Vsedržav-na organizacija pokuševalcev vin) iz Gorice prireja tečaj za pokuševalce vin, ki bo v osemnajstih lekcijah potekal na sedežu Videmske univerze v ul. San Giovanni 79 v Krminu; informacije na sedežu Pro Loco v Krminu (ul. Matteotti 3, tel. 0481639334, 0481-631666), v baru »Ai giar-dini« v Gorici (ul. Petrarca 1, tel. 0481533446), pri tajnici Claudii Culot (tel. 3385908287), pri blagajničarju Fabiu Rivol-tu (tel. 331-2529177) ali pri pokrajinskem delegatu Brunu Fortunatu (tel. 0481532369, 338-9490408). XXII FILM VIDEO MONITOR: v četrtek, 7. februarja, ob 20.45 v goriškem Kinema-xu na Travniku predvajanje filma v slovenščini s podnapisi v italijanščini »Otroci s Petrička«; vstop prost. 0 Prireditve DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško v sodelovanju z ZSKD vabi svoje člane in prijatelje na ogled filma na zgoščenki o prvi svetovni vojni z naslovom Tod sekla bridka bodo jekla, ki bo v Kulturnem domu v Gorici v četrtek, 7. februarja, ob 18. uri. Prisoten bo avtor filma Rudi Šimac. GORIŠKI MUZEJ prireja predstavitev knjige Rebula - nekoč in danes; predavala bo avtorica knjige, zgodovinarka Tanja Go-miršek; na Gradu Dobrovo v nedeljo, 10. februarja, ob 18. uri. Predstavitvi knjige bo sledila pokušina rebule. SERT, center za zdravljenje odvisnosti pri goriškem zdravstvenem podjetju, prireja informativna srečanja s strokovnjaki za seznanjanje družin z vzgojnimi pristopi za preprečevanje depresij in uporabe mamil v mladostniškem obdobju. Srečanja potekajo na območju goriške pokrajine, vsakič med 18. in 19.30, po naslednjem programu: 21. februarja v občinski knjižnici v Foljanu, 13. marca v šolski menzi v Pierisu, 17. aprila v dvorani občinskega sveta v Turjaku, 6. in 27. marca ter 8. maja na sedežu večstopenjske šole v Gradežu, 7. in 28. februarja ter 30. aprila v občinski palači v Romansu, 20. februarja, 12. marca in 9. aprila na sedežu večstopenjske šole v Krminu, 19. marca, 2. in 23. aprila na občini v Gradišču; informacije nudijo na oddelkih za zdravljenje odvisnosti v Gorici (tel. 0481592747) in Tržiču (tel. 0481-487698). SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA prireja niz predavanj, namenjenih predvsem staršem in vzgojiteljem, v domu Franca Močnika ob cerkvi sv. Ivana v Gorici (ulica San Giovanni 9): v torek, 12. februarja, ob 20.30 zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka na temo Stare modrosti, sodobna vzgoja; v torek, 19. februarja, ob 20.30 p. Lojze Markelj na temo Ali je možno danes v družini živeti po veri; v torek, 26. februarja, ob 20.30 zakonca Katarina in Tomaž Erzar na temo Ljubezen do sebe / tebe; v torek, 4. marca, ob 20.30 Doroteja Lešnik Mugnaioni na temo Nasilje v družini. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v četrtek, 7. februarja, ob 20. uri osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku, ki jo prireja novogoriška mestna občina v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Nova Gorica. Slavnostna govornica bo profesorica Lojzka Bratuž, kulturni program bodo oblikovali oktet Vrtnica, trio Klavilina in KD Gledališče na vrvici Nova Gorica. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Nerina Ciuffarin iz splošne bolnišnice v cerkev na Rojcah in na glavno pokopališče; 11.00, Ludmilla Rijavec vd. Zaramella iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče. DANES V MARIANU: 11.00, Edoardo Zoff v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Zora Valencich iz bolnišnice na pokopališče; 11.45, Giovanni Bulli v cerkvi Sv. Nikolaja in na pokopališču; 13.00, Nevio Gardenal v stolnici Sv. Ambroža in na pokopališču. Sobota, 2. februarja 2008 FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Edward Albee: »Kdo se boji Virginie Woolf?« / danes, 2. februarja, ob 20.30 (Red T z italijanskimi nadnapi-si). Gledališče Rossetti Gèrard Luzier: »Non svegliate Cecile, è innamorata« / glasba: Jean Potvin; režija: Elio De Capitani; igra Antonio Cornachione. Danes, 2. februarja, ob 20.30. Ennio Marchetto: »A qualcuno piace carta« / igra Ennio Marchetto. Jutri, 3. februarja, ob 16.00. Edoardo De Filippo: »Le voci di den-tro« / režija: Francesco Rosi; igrajo: Lu-ca De Filippo, Gigi Savoia, Antonella Morea, Marco Manchisi in Carolina Rosi. V sredo, 6. februarja, ob 20.30, v četrtek, 7. februarja, ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 8., in v soboto, 9. februarja, ob 20.30 ter v nedeljo, 10. februarja, ob 16.00. La Contrada William Shakespeare: »La commedia degli errori« / režija: Giuseppe Pam-bieri; nastopajo: Giuseppe Pambieri, Micol Pambieri, Nino Bignamini in Vera Castagna. Danes, 2. februarja, ob 20.30, jutri, 3., in v torek, 5. februarja, ob 16.30, od srede, 6., do sobote, 9. februarja, ob 20.30 ter v nedeljo, 10. februarja, ob 16.30. Gledališče Miela V petek, 8. februarja, ob 21.00 bo v sklopu niza komičnih prireditev »Non c'è niente da ridere« nastopil Antonio Rezza s predstavo »Io«. TRŽIČ Občinsko gledališče Stefano Massini: »Processo a Dio« / režija: Sergio Fantoni; igrajo: Ottavia Piccolo, Vittorio Viviani in Silvano Pic-cardi. V soboto, 9. in v nedeljo, 10. februarja, ob 20.45. VIDEM Teatro Nuovo Givanni da Udine Eduardo De Filippo: »Le voci di den-tro« / režija: Francesco Rosi; nastopa La Compagnia di Teatro di Luca De Filippo. Do ponedeljka, 4. februarja, ob 20.45. Teatro Palamostre Danes, 2. februarja, ob 21.00 / Arca Azzurra Teatro: »Racconti solo rac-conti«. Besedilo in režija: Ugo Chiti. _SLOVENIJA_ KOMEN Kulturni dom V soboto, 9. februarja 2008 ob 19.30 / Gledališka skupina KD Brce / Marco Tassara: Amour, amore, liebe... na trnek se lovijo ribe. Režija: Sergej Verč. Ponovitev v nedeljo, 10. februarja ob 17.00 NOVA GORICA SNG Nova Gorica Jutri, 3. februarja, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus«. Režija: Vito Taufer; nastopajo: Iztok Mlakar, Urška Bradaškja, Gregor Zorc, Boris Cavaz-za, Lara Komar, Teja Glažar, Gorazd Žilavec in muzikanti. Danes, 2. februarja, ob 20. uri / Maksim Gorki: »Letoviščarji«. V četrtek, 7. februarja, ob 17.00 / Raymond Queneau: »Cica v metroju«. V četrtek, 7. februarja, ob 20.30 / Marko Pokorn: »Kdo pa vam je to delu?« -gostovanje Cafe teatra V nedeljo, 10. februarja, ob 17.00 / Branislav Nušic: »Vse za oblast« - gostovanje KUD Oder treh herojev Pir-niče. SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 2. februarja, ob 20.00 / Matjaž Župančič: »Vladimir«. Mala drama Danes, 2. februarja, ob 20.00 / Yasmi-na Reza: »Bog maskara«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 2. februarja, ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. Mala scena Danes, 2. februarja, ob 20.00 / Sergi Belbel: »Mobilec«. Šentjakobsko gledališče V ponedeljek, 4. februarja, ob 11.00 / H. C. Andersen: »Grdi raček«. PRIREDITVE GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Koncertno društvo - sezona 2007/2008 V ponedeljek, 4. februarja, ob 20.30 / Arabella Steinbacher - violina in Robert Kulek - klavir. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 6. februarja, ob 20.45 / koncert pianista Rafala Blechacza (zmagovalec prve nagrade na natečaju Chopin v Varšavi leta 2005). VIDEM Teatro Nuovo Giovanni Da Udine V petek, 8. februarja, ob 20.45 / »1778: Mozart v Parizu« - igra Simfonični orkester Furlanije-Julijske Krajine pod vodstvom Damiana Ioria, solisti: Gra-zia Raimondi (violina), Roberto Fab-briciani (flavta), Maria Gamboz (harfa). _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom V ponedeljek, 4. februarja, ob 19.30 bo v Dvorani Slovenske filharmonije v okviru kitarskega cikla Zvoki šestih strun 2008 nastopil kitarist Paul Galbraith. V petek, 8. februarja, ob 20.15 / v Linhartovi dvorani v sklopu Festivala Egipt v Ljubljani nastopa skupina Mahmoud Fadl Cairosonic (Egipt). V ponedeljek, 11. februarja, ob 19.30 / v Gallusovi dvorani koncert Gunnarja Idenstama (orgle). V torek, 12. februarja, ob 19.30 / v Gallusovi dvorani bo tradicionalni koncert za zaljubljene: Goran Predin in Gypsy Swing Band. SNG Opera in balet Ljubljana Gerge Bizet: »Carmen« / danes, 2. februarja, ob 19.00, v ponedeljek, 4. februarja, ob 17.00 ter v torek, 5., sredo, 6., petek 8. in v soboto, 9. februarja, ob 19.00. Šentjakobsko gledališče J. Jacobs, W. Casey: »Briljantina« (musical) / režija in koreografija Mojca Horvat. Danes, 2. februarja, ob 19.30. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Bivša ribarnica: Ettore Sottsass: »Vor-rei sapere perche«. Na ogled do 2. marca od 10.00 do 19.00, zaprto ob torkih. Občinska umetnostna dvorana / do 3. februarja bo na ogled razstava Cira Galla z naslovom: »Atto unico«. Urnik: od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Občinski pomorski muzej: do 2. marca 2008 je na ogled razstava »Drče in ladjedelnice v sedmem in osmem stoletju«. Možnost ogleda od torka do nedelje od 8.30 do 13.30, zaprto ob ponedeljkih in praznikih. V Narodni in študijski knjižnici je odprta razstava Tadeje Druscovich. V Palači Gopcevich bo do 2. marca na ogled razstava »Strehler privato - ca-rattere affetti passioni«. Urnik: od 9. do 19. ure. V Palači Gopcevich bo do 15. marca na ogled razstava »Da Vienna all'Eurpoa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«. Urnik: od 9. do 19. ure. V Državni knjižnici bo do 29. februarja na ogled razstava »Da Vienna al-l'Europa, Arthur Schnitzler e il suo tempo«. V Državni knjižnici bo do 11. aprila na ogled razstava Adalberta Stifterja z naslovom »Stifter x 3«. Urnik: od ponedeljka do petka od 9.00 do 18.30, ob sobotah od 9.00 do 13.00. V galeriji Knulp bo na ogled do 12. februarja fotografska razstava »Mustangs«. Muzej židovske skupnosti / do 31. marca bo na ogled razstava del Annamarie Ducaton Wolinsli z naslovom: »La Porta dell'Anima - Omaggio ad Anna Frank«. Urnik: ob nedeljah, ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 10. do 13. ure, ob torkih od 16. do 19. ure. