Splošne vesti. KONTRAKTUALNA STOTINA. Med tremi tisoči učiteljstva v Sloveniji je dobra stotina .takozvanih kontraktual« cev, učiteljev, ki so nastavljeni pogodbeno. To so brezdomovinci proti svoji volji. Ita-lija jih je vrgla na cesto, ker so čutili slo= vensko, v Sloveniji žive kot ne dobro došli gosti, ker so italijanski državljani. Biti dr= žavljan je namreč več, kot pa biti pripadnik enega plemena. Poleg tega je posebno zads nji čas slovenska narodna zavest toliko na* predovala, da poznamo Kranjce, Štajerce, Primorce, Korošce, med tem ko je pojem Slovenec zaenkrat še nerazčiščen in nedo« gnan, pojem eksaltiranih fanatikov. Pa k stvari! Stotina kontraktualnih učiteljev je polom slovenskega gospodarstva. To mnenje je prevladovalo v uradnih in ne* uradnih krogih, ko je bilo število kontrak= tualcev še daleko nižje, in prevladuje da* nes, ko je narastlo — čujte! — na celo stotino. Zadržali so gospodarski polom v de= želi le na ta način, da so pogodbenim učiteljem odmerili 60% plačo. Teh šestdeset odstotkov ima svojo logiko. Ali ima ostalo učiteljstvo polno plačo kot nagrado za svoje državljanstvo, ali se hoče pri kontraktual* cih dokazati, da jc v resnici predobro pla« čano? 40% je zagonetna številka, ki doka= zuje, da moreš živeti prav tako s celo, ka* kor s polovično plačo. Če ne dokazuje še, bo pa to dognal eksperiment! Ministrski svet, ki je koncem meseca aprila pretresal položaj pogodbenih učite« ljev, je priznal, da je postopanje s kon« traktualci nevzdržno. Priznal je, da so brez* pravni, s tem, da jim je zagotovil službo za tri leta s pogodbo, priznal je s tem, da je načelno ustanovil. da se plačujejo kakor ostalo učiteljstvo. S tem kontraktualci še daleko niso zenačeni z ostalimi, ker ne mo= rejo nikakor doseči stalnega nameščenja, da niti ne govorimo o vseh drugih pravicah, ki izvirajo iz tega. Ministrski svet je na= čelno priznal, da gre učitelju za isto delo enako plačilo, in ga zavaroval pred samo* voljo lokalndh činiteljev s tem, da mu je zajamčil službo za tri leta. ¦ Ukrep ministrskega sveta so kontrak« tualci sprejeli z odkritim veseljem. Ni bilo vse, kar so želeli, a bilo je mnogo. Pred« vsem je dajalo upanja, da bo že enkrat padla ona nedobrohotnost, ki so jo imeli dovolj prilike spoznavati posebno v mari= borski oblasti. Vse kaže, da se je kontraktualno uči= teljstvo v tem varalo. Vse kaže, da hočejo lokalni činitelji ostati — vzlic ministrskemu sklepu — kontraktualcem enako nenaklo* njeni kakor doslej. Zakaj dvojna mera spričo bore stotine ljudi, ki so prestali več siabega kot dobrega — je umljiva samo majhnim, res majhnim ljudem, in bodo znali razložiti samo pigmejci, a še ti ne v obraz, ker se sramujejo. Ali je res, da od* jedajo pogodbeni učitelji kruh drugim? Ta očitek prevladuje celo med nekontraktual* nim učiteljstvom samim. Jasno je, da sto^ tina ljudi ne more pasti odločilno na teht* nico. Tudi so dobili kontraktualci večinoma taka mesta. ki jih drugi niso marali. Po naših središčih je polno oseb, usposobljenih za učiteljsko službo, ki raje doma čakajo boljših prilik, kakor pa da bi šli v hribe, kamor so šli kontraktualci. Ali so take osebe oškodovane? Ali so njih gmotne pri= like tako slabe, da jim brezposelni, prega= njani in zlostavljani ljudje odjedajo kruh? Krilatica o odjedanju kruha je zrastla na slabo pognojenih tleh in jo more krmiti kvečjemu zloba. Pojav, da javnih in zaseb* nih služb ni dovolj, ni omejen le na šolstvo in tudi ne le na Slovenijo, ne samo na našo državo. Kriza je vsečez, in kdor hoče na« menoma biti krivičen, bo dolžil, da jo je