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Razstavna dvorana Zadružne kraške banke / na ogled sta numizmatična razstava ob 100-letnici banke in razstava razglednic vasi tržaškega okoliša z začetka 20. stoletja. Do 8. februarja ob urniku delovanja banke. Bambičeva galerija / do 5. februarja bo na ogled fotografska razstava Primoža Hienga z naslovom: »Zamrznjeni norčavi čas - Maske od Drežnice do Ptujskega polja«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt v zimski sezoni samo po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kra-skahisa.com. GORICA V Galeriji Kulturnega doma bo do 10. februarja na ogled samostojna razstava grškega slikarja Andreasa Kara-ghorgisa z naslovom »Poklon mojemu otoku: Santorini«; urnik od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 16. in 18. uro ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V Kulturnem centru Lojzeta Bratuža je na ogled mednarodna razstava v sodelovanju z Galerijo Rika Debenjaka iz Kanala ob Soči »Vojna in mir - Spomini in spomeniki«. Razstava bo na ogled do 2. marca ob prireditvah in po dogovoru. V Državni knjižnici v Ul. Mameli bo do 23. februarja na ogled razstava z naslovom »Leredita di Cirillo e Metodio attraverso testi e manoscritti« od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.30, ob sobotah med 10.00 in 13.30, za vodene obiske je razstava na ogled tudi ob nedeljah med 16. in 19. uro; informacije na tel. 0481-580210. Na goriškem gradu bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. V palači Attems - Petzenstein razstava »Abitare il Settecento«; na ogled bo do 24. februarja od torka do nedelje med 9. in 19. uro. TRŽIČ Občinska galerija sodobne umetnosti: do 17. februarja bo na ogled razstava »IM02 - L'immagine sottile«, odprta od torka do petka med 16. in 19. uro, -/ ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro in 16. in 19. uro. Informacije na tel. 0481-494369. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro, ob sobotah med 16. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 13. uro. CODROIPO V Vili Manin bo do 25. marca na ogled razstava sodobnega avstrijskega kiparstva »Hard Rock Walzer«. Urnik: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca februarja bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpo-tic. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. PIRAN Mestna galerija: do 4. februarja je na ogled razstava »Triptihi« Andraža Šalamuna. LOKEV Vojaški muzej Tabor: orožje in oprema, stalna razstava. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Dobrovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Mestni galeriji Nova Gorica je na ogled kiparska razstava Anje Kranjc z naslovom »Kiparstvo (p)osebnega sveta«. Razstava bo odprta do 7. februarja od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure; ob sobotah od 9. do 12. ure; v nedeljo zaprto. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Cankarjev dom / v Mali galeriji bo do 13. februarja na ogled fotografska razstava Mete Krese z naslovom: »Naenkrat se je znočilo«. Cankarjev dom / v Prvem preddverju bo do 12. marca na ogled Prva dama -najstarejša človeška upodobitev na Slovenskem. Cankarjev dom / v Veliki sprejemni dvorani bo do 28. februarja na ogled razstava Petra Gabrijelčiča »Mostovi«. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. ljubljana - SNG Drama Dve premieri Prva, Vladimir Matjaža Zupančiča, bo na vrsti že drevi V ljubljanski Drami se pripravljajo na dve premieri: na velikem odru bo drevi ponovno premierno zaživela predstava Vladimir Matjaža Zupančiča, ki se podpisuje tudi kot režiser, teden dni kasneje, 9. februarja, pa bo na vrsti predstava Markiza de Sade Yukia Mishime v režiji Ivi-ce Buljana. Obe premieri bosta ob 20. uri. Vladimir j e bil pred devetimi leti krstno izveden v Mali drami. Postavlja se vprašanje, zakaj ponovno izvedba, tokrat na velikem odru. Ravnatelj Drame Janez Pipan je na četrtkovi novinarski konferenci pojasnil, daje Zupančičev Vladimir umeščen v maturitetno branje, zato so se odločili za ponovno oživitev igre, ki v prvi vrsti tematizi-ra nasilje in meje med normalnostjo in nenormalnostjo. Drama govori o treh prijateljih, starih malo čez 20 let, ki zaradi finančne stiske iščejo sostanovalca. Sprejmejo 55-letnega Vladimirja, prvega in edinega interesenta, ki je na več ravneh zelo poseben ter ima svoja pravila in moralna načela, katera vse bolj nasilno prenaša na svoje mlajše sostanovalce. Čeprav je igralska ekipa iz leta 1999 ostala nespremenjena: Marko Mandic, Maša Derganc, Gorazd Logar in Dare Valič, se je v teh letih marsikaj spremenilo. Kot je pojasnila dramaturginja Darja Dominkuš, »postajajo nekatere stvari iz ozadja vse bolj prisotne«, denimo izposoja denarja na črno z oderuškimi obrestmi in izsiljevanjem, še bolj pa je od le ta 1999 pos talo jas no, da živimo v času brez avtoritet; če že, so te le njihov posnetek, ki morajo za dosego svojega cilja poseči po manipulaciji in nasilju. Avtor drame in njen režiser Zupančič je povedal, da je nad življenjem Vladimirja osupel; ko ga je pisal, si ni mis lil, da ima pred seboj tako bogato pot ter da bo zaživel tudi na tujih odrih. Novega Vladimirja, za katerega se je ekipa srečala na desetih vajah, so že nekaj preizkusili pred dijaškim občinstvom, ki je navdušeno. Na malem odru v tem času potekajo intenzivne vaje z vrhunsko ekipo, kot je svojih šest igralk označil režiser Markize de Sade Ivica Buljan. V treh dejanjih različ- Maša Derganc, Gorazd Logar in Marko Mandic v predstavi »Vladimir« ne vloge preigravajo Petra Govc, Polona Vetrih, Vanja Plut, Veronika Drolc, Milena Zupančič in Iva Zupančič. Kot je v gledališkem listu zapisala pomočnica dramaturginje Eva Kraševec, v drami, ki se dogaja v francoskem stoletju 18. stoletja, vsaka dramska oseba predstavlja tudi funkcijo, pojem oziroma je nosilka ideje. Renee, markiza de Sade, predstavlja zvestobo, njena mati gospa de Montreuil predstavlja zakone, družbo in krepost, gospa de Saint-Fond mesena poželenja, markizina mlajša sestra Anne žensko nedolžnost in nestanovitnost, služkinja Charlotte pa ljudstvo. Lik slovitega markiza de Sadea je tokrat v ozadju. Kot je povedal Buljan, so v tej izrazito verbalni drami v ospredju odnosi med ženskami. Iztok Ilc, ki je Markizo de Sade ponovno prevedel, tokrat prvič iz japonskega izvirnika, je opomnil na Mishimo (1925-1970) kot izrazitega stilista, ki stavi na metafore, na tematski ravni pa preizpra-šuje zvestobo, izdajo in samoto. Buljan in dramaturginja Diana Koloini sta se strinjala, da je posredno srečanje osebnosti, kot sta bila de Sade in Mishima, vsekakor zanimivo. Za to, da bo Markiza de Sade vzbudila zanimanje pri slovenskih gledalcih, so poskrbeli še scenograf Si-niša Ilic, kostumografinja Ana Savic Gecan, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, koreograf Matija Ferlin in drugi. (STA) GLEDALIŠČE w / TRST Sobota, 2. februarja 2008 43 1 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it Po končanem prvem delu evrolige Slovensko čast bo branilo osem košarkarjev V drugi del le dve italijanski ekipi - Union Olimpija že četrto leto zapored brez drugega dela Konec prvega dela evrolige je pokazal pravolice evropske košarkarske scene. Španija, Litva, Grčija, Rusija in Turčija so namreč potrdile primat: kar dvanajst od šestnajstih ekip, ki so se uvrstile v drugi del najkakovostnejšega evropskega klubskega prvenstva, izhaja iz teh držav. Dve italijanski in srbska ekipa ter izraelski Maccabi dopolnjujejo šestnajsterico, ki bo od 13. februarja v štirih skupinah lovila vstopnice za uvrstitev v četrtfinalne dvoboje. Italijansko košarkarsko čast bosta branili le Montepaschi Siena, drugouvršče-na v skupini A, in Lottomatica Roma, kot najboljša šestouvrščena ekipa - dokaj skop obračun, če se ozremo po številčnih ugotovitvah. Od štirih ekip (ob Sieni in Rimu, še Bologna in Milano) sta napredovali le Top 16 V drugi del evrolige se je uvrstilo 16 ekip, ki se bodo zdaj potegovale za nastop v končnici. Seznam ekip po bobnih, glede na uvrstitev v rednem delu prvenstva: 1. boben (tri prvouvrščene ekip in najboljša drugouvrščena): CSKA Moskva, Panathinaikos, Lietuvos Rytas in Real Madrid; 2. boben (ostale drugouvrščene ekipe in dve najboljše tretjeuvrščeni): Montepa-schi Siena, Tau Ceramica, Maccabi Tel Aviv in Unicaja Malaga; 3. boben (najslabša tretjeuvrščena in četrtouvrščnene): Žalgiris , Efes Pilsen, Fenerbahče in Barcelona; 4. boben (petouvrščene ekipe in najboljša šestouvrščena): Olympiakos, Aris, Lottomatica Roma in Partizan. V Madridu bo v ponedeljek žreb, ki bo določil sestavo štirih skupin. V vsaki skupini ne bosta več kot dve ekipi iz iste države ali ekipi, ki sta se pomerili že v prvem delu. dve. Naj omenimo, da so se v drugi del uvrstile vse španske ekipe (4 na 4), grške (3 na 3), litvanske in turške (2 na 2). »Italijanskih« zmag je bilo letos premalo: skupno le 19 na 52 (36, 5 %), od katerih jih je deset osvojila Siena in šest Rim. Možnost za uvrstitev v končnico ima najbrž le Siena, ki prednjači tudi v italijanskem prvenstvu. Žreb bo seveda pogojeval usodo Lottomatice, ki pa je le s šestimi zmagami v prvem delu pokazala, da so izkušnje igralskega kadra najbrž preskope za evropske načrte. V italijanski tabor pa je že dospela novica, da bodo imele zaradi slabih rezultatov v prejšnjih sezonah pravico do nastopa naslednje leto le tri italijanske ekipe od sedanjih štirih. Že četrto leto zapored pa je brez uvrstitve v drugi del evrolige ostala Union Olimpija. Letošnji izkupiček zmag je najslabši po sezoni 1994-95, v kateri je zbrala tri zmage v 14 nastopih. Letos so ljubljanski zmaji zbrali le zmago več, prvič po štirih letih pa niso dosegli niti ene zmage v gosteh. Čeprav je uspešen začetek z zmagama proti Olympiacosu in moskovskemu velikanu CSKA-ju mogoče napovedoval, da bo letošnja evropska zgodba zmajev le uspešnejša od prejšnjih sezon, pa so se nekateri pošteno ušteli. Miren začetek sezone je ob številnih porazih skalila še sprememba trenerja, ki pa (še) ni obrodila zaželenih sadov. Vodstvo in navijači lahko le upajo, da se slovenskemu evroligašu ne bo ponovila scena prejšnjih sezon, ko je po slovesu iz evrolige zašel v težave tudi na domači sceni, nazadnje lani, ko je ostal brez pokalnega in prvenstvenega naslova. Edina razveseljiva novica iz slovenskega košarkarskega tabora je ta, da so v drugi del evrolige napredovali vsi slovenski košarkarji, ki nastopajo v tujini: Matjaž Smodiš (CSKA), Goran Jurak (Tau Ceramica), Jaka Lakovič (Barcelona), Sani Be-čirovič (Panathinaicos), Gašper Vidmar in Emir Preldžič (Fenerbahče) ter Erazem Lor-bek in Gregor Fučka (Lottomatica Roma). mnenje - Andrea Mura »Union Olimpija se je prehitro predajala, Siena je kakovostna ekipa« »Absolutno je evropska košarka boljša od ameriške,« je potrdil tudi trener Bora Radenske Andrea Mura, ki redno sledi tudi evroligi. »Evropska košarka je napredovala, v ligi NBA pa tega ni zaznati. Število ekip se je povečalo in posledično so se talenti razpršili. K temu treba dodati, da ekipe v ligi NBA čedalje manj trenirajo in že smo pri začetni ugotovitvi, da je ameriška košarka korak nižje. Rekel bi, da so tudi evropski košarkarji fizično vedno bolj podobni ameriškim. To kažejo tudi rezultati svetovnih prvenstev in olimpijskih iger, kjer so evropske reprezentance vedno na vrhu.« Zaključil se je prvi del evrolige. V drugi del je napredovalo 16 ekip: je med njimi kakšno presenečenje? Mislim, da je pravo presenečenje litvanska ekipa Lietuvos Rytas. V skupini B je bila celo prva. Sicer pa sta me razočarala Olympiacos in Lottomatica Roma, ki se je sicer uvrstila v drugi del, ampak je nekatere tekme enostavno zapravila. Ostale uvrstitve so bile pričakovanje. Union Olimpija je že četrto leto zapored ostala brez drugega dela Nisem pričakoval, da bo po dveh pomembnih zmagah, proti Olympia-cosu in CSKA-ju, tako popustila. Opazil sem, da je to ekipa, ki ob prvi težavi vrže puško v koruzo. V Bologni je na primer vodila celo za 15 točk, naposled pa klonila. Igralcem pri visokih zaostankih takoj upade pogum. Mislim, da to odseva težave, ki jih klub ima. Ekipo je seveda pretresla tudi zamenjava trenerja. Posamezniki so dobri, a je igralski kader še pomanjkljiv ... V drugi del sta se uvrstili le dve italijanski ekipi: Siena in Rim. Pričakoval sem tak razplet, saj imata Virtus Bologna in Milano težave tudi v italijanskem prvenstvu. Mislim, da je Siena odigrala res odlično prvi del evrolige: veliko tekem je zmagala v go-steh, kar kaže na kakovost ekipe. Kakšen pa bo iztek drugega dela? Glavna favorita ostajata Panathi-naikos in CSKA, saj združujeta najboljše igralce, ki so v različnih ekipah že posegli po naslovu. Za vstop v končnico pa se bodo potegovale gotovo še Real Madrid, Olympiacos, Tau, Siena, Efes Pilsen. Letošnje prvenstvo se mi zdi še bolj izenačeno kot lansko. Kaj pa med igralci: je kdo posebno presenetil? Italijan Gallinari, ki je eden najboljših mladih v Evropi. V treh letih je iz B1-lige napredoval do evrolige, kjer konstantno zadeva po 15 točk. Nikola Pakovič iz Partizana in Hollis Price iz Lietuvos Rytasa sta mi bila tudi posebno všeč. (V.S.) APrimorski ~ dnevnik rugbi - 6 narodov Italija danes na Irskem (TV La7) RIM - S tekmo proti Irski v Dublinu (ob 15. uri, neposredni TV prenos La7) se bo za italijansko reprezentanco v rugbiju pričela danes pot na prestižnem pokalu Šestih narodov. »Azzurre« po novem vodi južnoafriški strokovnjak Nick Mallet (diplomiral je na Oxfordu), ki je zamenjal Francoza Berbiziera. Lani je bila Italija na koncu četrta z dvema zmagama, tudi letos naj bi bil v njenem dometu predvsem Škotska in Wales, za zmago proti ostalim pa se bo treba zelo truditi. KOLESARSTVO - Belgijec Tom Boonen (Quick Step) je zmagovalec dirke po Katarju. Slovenec Matej Mugerli (Liquigas) je bil skupno 34. NBA - Enaintridesetletni Early Boykins je podpisal pogodbo z ekipo Charlotte Bobcats; meter in 65 centimetrov visoki košarkar je drugi najmanjši igralec v zgodovini, ki je kadarkoli igral v ligi NBA. KOŠARKARSKA B2-LIGA -Acegas Asp Trieste bo jutri gostila Banco Marche Ancona (ob 18.00). Za ekipo Pasinija ostaja imperativ le zmaga. Tonetti bo kljub poškodbi ušesa nastopil, vprašljiv pa je doprinos Bonaccorsija (poškodba kolena). NPG pa se bo v Palabigotu (ob 18.00) pomerila z neposrednim tekmecem Oderzom: obe ekipi zasedeta šesto mesto (šest zmag in devet porazov). TOMBA V LJUBLJANI - Ljubljanski župan Zoran Jankovic je v mestni hiši sprejel nekdanjega Alberta Tombo. Tretji najuspešnejši smučar po številu zmag v svetovnem pokalu (50), pred njim sta le Šved In-gemar Stenmark (86) in Avstrijec Hermann Maier (53), se je ob tej priložnosti podpisal tudi v ljubljansko spominsko knjigo. Tomba je v Slovenijo prišel na povabilo nekdanjega slovenskega smučarja Jureta Koširja in bo danes nastopil na tekmi zvezd v Kranjski Gori. ROKOMET - A2-liga, danes: Mestre - Pallamano trieste nogomet - Triestina danes na domačih tleh »Slučajni« sopotnik Chievo ima igralski kader za višjo ligo, med prestopnim rokom pa se je še bolj okrepil Danes prihaja v Trst (pričetek ob 16. uri) ena izmed najkakovostnejših ekip letošnje B lige. Res ni slučaj, da Chievo deli z Bologno prvo mesto na lestvici. Iachini ima objektivno na razpolago ekipo, ki lahko mirno računa na takojšen povratek v A ligo. Z zimskimi nakupi Maldonada (branilec, Napo-li), Defendija (vezni, Atalanta) in Rigo-nija (vezni, Vicenza) pa so v Veroni samo potrdili to željo po le enoletnem prisilnem bivanju v drugi ligi. V prvem delu prvenstva je Chievo na domačem Bentegodiju povsem nadigral Tržačane in končni 3:0 je bila celo preskromna nagrada za povsem enos me ren potek sre čanja. Seve da v Trstu upajo, da bi bila današnja tekma bolj izenačena, čeprav ne bo enostavno presenetiti Iachinijevega moštva, ki igra verjetno najlepši nogomet v ligi. Morda Chievo ne bo ciničen kot Bologna, izgubil je nekaj tekem, kljub temu, da je stalno napadal, a gre za res uigrano celoto. Ko v napadu razpolagaš s Coss sa tom, Pelis sie rijem, Obin -no, Luci a nom in Iun com, res se ti ni tre ba ni ko gar bati. Tre ba pa je reči, da da nes v Trstu ne bomo vide li poško -dovanih Obinne, Iunca in novega nakupa Defendija. Trener Triestine Ma-ran je Chievo orisal kot ekipo, ki »je slučajno v B ligi. Po lanskem izpadu so pri Chievu ohranili A ligaško strukturo in zelo soliden igralski kader. Pre- Emiliano Testini bo danes igral pričan sem, da bodo letos napredovali, a ravno tako verjamem, da jih lahko danes presenetimo, vendar moramo odigrati vrhunsko tekmo. Oni so med drugim v formi, saj so zmagali zadnja štiri srečanja.« Trenerja Triestine smo vprašali tudi za končno oceno zimske kupoprodajne borze tržaškega moštva: »Mislim, da smo na redi li vse tis te poteze, ki smo jih načrtovali. Vendar nerad ocenjujem te stvari, saj se mi ne zdi pošteno do tistih igralcev, ki so za Tries-ti no do vče raj igra li in se ved no mak -simalno trudili. Prepričan sem vsekakor, da smo zapolnili vrzeli, ki so pri- šle na dan v tem prvem delu prvenstva.« Trener Triestine je oseba, ki da-ja poudarek na delo, zunaj igrišča pa je veliko manj zgovoren. Kljub temu je le dal sploš no oce no »cal cio mer cata« B lige: »Mislim, da je letošnja borza B lige nekoliko različna od prejšnjih, saj se je veliko ekip zelo potrudilo, da bi izboljšale igralski kader. Morda za odtenek nad vsemi bi postavil Vicenzo in Bre scio, ki sta v tem me secu pora bi li tudi precej denarja.« Včeraj so Tržačani imeli zadnji trening, ki pa ni odpravil vseh dvomov o današnji začetni postavi Tržačanov. Seveda bo vrata še branil Dei, v obrambi naj bi odsotnega Limo zamenjal Petras, v vezni vrsti pa je dvomov več. Na des ni naj bi takoj igral nov na kup Tab -biani, na levi Testini, na sredini pa bi Allegrettiju pomagal Princivalli. V napadu je še vprašljiv nastop Della Roc-ce, medtem ko je gotov mesta Grano-che. Na klopi naj bi začel Sgrigna, ki pa bi lahko že od prve minute nadome ščal ko gar ko li med Del la Roc co, Testinijem ali Tabbianijem. Zadnjo besedo ima ta seve da tre ner ozi roma klub ski zdrav nik. Verjetna postava Triestine: Dei; Kyriazis, Petras, Minelli, Pesaresi; Tab-biani, Princivalli, Allegretti, Sgrigna; Della Rocca, Granoche. Tekmo bo sodil Valeri iz Rima. (I.F.) »naša napoved« a-lige - Edvin Bevk Po TV ne maram ne komentarjev ne "moviole" Breg zdaj pred Juventusom Edvin Bevk, nekdanji nogometaš in predsednik Brega, pa tudi velik ljubitelj kolesarstva, je bil dobro pripravljen. Napovedi je hitro stresel z rokava. Koliko slediš nogometni A-ligi? »Rad gledam posnetke tekem, absolutno pa ne maram ne komentarjev ne "moviole'.« Domenica sportiva ali Contro-campo? »Tisto oddajo, ki prej pokaže tekme. Sicer je Domenica sportiva nekoliko bolj resna, Controcampo pa je včasih bolj za ultrase.« Za koga navijaš? Sodeč po napovedi je to Juventus. »Za Juventus zdaj zgolj simpati-ziram, v mladih letih pa sem bil strasten navijač. Med važno tekmo Brega in Ju-ventusovim finalom lige prvakov, izberem zdaj Breg.« Breg torej, kaj lahko doseže letos? »Play-off. Ekipa je tehnično dobro podkovana, v njej so mladi, ki veliko tekajo. Če bi imeli napadalca, ki bi zagotavljal 15 golov, in še enega dobrega branilca, bi bil lahko njihov domet višji. Jedro ekipe je namreč že nekaj let nespremenjeno.« Danes bo tekma Napoli - Udi-nese. Boš navijal za zamejca Rejo ali Slovenca Handanoviča? »Za Rejo, ker je starejši, Handa- novič pa je še zelo mlad in ima še veliko možnosti, da se dokaže.« In Triestina? »O njej berem in ji sledim po T V. Ni slaba, se bodo rešili. Res pa je, da se B-liga vsako leto februarja pravzaprav šele dobro pričenja.« Bevkova napoved Palermo - Livorno 1 (1:0) Napoli - Udinese 1 (2:0) Genoa - Catania 1 (2:0) Inter - Empoli 1 (2:1) Juventus - Cagliari 1 (4:0) Lazio - Sampdoria X (2:2) Parma - Atalanta 1 (3:2) Reggina - Torino 1 (1:0) Siena - Roma 2 (2:3) Fiorentina - Milan X (2:2) Triestina - Chievo X (1:1) Prejšnji krog: Zdravko Kuštrin je dosegel 7 točk (pravilna napoved 1, pravilen izid 3 točke) Vrstni red: B. Kemperle 15, D. Centrone 11, N. Bukavec in Z. Kuštrin 7, E. Pribac 6, itd. Danes: Palermo - Livorno ob 18.00, Napoli - Udinese ob 20.30 20 Sobota, 2. februarja 2008 KULTURA / nogomet - Derbi 1. amaterske lige na Proseku Po slabi igri obojih gol Primorja v 90. minuti Edini zadetek je proti Sovodnjam dosegel Pipan s strelom od daleč - Prečka Ferletiča Primorje Interland - Sovodnje 1:0 (0:0) STRELEC: Pipan v 90. min. PRIMORJE: Percich, Ferro, Brajnik, D. Ravalico, Merlak, Dagri, Picciola, Pipan, Marchio (Pugliese v 66. min.), Ber-tocchi, Siccardi (Scarpa v 75. min.), trener Nevio Bidussi. SOVODNJE: Pavio, Pacor, R. Figelj, Colapinto, Bregant, Simone, Trampus, Calligaris (Assi v 31. min.), Portelli (Ska-rabot v 78. min.), Ferletič, Reščič, trener Claudio Sari. RUMENI KARTONI: Ferro, Dagri; Pacor, Reščič. Proseško Primorje je v sinočnjem vnaprej igranem 18. krogu 1. amaterske lige v zadnji minuti presenetilo Sovo-denjce, ki so prišli na Opčine z jasnim namenom, da odnesejo domov točko. Ni jim uspelo. Zmaga pa je Primorju prav gotovo dala novega elana v boju za obstanek. Situacija na dnu razpredelnice postaja tako vse bolj zanimiva in napeta. Primor-ju se je prižgal nov plamenček upanja, So-vodenjci pa sploh še niso na varnem. Sinočnja tekma (društvi sta se zaradi pusta odločili, da igrata v petek zvečer) je bila s tehničnega in taktičnega vidika zelo slaba. Obrambni igralci so zgolj brca- Vnaprej igrana tekma je bila pod reflektorji na Opčinah KROMA li žoge na nasprotnikovo polovico igrišča. Malo je bilo natančnih podaj in lepih akcij. Veliko je bilo prekrškov. Po pravici rečeno, je tudi sodnik storil precej napak in v določenih trenutkih - glede na to, da nogomet - Ostale tekme Vesna za novo pot, Juventina pa se spogleduje z vrhom »Trentin je na treningih strog, vendar se zna z igralci in tudi odborniki lepo pogovarjati,« je prvi vtis športnega direktorja kriške Vesne Paola Vi-donija po zamenjavi trenerja, do katere je po seriji slabih rezultatov neizbežno prišlo prejšnji torek, ko je Ruggiero Calo' prepustil mesto izkušenemu Ar-mandu Trentinu. Ta ima nalogo, da Vesno čimprej izvleče iz močvirja, v katerega je nepričakovano zabredla, ve pa se, da je ekipo težko motivirati, če je star-tala z velikimi pričakovanji, nato pa stopicala na mestu. »Zdi se mi, da so igralci dobro reagirali na spremembe in obljubljajo, da z obstankom ne bo težav,« je še povedal Vidoni. Jutri čaka kriško moštvo gostovanje pri Azzaneseju, ki ima na lestvici le štiri točke več. Takšen nasprotnik morda prihaja ob nepravem času, saj gre za direktnega tekmeca. Prav zato kaže, da se Trentin zaenkrat še ni odločil za korenite spremembe v igri, čeprav je z ekipo opravil že tri treninge, nazadnje pa jo preizkusil na tekmi za trening proti klubskim mladincem. V začetno postavo se vrača kapetan Degras-si, kar je go tovo do bro, manjkala bos ta diskvalificirana Bertocchi in Donna, Cheber pa si še ni povsem opomogel od poškodbe na stegenski mišici. Povsem drugačno je ozračje v Ju-ventininem taboru, ki je v preteklem krogu potrdila rast forme s prestižno zmago proti vodilnemu Manzaneseju. Začetek sezone je bil problematičen (štirje porazi v prvih šestih krogih), nato je sledila serija sedmih ugodnih izidov, zadnji nastopi pa so bili v znamenju nekonstantnosti. »Smo mlada ekipa, zato so nihanja razumljiva. Začetek sezone je bil v znamenju neuigranosti, saj smo zamenjali letos 12 igralcev. Med prazniki smo dosti trenirali, zdaj se to začenja poznati. Ves čas pa so nas pestile poškodbe in diskvalifikacije, sicer bi imeli lahko na lestvici še nekaj točk več. Ekipa je namreč mlada, ampak dobra,« pravi predsednik Marko Kerpan. Glede odsotnosti ne bo jutri v Gonarsu nič drugače, saj bodo zaradi kazni manjkali vratar Sandrigo (zamenjal ga bo Pe-teani) in vezista Giarruso in Pantuso. »Prav na sredini pa je Gonars najmočnejši, zato naš trener pri izbiri ne bo imel lahke naloge,« je pred gostovanjem zaskrbljen Kerpan. Opozarja, da Gonars že šest tekem ne izgublja. O boju za »play- off« pa predsednik noče govoriti, dodaja pa, »da lahko vsakega premagamo, če igramo zbrano kot prejšnjo nedeljo«... Kerpan je optimist tudi glede Vesne. »Trentin je pametna izbira. Je dober psiholog in specialist za reševanje težkih položajev.« Kras že danes Kot smo že poročali bo Kras Koimpex v promocijski ligi igral že danes ob 15. uri gostoval v Romansu. Kljub okrnjeni postavi upajo, da jim bo po poldrugem mesecu uspelo končno zmagati. Velike težave s postavo ima tudi trener Pro Romansa Dorino Furlan. Med tednom je imel na treningu samo šest igralcev! 1. AMATERSKA LIGA San Canzian (20) - Primorec (9) Proti nasprotniku s sredine lestvice (v Trebčah je zmagal z 2:1) bo treba igrati na zmago, ta pa je dosegljiva, če bo ekipa pokazala enako mero požrtvovalnosti in odločnosti kot v nedeljo proti San Sergiu. Manjkal bo diskvalificirani Meola, napadalec Micor pa bo odsoten. Marsikateri igralec ni najbolje razpoložen, vendar bi morali biti jutri na igrišču. 2. AMATERSKA LIGA Opicina (20) - Zarja Gaja (28) Kljub običajnim težavam s postavo (tokrat diskvalificirani Bernetič, Sat-ti in Kariš mora združena ekipa stisniti zobe in z zmago obdržati visok položaj na lestvici, ki ga je poraz proti Chiarboli ogrozil. Opicina ima drugo najslabšo obrambo v ligi, a tudi drugi najmočnejši napad. Obeta se zanimiva tekma. Breg (26) - Muglia (11) Breg bo nastopil precej okrnjen, saj trener Vitulič ne more računati na Pernoria (še dva meseca), Soviča, Gu-stiniija in Sestana. Muglia je na papirju slaba, a v prvem delu jo je Breg premagal le z 2:1. Nasprotnik bo igral na nož, Breg pa seveda prav tako potrebuje zmago. 3. AMATERSKA LIGA Castions (40) - Mladost (15) Mladost čaka težka naloga. Ca- stions je v prvem delu zmagal v Doberdobu le po prostem udarcu z 1:0, v nadaljevanju pa mlel kot stroj, nanizal 13 zmag v 16 tekmah in prevzel vodstvo na lestvici. je bila tekma pomembna - so bili igralci na obeh straneh živčni. Na začetku tekme so belo-modri igrali napadalno in borbeno. Do 20. minuti so se gostje štirikrat približali Perci-chevim vratom (dvakrat po desni strani, dvakrat po sredini), ki pa je vsakič posredoval brez večjih težav. Okrog 25. minute so imeli varovanci trenerja Claudia Sarija bržkone najlepšo priložnost v prvem polčasu. Portelliju ni uspel »tap-in« (sam pred vrati) po slabo izvedenem strelu Trampusa. Primorje je igralo slabo in nepovezano. V prvem polčasu se je poškodoval Calligaris (udarec v koleno). V drugem delu so prevzeli pobudo (sicer zelo jalovo) v svoje roke rdeče-ru-meni, čeprav se je v 13. minuti po silovitem strelu Mateja Ferletiča močno stresla Percicheva prečka. Igra se je odvijala pretežno na sovodensjki polovici igrišča, v glavnem po desni strani in po sredini. Pipan in Ravalico sta izkoristila odhod z igrišča spretnega Calligarisa. Na levem krilu so igralci Primorja povsem odpovedali, saj nismo zabeležili niti enega pre-dložka. V 30. minuti je sodnik zaradi nedovoljenega položaja razvevljavil zadetek Primorju. Bidussijevi varovanci se opogumili in v 40. minuti je po lepi podaji Bertocchija z dobrega položaja neverjetno zgrešil Ravalico. V 90. minuti so številni gledalci že skorajda zapuščali open-sko tribuno. Vseh pa je zatem presenetil Matteo Pipan (dotlej je igral zelo povprečno, zatem je bil pravi junak srečanja), ki se je elegantno izognil branilcu, prei-gral še enega nasprotnikovega igralca in s kakih 17-18 metrov z desnico streljal naravnost v sedmico. Pavio je bil premagan in vsi nogometaši Primorja (vključno z rezervnimi) so se objemali ob zastavici pri kotu. IZJAVI PO TEKMI: Trener Primorja Nevio Bidussi: »Pomembne so le tri točke. Igrali smo zelo slabo, čeprav treniramo zelo dobro. Po tej zmagi, lahko še upamo v obstanek v ligi, čeprav bo še trda.« Športni vodja Sovodenj Robert Uršič: »Po poškodbi Calligarisa smo nekoliko trpeli na sredini igrišča. Igrali smo slabo in na koncu smo popustili. Moram pohvaliti nogometaše Primorja.« Nogometaš Primorja Matteo Pipan: »Po tej zmagi lahko še upamo v obstanek v ligi. Nismo igrali dobro, pomembne pa so bile le tri točke. Sedaj si je treba zavihati rokave.« Jan Grgič Podvig Sassuola Sandre Vitez V vnaprej igrani tekmi ženske odbojkarske A1-lige je Sassuolo Kerakoll, za katerega igra tudi Kontovelka Sandra Vitez, v gosteh z gladkim 3:0 (25:23, 25:19, 25:19) po zelo dobri igri presenetljivo premagal četrtega na lestvici, moštvo Asystel iz Novare. Naša odbojkarica je stopila na igrišče le pred zadnjo akcijo na tekmi. Najbolj učinkovita igralka Sassuola je bila mlada Lucia Bosetti. Prvi sodnik je bil Tržačan Daniele Zucca. Domači šport Danes, sobota, 2. februarja 2008 KOŠARKA MOŠKA C1-LIGA - 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Cornodirosazzo ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Trstu, šola Morpurgo: Scoglietto - Polet UNDER 15 DRŽAVNI - 17.00 pri Briščikih, Jadran ZKB - AcegasAps UNDER 14 MOŠKI - 18.00 v Trstu, Istrska ulica: Salesiani A - Jadran ZKB NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Romansu: Pro Romans - Kras Koimpex MLADINCI - 15.30 v Štandrežu: Juventina - San Luigi; 17.00 v Križu: Vesna - San Canzian ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 20.30 na Opčinah: Sloga Tabor Televita - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje; 20.30 v Standrežu: Val Imsa - Prata ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Pordenonu: Biesse Triveneto - Sloga List MOŠKA D-LIGA - 17.30 na Opčinah: Sloga - Futura Cordenons; 20.30 v Porcii: Porcia - Olympia TMedia ŽENSKA D LIGA - 17.30 v Trstu, 1. maj: Bor Breg Kmečka banka - Fiume Veneto; 20.00 pri Briščikih: Kontovel - Cervignano; 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: Govolley Kmečka banka - Paluzza NAMIZNI TENIS ŽENSKA B-LIGA - 18.00 v Zgoniku: Kras B -Rangers in Tramin B - Kras A MOŠKA C1-LIGA - 16.00 v Vicenzi: Adria - Kras HOKEJ NA ROLERJIH MOŠKA A1-LIGA - 20.00 v Milanu: Milano 24 - ZKB Kwins Jutri, nedelja, 3. februarja 2008 KOŠARKA MOŠKA C1-LIGA - 18.00 pri Briščikih: Jadran Mark - CUS Udine UNDER 17 DRŽAVNI - 15.30 v Avianu: Aviano -Jadran ZKB UNDER 17 DEŽELNI - 11.00 pri Briščikih: Jadran ZKB - Libertas Barcolana NAMIZNI TENIS DEŽELNE LIGE -10.30 v Zgoniku: Kras - Azzurra (moška C2-liga); Kras - Fiumicello A (moška D1-liga) NOGOMET ELITNA LIGA 15.00 v Gonarsu: Gonars - Juventina; 15.00 v Azzanu Decimu: Azzanese - Vesna 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Škocjanu ob Soči: San Canzian - Primorec 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Dolini: Breg - Muglia; 15.00 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Zarja Gaja 3. AMATERSKA LIGA 15.00 v Bagnarii Arsi: Castions - Mladost NARAŠČAJNIKI 10.30 v Dolini: Pomlad - Manzanese NAJMLAJŠI 10.30 v Tolmeču: Tolmezzo - Pomlad NAJMLAJŠI - TRIESTE CUP 2008 12.00 v Trstu, drevored Sanzio: San Giovanni - Pomlad Pojutrišnjem, ponedeljek, 4. februarja 2008 KOŠARKA UNDER 21 DRŽAVNI - 21.00 v Žavljah: Don Bosco - Bor; 21.00 pri Briščikih: Kontovel - hokej na rolerjih - Danes v Milanu Kwinsi na gostovanju proti okrepljenemu tekmecu Po nerodnem porazu v Modeni, kjer so poletovci klonili proti ne preveč močnemu tekmecu, čaka Ferjaničeve varovance težko gostovanje v Milanu. Gostitelji (na drugem mestu) so v sredo premagali prvouvrščeni Asiago, obenem pa so ekipo med prvenstvom dodatno okrepili. Dres Milana 24 Quanta so oblekli De Luca in brata Molteni, ki so nastopali z Asiagom, ekipo pa je okrepil tudi vratar Comisso iz Bocna. »Mislim, daje sedaj ekipa skoraj nepremagljiva. To dokazujejo tudi rezultati in nepričakovana zmaga proti Asiagu,« je oceno o milanski ekipi podal Samo Kokorovec. Ob kakovostnemu nasprotniku pa bo poletovce oviralo tudi neugodno igrišče, saj je ožje in spolzko. Zaradi delovnih obveznosti bodo kwinsi odpotovali v Milan v okrnjeni postavi: odsotna bosta beka Cavalieri in Poloni ter vratar Petronijevič. Na igrišče pa se po daljši odsotnosti vrača vratar Marco Marchioro, ki redno trenira že tri tedne. Trener Ferjanič bo zaradi okrnjene postave vpoklical tudi nekatere mladince. Po daljši odsotnosti se je v ekipo vrnil vratar Marco Marchioro (na sliki). Zaradi delovnih obveznost pa bodo kwinsi odpotovali na gostovanje v okrnjeni postavi, brez Cavaliereja, Polonija in vratarja Petronijeviča. KROMA »Mis lim, da bo go sto vanje v Milanu za nas dober trening. S soigralci moramo ciljati predvsem na zmage proti dosegljivim tekmecem iz spodnjega dela lestvice. Po daljšem obdobju smo na treningih spet popolni, tako da verjamem, da bomo v dveh tednih spet v formi,« je pojasnil Kokorovec. Vrstni red: Edera in Asiago 30, Milano 24 Quanta 27, Arezzo 21, Empoli in Vicenza 19, Civitavecchia 13, Polet 9, Sghedoni Fondaria SAI Invicta 7, Draghi Torino, Milano 17 RAMS. / TRST Sobota, 2. februarja 2008 21 1 košarka - Derbi kroga moške C1 -lige bo tokrat v Trstu Bor Radenska želi presenetiti vodilnega Cornodirosazzo je v 18 krogih dosegel 15 zmag - Za goste tudi nekdanji prvoligaš Andrea Meneghin Po dveh zaporednih izjemno dragocenih zmagah proti konkurentom za uvrstitev v play-off bo Bor Radenska drevi skušal presenetiti še vodilnega v C skupini državnega prvenstva C lige. Na Stadion 1. maja prihaja namreč ob 20.30 (sodnika Cugnini in Mustaro iz Pise) ekipa Cal li garis Cor no di Ro saz zo ( za mar si ko ga v de želi eno stavno Man -zano), prava armada (15 zmag, trije porazi, najboljša obramba in drugi najboljši napad v ligi), ki po igralskem kadru sodi v eno, če ne cel o dve kategoriji više. Furlani so lani povsem nepričakovano izpadli iz B2 li ge, pole ti pa so bi li že sko raj go to-vi, da bodo v njej tudi spet igrali po repesaži. Dejansko so sestavili močno ekipo za B2, na koncu pa so ostali z dolgim nosom, profesionalci v ligi, kjer se glavnina igralcev s košarko ukvarja amatersko. Uprava je v Corno pripeljala dober del goriške postave, ki je lani izpadla iz B1 lige: trener Andrea Beretta, bivši prvoligaš Andrea Meneghin (sicer ne Dinov sin) ter goriška dinastija Vecchiet (Davide, Gianni in Max). Stefano Babich KROMA Ostali člani postave so rutinirana Diviach (play-maker) in Luszach (center), dolgoletni prvoligaš David Lon de ro, mla di Pic ci ni, Accar do, Al ber ti in Dri us ter ja nuar ski pri -hod, zunanji igralec Manucci. Jeziček na tehtnici sicer predstavljata center Davide Vecchiet in strelec Andrea Meneghin (200cm visok bra ni lec), ki bi bi la še da nes med boljšimi posamezniki B1 lige. Opis na sprot ni kov vse kakor ne straši trenerja Mure, katerega varovanci so proti Cornu že na prvi tekmi v gosteh igrali povsem enakovredno in na pos led čast no izgubi li s 73:64. Belo-zelene čakata dve zaporedni domači tekmi (naslednjo soboto še San Daniele), tako da lahko tokrat stopijo na igrišče povsem neobremenjeni, hkrati pa s prepričanjem, da znajo še tako močne goste presenetiti. Naposled naj bi bi li da nes pred predvido ma šte vil -no pu bli ko na raz pola go vsi Borovi igral ci, čeprav sta med ted nom Marzio Krizman in Giancarlo Vis-ciano zaradi lažjih poškodb nekaj dni poči vala. moška c2-liga - Jadran Mark jutri doma Spet proti videmski ekipi Jadran Mark se bo v tretjem krogu povratnega dela deželnega prvenstva C2 lige jutri doma (pri Briščikih začetek ob 18. uri, sodnika Rivron in Spessot iz Gradišča ob Soči) spoprijel s še enim videm-skim nasprotnikom. Študentje krožka CUS so novinci v prvenstvu, saj so lani napredovali iz play-offa D lige, v katerem je tekmoval tudi Breg. Poklicni trener Melloni ima torej na razpolago mlajšo in sve žo zased bo, v kateri sta mo go -če glavna aduta gibljiva krilna centra Bel li na in Bi a siz zo, ki sta še la -ni na primer uspešno igrala v višji ligi. Na zunanjih položajih se kre-tajo Parisotto, Cecatto in Boaro. CUS ima na lestvici 16 točk (osem zmag, devet porazov), medtem ko so jih Popovičevi varovanci zbrali že dvakrat več. Zanimivo, Videm-čani so bi li do slej bi stve no bolj us - Kristjan Ferfoglia KROMA peš ni v go steh kot pa do ma, kjer jih je na prvi tekmi Jadran nadigral v drugem polčasu (63:83 s 26 točkami Saše Ferfoglia). Peter Franco in soigralci so seve da tudi tokrat ne spor ni favo -riti za novo zmago, spet pa se bodo pomerili s tekmecem, ki bo najbrž igral s podvojeno vnemo. Glavna motiva za CUS sta namreč uvrstitev v končnico za napredovanje, pa tudi skalp na še neosvojenem igrišču vo dil ne ga. Med ted -nom je mlajši del Jadranove ekipe (Kristjan Ferfoglia, Ukmar, Vitez) malce dajala viroza, glavni nosilci pa so vendarle zdravi in postava bi naposled tudi morala biti kompletna. Trener Popovič išče morebitni ključ za uspeh ponovno predvsem v čvr sti igri v ob ram bi, pomembna pa bo kajpak tudi pomoč navijačev s tribune. trst-sežana Košarka, čustva in baseball Poldrugi mesec po objavi novice v našem dnevniku je bila preko krajevnega tržaškega tiska s projektom skupne košarkarske ekipe Palla-canestro Trieste - Kraški zidar seznanjena tudi italijanska športna javnost. Zamisel, da bi sestavili skupno ekipo, ki bi preko nastopanja v 1. slovenski ligi skušala prodreti v ugledno Jadransko ligo, domače tekme v njej pa igrati v tržaški športni palači, je naletela na same negativne reakcije. Od najbolj blagih - »časi niso še zreli« (predsednik CONl-ja Felluga), do drastično odklonilnih - »nora ideja« (podžupan Paris Lippi) in - »ni govora, da bi zapustili Italijo« (župan Dipiazza). Takšna stališča so pričakovana in do neke mere tudi razumljiva, čeprav temeljijo na dezinformaciji, da bi se moral namreč Trst ob sklenitvi zavezništva s Sežano odpovedati svoji ekipi v italijanskem prvenstvu, česar pa projekt - kot smo že zapisali in nam je tudi včeraj potrdil njegov pobudnik Igor Meden - sploh nepred-videva. Nasprotno, sedanja tržaška B2-liga (če se bodo v njej sploh obdržali) bi bila lahko rezervoar mladih igralcev, kar je tudi želja tržaške košarkarske stroke, ki ne razume, čemu za Trst v tako nizki ligi slabo igrajo tako dobro plačani profesionalci. Čeprav vodstvo Acegasa pogovorov s Kraškim zidarjem še ni zavrnilo, kaže torej, da se bo drzen in morda res nekoliko preveč zapleten projekt, ki tudi med našimi košarkarski delavci zbuja precejšnjo skep-so, hitro izcimil. A ne s solidnimi argumenti, ki jih morda niti ne manjka, temveč s čustvenimi. Izrečene misli v tisku, da mora Trst do vrhunske košarke priti s svojimi močmi in v italijanskih okvirih, so namreč le pobožne sanje. Tržaški ljubitelji košarke se bodo morali še dolgo let na ogled kakovostnih tekem peljati v Treviso, Ljubljano ali Videm... P.S.: Slovenska tiskovna agencija STA je prav včeraj objavila novico, da so vodilni predstavniki slovenske in italijanske baseball zveze našli skupni jezik za nastop slovenske reprezentance v italijanski C1 ligi. Dogovor sta v Ronkah dosegla predsednik slovenske krovne organizacije Boris Vehovec in njegov italijanski kolega Ricardo Fraccari, piše STA. Stanje duha ni povsod enako. Aleksander Koren odbojka - V deželnih ligah na pustno soboto skoraj vse naše ekipe na domačih tleh Spet moški derbi na Opčinah Sloga Tabor bo tokrat gostila Sočo - Val bo gostil Prato - V moški D-ligi Olympia v gosteh proti vodilni Porcii - Bodo dekleta prišla do točk? V pustnem krogu bo večina naših odbojkarskih ekip v deželnih ligah igrala na domačih tleh. Najbolj zanimiva tekma bo verjetno na Opčinah, kjer bo na spo redu povratni der bi moš ke C li ge med Slo go Tabor Tele vita in Sočo Zadružno banko Doberdob Sovodnje. V prvem delu so gladko slavili slogaši, ki so na les tvi ci tudi višje postavlje ni in so zato tudi glavni favoriti za zmago, varovanci trenerja Battistija pa bodo gotovo hoteli popraviti vtis s prvega derbija in se še dodatno oddaljiti od nevar nih mest na les tvi ci, po dru gi stra -ni pa želijo slogaši ohraniti stik z najboljšimi v ligi. Pričakujemo lahko zato borbeno in napeto tekmo. V isti ligi bodo valovci gostili nevarno Prato, ki pa bo nas topi la okr nje na, tako da morajo skušati mladi Jerončičevi varovanci to izkoristiti. V prvem delu je Prata brez večjih težav slavila, razlika med ekipama pa le ni bila tako velika, tako da bi lahko valovci mogoče pripravili pre sene čenje. V ženskem delu tega prvenstva bodo slogašice igrale v Pordenonu pro ti eni izmed bolj ših ekip v li gi. Bi -esse Triveneto ima v svojih vrstah tu- di odlično in izkušeno Bellinettijevo, ki je na tej ravni praktično neustavljiva. Maverjeve varovanke, ki bodo še nekaj tednov igrale brez libera Chiranijeve, čaka torej danes zelo težka naloga, ne smejo pa obupati. V moški D ligi ima Sloga možnost, da po treh zapored nih poraz ih spet pride do zmage, saj se bo pomerila z mladimi odbojkarji Cordenonsa. V prvem delu so varovanci trenerja Straina z lahkoto slavili, svojih nasprotnikov pa ne smejo podcenjevati, saj so med prvenstvom gotovo napredovali. To pa velja seveda tudi za slogaše, tako da od njih lahko pričakujemo, da se bodo tokrat veselili nove zmage. Težja naloga pa čaka Olympio Tmedia, ki bo sku ša la po le pi zma gi nad Fin can -tierijem presenetiti še vodilno Porcio. Naloga Goričanov ne bo lahka, Conze-vi varovan ci pa so do kazali, da so v tem obdobju v dobri formi, tako da pričakujemo, da bodo domači ekipi povsem enakovredni. Če bodo igrali dovolj konstantno, pa jo lahko tudi presenetijo. V ženski D ligi bodo vse naše ekipe igrale na domačih tleh. Govolley Kmečka banka bo gostil nevarno Pa- luzzo, ki ima na lestvici precej točk več od Goričank. Petejanove varovanke so v prvem delu proti tej ekipi izgubile, a so se ji na splošno dobro upirale, tako da niso brez možnosti. Morale pa bodo igrati zelo zbrano in borbeno, nov poraz pa bi še zmanj šal nji ho ve mož -nosti v boju za obstanek v ligi. Konto-vel bo tokrat gostil Cervignano, ki je kljub boljšemu položaju na lestvici v dometu Bukavčeve in soigralk. Naše igralke morajo skušati točke dosegati na vsaki tekmi, če hočejo imeti več možnosti v boju za obstanek, maksimalno pa morajo izkoristiti predvsem tekme pred domačim občinstvom. Pomembna preizkušnja v boju za obstanek čaka tudi združeno ekipo Bor/Breg Kmečka banka, ki bo gostil mlade igralke Fiu me Vene ta, ki so si cer do slej do -segle več točk od naše ekipe, niso pa nepremagljive. V prvem delu so nasprotnice osvojile vse tri točke, plave pa so nastopile okrnjene. Kalčeve varovanke si cer tudi tokrat ne bodo nas topi le v popolni postavi, morajo pa vseeno pre kini ti serijo pora zov, če no čejo, da bi postala pot do obstanka zelo strma. (T.G.) Sočo čaka danes še en derbi, tokrat na Opčinah proti Slogi Tabor KROMA 22 Sobota, 2. februarja 2008 KULTURA / TA TEDEN EDINOST PRED 100 LETI V tem tednu se je v gledališču Rossetti vršil jubilejni ples »vojaško-veteranskega« društva. Prireditev je lepo vspela, saj je bilo prisotnih okrog tri tisoč gledalcev. Gledališče je bilo polno do zadnjega kotička in med ljubitelji glasbe je bilo opaziti veliko mladine. Na prireditvi je bilo prisotnih veliko vidnih predstavnikov višjih slojev in tudi dunajske vlade. Sredi večera so na oder postavili cesarjev kip. Plesni pari in druga mladina so se v belih oblekah postavili okrog spomenika. Ko je godba spet zaigrala, so mladi pričeli s plesom. »Oddelek dečkov v topničarski obleki pripeljal je na oder top, iz katerega so streljali cvetlice. Ples je trajal živahno pozno v noč,« zaključuje Edinost. Edinost poroča tudi o smešnem dogodku, ki se je pripetil na tržaških ulicah: »Med enajstimi individui, ki so bili predsinočnjim aretovani radi pijanosti in radi razgrajanja na javnih ulicah - (bodi tu mimogrede povedano, da jih je bilo minole nedelje aretovanih radi razgrajanja in pijanosti nič manje nego 38 njih) - je bil tudi neki Josip R. Ta je bil grozno pijan. Imel je seboj ustno harmoniko in s to je improviziral javen koncert na trgu pred vojašnico. Kmalu je dobil obilo poslušalcev. Prišel je pa redar in mu velel nehati in oditi svojo pot. Veseli godec se pa za redarjevo povelje ni niti zmenil, ampak godel je dalje. Tedaj mu je pa hotel redar zapleniti harmoniko. A godec si ni pustil blizu: „Inštrument je moj." je vpil. Na to ga je pa redar aretoval in godec se je pustil lepo prijeti pod pazduho za desno roko in je odkorakal z redarjem proti policiji. Med potjo - in to vso pot - je pa prav veselo godel neko živahno koračnico. Redar je sicer skušal večkrat, da bi mu vzel harmoniko, a veseli godec je vselej pravočasno izmaknil harmoniko od ust in dejal: "Ne boš; inštrument je moj." Seveda se je bilo nabralo večje število lju-dij, ki so gledali ta smešni prizor.« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK V teh dneh bi se moral na uradu za delo odvijati sestanek med sindikalnimi predstavniki in vodstvom železarne ILVA, ki je odpustilo šestdeset starejših delavcev. Vodstvo omenjenega podjetja pa je vabilo zavrnilo, sestanka ni bilo, in izjavilo, da se ne mara pogajati, saj ne gre za krčenje zaposlenih, pač pa za navadne odpuste zaradi starosti, ki spadajo v pristojnosti vodstva podjetja. Poleg tega poudarja, da bi zaradi ukinitve druge Martinove peči ostalo brez dela devetdeset delavcev, zaradi česar bi moral logično slediti odpust vseh devetdesetih delavcev. Vodstvo podjetja pravi, da bodo prizadetim delavcem izplačali odpravnino in da bodo dobivali pokojnino INPS. »Tako je spet na cesti šestdeset delavcev, ki bodo morali zdaj čakati precej mesecev, da bodo uredili in prejemali svojo pokojnino,« piše Primorski dnevnik. Zveza kovinarjev FIOM je o zadevi že telefonsko obvestila vsedržavno tajništvo s prošnjo, naj posredu- je na pristojnem mestu, zlasti na ministrstvu za državne udeležbe; poleg tega je omenjena zveza energično protestirala na uradu za delo. Tajništvo Delavske zbornice CGIL je zaprosilo za razgovor z generalnim vladnim komisarjem, člane tajništva pa je sprejel dr. Capon, ki je obljubil, da bo o stvari obvestil dr. Palamaro. Tajništvo Delavske zbornice CGIL je tudi stopilo v stik z drugo sindikalno organizacijo CISL za skupni nastop. »Ravnanje vodstva livarne ILVA je vse obsodbe vredno ne samo zaradi tega, ker je kar na lepem ukinilo peč in odpustilo šestdeset delavcev, ampak zlasti zaradi tega, ker se ni odzvalo povabilu za pogajanja na uradu za delo. Podjetje ne more kar tako odpustiti svojih delavcev in ne more biti govora o odpustih zaradi starosti. V tem primeru bi morali upoštevati predpise glede odpustov zaradi znižanja osebja. Prav tako ne držijo opravičila podjetja glede krize v železarski industriji.« FILMI PO TV Sobota, 2. februarja, Italia 1, ob 13.50 Batman forever Režija: Joel Schumacher Igrajo: Jim Carrey, Tommy Lee Jones in Val Kilmer Maskirani heroj se mora v Gothamu tokrat spopasti z dvema nasprotnikoma. Z iznakaženim nekdanjim tožilcem Harveyjem, ki Batmana dolži za svojo usodo in norim, a genialnim znanstvenikom, ki Bruceu Way-nu zavida vse, od bogastva do njegovega uspeha. Še sreča torej, da mu na pomoč priskoči mladi akrobat Dick Grayson, ki se spremeni v Robina, medtem ko Bruce pogleduje za čedno psihologinjo Chase Meridian. Nedelja, 3. februarja, La 7, ob 23.30 Apollo 13 ^//Juvw Režija: Ron Howard Igrajo: Tom Hanks, Kevin Bacon in Bill Pax-ton Astronavti Jim Lovell, Fred Haise in Jack Swingert se v poškodovanem plovilu tristo tisoč kilometrov od Zemlje borijo za svoje življenje. Tik pred Mesecem je močna eksplozija povzročila izgubo kisika in moči ter dezorientacijo posadke Apolla 13. Medtem se ekipa v kontrolni sobi Nase na vse kriplje trudi, da bi nesrečne astronavte spravila nazaj domov. Ponedeljek, 4. februarja, La 7, ob 14.40 Il dottor T e le donne Režija: Robert Altman Igrajo: Richard Gere, Laura Dern, Helen Hunt in Farrah Fawcet Očarljivi Richard Gere pooseblja v Altma-novem filmu zdravnika Trevisa, ki se z veliko zavzetostjo posveča najrazličnejšim ženskim težavam. Pod drobnogled neprizanesljive kamere padejo tako ženske, ki vidijo edino rešitev svojih težav v psihologiji, take ki ljubijo druge ženske, take, ki zaupajo usodi in mislijo, da jim bo ta prinesla boljšo bodočnost, pa spet take, ki se vdajajo pijančevanju in so le v družbi kozarca vina zares srečne. Ponedeljek, 4. februarja, rete 4, ob 23.20 Hero Režija: Zhang Yimou Igrata: Tony Yeng in Maggie Cheung Na vrhuncu državljanske vojne je Kitajska razdeljena na sedem kraljestev, ki se že več let bojujejo za prevlado. Najbolj odločno je kraljestvo Qin. Njihov kralj je obseden z zavzetjem celotne Kitajske, da bi on lahko postal prvi cesar. Ves čas je tarča atentatorjev iz preostalih šestih kraljestev. Med vsemi atentatorji so najmočnejši trije, kdor jih premaga, dobi pomembno mesto, gore zlata in sprejem pri kralju. A ta naloga je skoraj nemogoča. Ko skrivnostni šerif pride z novico o likvidaciji vseh treh atentatorjev, kralj nestrpno pričakuje njegovo zgodbo. Sreda, 6. februarja, Rai 3, ob 21. uri Jalla, Jalla Režija: Josef Fares Igrajo; Fares Fares, Torkel Petersson, Tuva Novotny in Lalek Pourkarim Še en film, priseljeniškega avtorja, tokrat švedskega režiserja libanonskega rodu, ki se je dotaknil skoraj nerazumljivih kulturnih in družbenih težav sinov in hčera tistih priseljencev, ki so pred nekaj desetletji zapustili svoje rojstne države, a jim ne gre v račun, da bi popolnoma sprejeli navade in običaje novih domovin. Roro je sin libanonskih emigrantov, ki so si uredili življenje na Švedskem. Nekega dne spozna prikupno Švedinjo Liso, v katero se kaj kmalu tudi zaljubi. Ko se končno odloči, da bo o svojem drznem in skoraj prevratniškem dejanju obvestil starše, ga pričaka neljubo presenečenje. Pri njemu so zbrani sorodniki, ki mu mislijo predstaviti njegovo bodočo ženo, hčerko libanonskih znancev... (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV SLOVARČEK - ABATE=italijanski pisatelj • ABI=združenje italijanskih bank • AMA=japonska nabiralka biserov * EBO=kraj v Angoli • KETA=mesto v Gani • LAPORTA=predsednik nog. kluba Barcelone (Joan) • LOL=pritok Nila / RADIO IN TV SPORED Sobota, 2. februarja 2008 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Pesem mladih 2007: Opz OŠ Stanko Gruden - Šempolaj 20.30 TV Dnevnik, sledi Utrip evangelija 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija ^ Rai Uno 6.10 Nan.: Baldini e Simoni 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica - La tv che fa bene alla salute 9.40 Film TV: Lady Cop - La favola pre-ferita 10.20 Variete: ApriRai 10.40 Aktualno: Tuttobenessere 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Aktualno: Effetto sabato 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L'eredita' (vodi Carlo Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.15 Variete: I migliori anni (vodi Carlo Conti) 23.50 Dnevnik 23.55 Aktualno: Applausi 0.25 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.20 Aktualno: Nella profondita di Psi-che 6.45 Variete: Mattina in famiglia 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.55 Val d'Isere: SP v alpskem smučanjem, smuk (M) 12.15 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Športna oddaja: Dribbling 14.00 Glasb.: Scalo 76 17.10 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: Alias - Scoperte 20.25 Žreb lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Cold case - Delitti irrisolti 21.50 Nan.: Senza traccia 23.30 Šport: Sabato sprint 0.15 Nočni dnevnik V" Rai Tre 7.00 8.45 Risanke 8.00 Variete: II videogiornale del Fanta-bosco 9.00 Aktualno: Tv Talk 10.30 Aktualno: Art News 11.00 Dnevnik in rubrike 12.00 Dnevnik in šport 12.25 St. Moritz: SP v alpskem smučanjem, smuk (Ž) 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 15.50 Šport: Sabato sport 15.55 Tenis: Italija - Španija, Federation Cup 17.00 Vaterpolo: Catania - Fiorentina, DP A-lige 17.25 Atletika: Cross Country cinque Mulini (San Vittore Olona) 18.10 90° minuto - Serie B 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo fa (vodi Fabio Fazio) 21.30 Dok.: 3° Pianeta - Magia e super-stizione 23.20 Nočni dnevnik, vremenska napoved 23.40 Aktualno: Un giorno in pretura u Rete 4 6.10 Dnevnik - Pregled tiska 6.25 Nan.: Vita da strega 7.20 Nan.: Valeria medico legale 9.50 Aktualno: Vivere meglio 11.30 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: Doc - Tutto in un giorno 12.30 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Aktualno: Sipario 15.00 16.50 17.50 18.55 19.35 20.25 21.30 23.20 0.10 Nan.: Suor Thérèse Donnavventura 2008 Dok.: Pianeta mare Dnevnik in vremenska napoved Film: Walker Texas Ranger: Zona di guerra (akc., ZDA, '94, r. M. Pree-ce, i. C. Norris) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Shark: M per Monica - Doppia io Nan.: Law & Order: Unità Famiglie Film: The Ripper (groz., Avstrali-ja/USA '97, r. J. Meyers, i. P. Bergin) Canale 5 13.40 14.10 16.00 18.15 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 0.00 Dnevnik - Prima pagina Jutranji dnevnik Glasbena odd.: Loggione Aktualno: Amici libri Variete: Maurizio Costanzo Show Realistični show: Grande Fratello Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nan.: Il mammo (i. Natalia Estrada, Enzo Iacchetti) Resničnostni show: Amici Aktualno: Verissimo Realistični show: Grande Fratello Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia - La voce della persistenza Variete: Gabbia di matti (Pippo Franco, Oreste Lionello, Leo Gul-lotta, Aida Yespica) Realistični show: Grande Fratello Nonsolomoda 25... O Italia 1 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.40 Nan.: Otto sotto un tetto 6.55 Risanke 10.45 Nan.: Hannah Montana 11.15 Nan.: Piu forte ragazzi 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Risanka: Amerikan Dad 13.25 Risanka: I Griffin 13.55 Film: Batman forever (fant., ZDA, '95, r. J. Schumacher, i. V. Kilmer, N. Kidman) 14.50 16.20 18.30 19.00 19.25 21.10 22.05 23.05 17.20 Kratke vesti in vremenska napoved Film: La recluta dell'anno (kom., ZDA, '93, r. D. Stern, i. T. I. Nicholas) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: La vita secondo Jim Nan.: Una mamma per amica Film: Io, lei e i suoi bambini (kom., ZDA, '04, r. B. Levant, i. I. Cube, N. Long) Dnevnik in vremenska napoved Športna odd.: Guida al campiona-to ^ Tele 4 7.00, 8.35, 13.10, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 8.00, 8.30, 10.30 Buongiorno con Tele-quattro 2008: horoskop, svetnik dneva, vreme, pregovor 8.10 Storie tra le righe 8.50 Aktualno: A tu per tu (pisma Don Mazziju) 9.00, 15.15 Dokumentarec o naravi 9.30 Formato famiglia 10.35 Nan.: The flying doctors 11.05 Koncert klasične glasbe 12.05 Aktualno: Speciali - Fondazione Crup per il territorio 13.35 Odd.: Dopo il Tg - Su di giri 13.55 Košarka Snaidero Udine 16.10 Nan.: Lassie 17.10 Risanke 19.00 Aktualno: Musica che passione 19.55 Dnevnik, športne vesti 20.55 Film: Northstar dello spazio (fant., ZDA, '86) 22.35 Eventi in provincia 23.35 Glasba: Carlo Bini tenor Koncert 6.00 Aktualno: Omnibus Weekend 9.20 Aktualno: L'intervista 9.50 Nan.: Get smart 10.30 Film: I 3 nemici (kom., It., '62, i. G. Bramieri) 12.30 Dnevnik in športne vesti 13.00 Dok.: Altra Storia 14.05 17.00 Šport: Rugby Prepartita 15.00 Rugby: Italija - Irska; Torneo sei na-zioni 17.30 Rugby: Anglija - Galles 19.30 Šport: Rugby Postpartita 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Markette - Doppio brodo 21.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 23.00 Variete: Crozza Italia (p.) 1.00 Dnevnik 14.50 Sredozemlje 15.20 Alpsko smučanje: SP Val d'Isere -Smuk (Ž); St. Moritz - Smuk (M) 16.40 23.30 Vsedanes aktualnosti 17.10 Arhivski posnetki 17.25 Globus 18.00 Brez meje (program v slovenskem jeziku) 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik, vremenska napoved, športne vesti 19.30 Jutri je nedelja - verska oddaja 19.45 Vzhod - Zahod 20.00 Košarka: Jadranska liga NLB 21.35 Alter ECO 22.05 Vsedanes - TV dnevnik 22.20 Glasbena oddaja 23.00 World Strongman Cup 2004 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 0.15 Čezmejna TV - TV dnevnik If" Slovenija 1 Tv Primorka 6.10 Odmevi 6.40 Evropa.si 7.00 Zgodbe iz školjke (p.) 7.30 Iz popotne torbe: Mačka (p.) 7.45 Film: Dihaj z mano (p.) 8.00 Kviz: Male sive celice (p.) 8.45 Nan.: V dotiku z vodo (p.) 9.10 Harmonije Evrope 9.30 Kino Kekec: Kljukec s strehe 10.45 Polnočni klub: Ali je še kdo tam zgoraj (p.) 12.00 Tednik (p.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Nad.: Absalonova skrivnost (p.) 13.40 Poljudnoznanstvena serija: Zaljubljeni v živali 14.10 Film: Ljubezen do Ivy 15.55 Sobotno popoldne 16.00 O živalih in ljudeh 16.15 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare 17.20 Sobotno popoldne: Kraji in ljudje 17.35 Na vrtu 17.55 Popolna družina 18.05 Z Damijanom 18.40 Risanka 19.00 Dnevnik in vremenska napoved 19.20 Utrip 19.35 Vremenska napoved in športne vesti 19.20 Utrip 19.55 Ema 08 - Predizbor 02 21.15 Zabavna oddaja: Derren Brown: Korenček ali palica 21.45 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 22.20 Nad.: Huff 23.15 Film: Lom valov 0.45 Dnevnik (p.) Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.40 Skozi čas 7.50 Vroči stol (pon.) 8.55 Saporo: SP v smučarskih skokih 10.55 Vroči stol (pon.) 9.30 Val d'Isere: SP v alpskem smučanjem, smuk (M) (prenos) 12.20 13.40 15.40 16.30 17.00 17.30 18.50 20.00 21.30 22.05 22.30 00.40 St. Moritz: SP v alpskem smučanjem, smuk (Ž) (prenos) Machester: Nogomet, angl. prvenstvo, Manchester City - Arsenal Smučarske legende, posnetek iz Kranjske gore Oddaja za razgibano življenje: Zdaj Magazin v alpskem smučanju Ema 08: Predizbor 01 (p.) Debatna oddaja za mlade: Tekma Film: Gospodična Marple - Proti ničli Moda: Bleščica Slovenski magazin Sobotno popoldne Nad.: Medeja Koper 10.30 Dnevnik in vremenska napoved (p.) 11.00 23.30 Video strani 17.00 Dražgoše 18.00 Mladi o mladih (pon.) 18.40 Video spot meseca 18.50 Med Sočo in Nadižo (pon.) 19.20 22.00 Ne prezrite 19.25 Kulturni utrinek 19.30 Settimana Friuli 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 21.00 Brez strehe na glavo z Rebeko Dre-melj 22.10 Odprta tema: Darovanje organov -tanka meja med življenjem in smrtjo 23.10 Predsednik vlade na Goriškem (pon.) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Pogovorimo se o... RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro, vmes koledar in napovednik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše... iz Radioaktivnega vala; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert »Ljudski glas... v našo vas!«; 11.10 '70-'80-'90; 12.00 Ta rozajanski glas, sledita Sobotni mix ter Napovednik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena: Miroslava Leban - Vlak me daleč pelje; 19.20 Napovednik, sledi Večerni list; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Sobota in pol; 9.10 Prireditve; 9.45 Namig za nedeljski izlet; 11.00 Pogovor z izbrano osebnostjo Primorske; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja, tedenski pregled dogodkov; 14.45 Du jes?!; 16.15-19.00 SMS - Lestvica RK; 20.00 Legende s Tomažem Cindričem; 21.00 Indie ni Indija: Aljoša Mislej; 22.30 Podzemlje: metal, underground, hardcore, punk... zvoki RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o...; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade - New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringaraja; 9.05 Sobotna raglja; 10.10 Knjižnica za mlade; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po... ; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Drevosled; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer: Koncert iz naših krajev; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nok-turno; 23.30 Igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 6.45, 8.20 Vremenska napoved; 7.30 Slovenske novice; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Na val na Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 12.00 Moja soseska; 13.00 Do 13-ih; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.00 Popevki tedna; 17.40 Športna oddaja; 18.45 Črna kronika; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Otroške in mladinske skladbice Pavla Šivica; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 15.00 Divertimento ali glasba za razvedrilo?; 15.30 DIO; 16.05 Pavel Šivic - opus samospevov; 16.50 Portret skladatelja; 18.20 Leto 2008 - leto Pavla Šivica; 19.30 Cortesova vrnitev; 21.30 Kantate; 22.30 Simfonični koncert. RADIO KOROŠKA 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 2. februarja 2008 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VIDEM O 3/9 O GRADEC 0/6 OSuotS TRBIŽ O -i/2 o 0/2 KRANJSKA G. WS CELOVEC O 0/3 O TRŽIČ 2/S O 1/5 S. GRADEC CELJE 6/8 O MARIBOR o 6/8 PTUJ O M. SOBOTA Os/7 ČEDAD O 4/8 GORICA O 6/9 N. GORICA dla O KRANJ O LJUBLJANA S/7 POSTOJNA OS/6 KOČEVJE O N. MESTO 4/8 O ZAGREB 3/9 O N NAPOVED ZA DANES Pretežno oblačno bo z močnimi do obilnimi padavinami, v gorah nad 600 do 800 m bo močno snežilo. Meja sneženja se bo zvečer spustila do 300 ali 400 metrov in bo lahko snežilo tudi na Krasu. Ob morju bo pihal zmeren do močan jugozahodnik, pozno zvečer bo zapihala močna burja. Oblačno bo, padavine se bodo popoldne okrepile in zajele vso državo. Proti večeru se bo ohladilo, meja sneženja se bo spustila do nižin. Popoldne bo začel pihati severovzhodni veter, zvečer na Primorskem zmerna burja. Temperature bodo od 1 do 7, na Primorskem do 10 stopinj. J Ob koncu tedna bo naše kraje prešla severnoatlantska vremenska fronta. V prizemnih slojih bo v noči na nedeljo prehodno pritekal od severovzhoda hladnejši zrak. Jutri bodo spet prevladovali južni_o_ tokovi. V ponedeljek bo naše ^kraje dosegla eC^Li v. nova atlantska fronta. Hladna fronta je dosegla Alpe, severno Sredozemlje in severni Balkan ter se bo še zadrževala na tem območju. Nad naše kraje bo še naprej dotekal precej vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 17.12 Dolžina dneva 9.46. r LUNINE MENE Luna vzide ob 4.18 in zatone ob 12.13. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo v soboto močno obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi bolezenski znaki. Spanje v noči na nedeljo bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. -/^T-^ MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 8,9 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.16 najnižje 1 cm, ob 6.54 najvišje 28 cm, ob 14.04 najnižje -45 cm, ob 20.45 najvišje 21 cm. Jutri: ob 1.56 najnižje -4 cm, ob 7.37 najvišje 34 cm, ob 14.33 najnižje -52 cm, ob 21.05 najvišje 27 cm. TEMPERATURE V GORAH 500 m........... 3 1000 m ...........5 1500 m............0 OC 2000 m ........... -3 2500 m ...........-6 2864 m...........-8 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. O GRADEC -3/3 CELOVEC o -2/a o Í TRŽIČ -1/2 o KRANJ o 0/3 S. GRADEC CELJE 0/3 O MARIBOR O 1/3 M. SOBOTA Ol/4 PTUJ O O U5»3 LJUBLJANA 0/3 N. MESTO 0/3 POSTOJNA O O 0/2 KOČEVJE . ^ , -, o - - :./ O ČRNOMELJ ZAGREB 1/4 O N Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Pretežno oblačno bo bo zjutraj nad okrog snežilo le še v gorah, do 800 m. Ob morju popoldanskih urah hodno prekinila tudi z močnimi padavinami. Meja sneženja 300 m, nato se bo dvignila. Zvečer bo meja sneženja se bo dvignila nad 600 bo zjutraj pihala močna burja, ki bo v oslabela. Padavine bodo lahko pre-daljša obdobja suhega vremena. NAPOVED ZA JUTRI Jutri bodo padavine oslabele in povečini ponehale. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. V noči na ponedeljek bodo padavine od zahoda spet zajele vso državo, v ponedeljek čez dan pa v glavnem ponehale. Po nižinah bo deževalo. računalništvo - Nepričakovana poteza ameriškega koncerna Microsoft ponuja 44,6 milijarde dolarjev za Yahoo Predsednik Microsofta Bill Gates WASHINGTON - Ameriški računalniški koncern Microsoft je včeraj razkril namero za 44,6 milijarde dolarjev vreden prevzem ameriškega spletnega giganta Yahoo. Del prevzema bi poravnal v gotovini, del pa z zamenjavo delnic, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Microsoft v svoji ponudbi, ki jo je predstavil vodstvu Yahooja, vrednost ene delnice tega upravljalca istoimenskega spletnega iskalnika ocenjuje na 31 dolarjev. To je za 62 odstotkov več od četrtkove zaključne vrednosti Yahooje-ve delnice. Za to nepričakovano potezo so se v največjem svetovnem proizvajalcu programske opreme sicer odločili, da bi povečali svojo konkurenčnost na trgu spletnih storitev in se s tem okrepili v boju z iskalnim in spletnim oglaševalskim gigantom Google. Tako Yahoo kot Microsoft sta namreč na področju spletnega oglaševanja zaostala za Googlom, poudarjajo analitiki. Po ocenah Microsofta trg spletnega oglaševanja sicer raste izredno hitro, saj je predvidena rast s 40 milijard do-larj ev v letu 2007 na skoraj 80 milij ard v letu 2010. Vrednost delnice Yahooja, ki v zadnjem času pri poslovanju ne beleži želene rasti, se je po Microsoftovi objavi v trgovanju pred odprtjem borze povzpela za 54 odstotkov, medtem ko so se Googlove delnice pocenile za osem odstotkov. Izvršni direktor Microsofta Steve Ballmer je v pismu vodstvu Yahooja med drugim spomnil, da so ti februarja lani odbili ponudbo za začetek pogovorov o združitvi. Kot je znano, se je v medijih o morebitnem povezovanju med Microsoftom in Yahoojem govorilo šele maja lani. V podjetjih teh ugibanj takrat niso komentirali, analitiki pa so v resničnost omenjene informacije dvomili, saj naj bi Yahoo po njihovih pojasnilih znova utrjeval svoj položaj na trgu in bi ob povezavi z Microsoftom pridobil malo. Ballmer pričakuje, da bo Yahooje-vo vodstvo tokrat proučilo njihovo ponudbo, "vendar pa si pridružuje pravi- ANSA co, da naredi vse korake, potrebne za zagotovitev, da bodo Yahoojevi delničarji imeli priložnost uresničiti vrednost" njihove ponudbe. Prevzem naj bi dobil zeleno luč s strani pristojnih regulator-nih organov in bil nato zaključen, kot napovedujejo v Microsoftu, v drugi polovici letošnjega leta. Poleg tega v tem vodilnem svetovnem proizvajalcu programske opreme pričakujejo, da bodo z združitvijo obeh podjetij pri stroških prihranili najmanj milijardo dolarjev letno, še poroča AP. Kot so sporočili iz slovenske podružnice Microsofta, namerava njihova materinska družba ključnim inženirjem, odločevalcem in zaposlenim podjetja Yahoo na vseh področjih ponuditi ugodna plačila za nadaljevanje sodelovanja. Yahoo je sicer pred dnevi objavil, da je lani ustvaril 12 odstotkov manj dobička kot v letu poprej, torej 660 milijonov dolarjev. Po vnovičnem znižanju dobička so v družbi napovedali, da bodo odpustili 1000 od skupno 14.300 zaposlenih. (STA) vreme - Orkanski veter s padavinami Po severni Evropi pustoši viharno vreme HANNOVER - Po severni Evropi znova pustoši viharni veter, ki ga spremljajo močni nalivi, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Vreme tako povzroča težave na Danskem in Švedskem, kjer je več tisoč gospodinjstev ostalo brez električne energije. V Nemčiji slabo vreme povzroča predvsem kaos v prometu, v Veliki Britaniji pa je zaradi vetra nasedel trajekt. Na Švedskem in Danskem je orkanski veter včeraj povzročil številne izpade v električnem omrežju, poleg tega pa je prebivalcem na tem območju povzročil veliko strahu pred poplavami. Na jugu Švedske je brez električne energije ostalo več kot 12.000 gospodinjstev, danski radio pa je poročal, da so brez elektrike ostali tudi na le- toviškem otoku Laesoe. Prav tako o močnih nalivih in orkanskem vetru poročajo tudi iz Nemčije. Na Spodnjem Saškem se je včeraj v vremenskih ujmah zgodila vrsta prometnih nesreč, v katerih je po navedbah lokalne policije nekaj ljudi utrpelo lažje telesne poškodbe. Slabo vreme je spremljal orkanski veter, kije podiral drevesa, pri čemer je bilo prav tako poškodovanih nekaj ljudi. Vreme-noslovci tudi za naslednje dni še ne napovedujejo izboljšanja. V viharnem vetru je v morskem prelivu med obalo Velike Britanije in Irske nasedel trajekt, na katerem je bilo 23 potnikov in članov posadke (na sliki). Obalna straža je s helikopterjem rešila vseh 23 ljudi na krovu. (STA)