povzročila stotina brezpravnih ljudi. Povsem drugo vprašanje je, kako so kontraktualci s svojo nagrado živeli. To ni le vprašanje administracije, marveč vpra= šanje najprimitivnejše človeške pravično^ sti. Kriči že dejstvo samo na sebi, da pre* jema edcn od dveh, ki vršita isto delo, komaj polovico od druzega. Žalostno pa je, da, zločinsko, ako so se pustile stradati cele učiteljske rodbine le radi ločevanja med kontraktualci in nekontraktualci. Kon= traktualec s svojo nagrado ni mogel živeti. Ako je imel na nesrečo še kakega svojca, da ga je moral podpirati, je trpel bedo. Rodbine pa so se morale odreči vsemu ter so se zadolžile, ako so hotele imeti najnuj* neje za obstanek. Te razmere trajajo že leto in več, pa še ni trohice razumevanja za njih težek položaj pri nekaterih takih, ki bi od njih lahko zahtevali nekoliko uvi= devnosti, da niti ne govorimo o sočutju. Ali hočete pognati ljudi v bolezen in pogin? V večjo čast fiskusa se v teh mesecih na poseben način štedi prav pri Ijudeh, ki so bili stalno mačehovsko tretirani. Minis strski svet je kontraktualce izenačil z osta« lim učiteljstvom ter jim pogodbeno zajam^ čil polno plačo za vso službeno dobo. S tem bi bila popravljena krivica, ki se je de* lala doslej. A kaj doživljamo? Rešuje se slovensko gospodarstvo pri stotini strada= jočih ljudi. Vzlic ministrskemu sklepu, vzlic pravični pogodbi se kontraktualcem odtrguje pošteno zasluženo s tem, da se jim nakazuje polna plača šele z julijem te« kočega leta. Kaj pomenja to? Ali pomenja, da bo moral pogodbeno nastavljeni učitelj tudi nadalje računati z nenaklonjenostjo kot tujec, ki drugim odjeda kruh? Ali pos menja, da se mora reševati gospodarska kriza pri tistih, ki najtežje živijo? Prizadeti učitelji, pomagate si s ta= kojšnjimi prrzivi, kakor hitro ste dobili ob* vestilo, da ste oškodovani vzlic jasnemu besedilu pogodbe! Prepričani smo, da bi> sčasoma vendarle zmagala zakonitost nad zlo voljo. —ski. — Samoizobraževalni tečaj pov. UJU od 25.—30. avgusta v Ljubljani. Okrajna učiteljska društva, ki še niso odgovorila na tozadevno okrožnico poverjeništva, naj to store takoj! Prijavijo se lahko tudi posa* mezne učne osebe direktno pri poverjenU štvu. Predavanja so razvidna iz zadnje šte* vilke »Učit. Tov.« — Cena vožnje za skupščino UJU bo javljena takoj, kakor hitro se izve rezultat. Do sedaj še ni ugotovljeno ali bode V* ali le Vi vožnja, ker min. saobr. še ni rešilo tozadevne vloge. — Teme za učiteljsko skupščino UJU v Skoplju. ki jih je razpisal Izvršni odbor UJU so bile istemu vposlane. Izbrane so sledeče: Prva: »Program naše organizacije v bodočnosti«, poroča Borivoj Josinovič, učitelj v Šabcu. Druga: »Obči pregled naših* prosvetnih razmer in njihovo izboljšanje«. poroča Nikola Gašič, učitelj na učiteljišču v Mostarju. Obe temi bodeta natisnjeni v »Narodni Prosveti« in je z objavo pričela »N. P.« v 56. številki od 24. julija t. .1. — Onim, ki gredo na glavno skupščino UJU v Skoplje. Mislim, da je za največjo večino slovenskega učiteljstva, ki 5se od= pravlja na skupščino v Skoplje, tako Skop= Ije kakor Južna Srbija docda neznan svet; zato mislim, da bi vsakomur dobro došel vodnik, ki bi pokazal in povedal, kaj je ti= sto novo, kar se bo 'videlo, odkod je in za= kaj, kakšna je njegova povest. Najprimer« nejšega takega vodnika pa sem našel v knjigi »Skoplje i Južna Srbija«, ki jo je 1. 1925. izdalo in založilo »Prof. društvo v Beogradu«, a so pri njeni sestavi sodelovali jmanstveniki, ki po svoji stroki dobro po* znajo te kraje. V !epi obliki podaja knjiga na 242 straneh naslednjo vsebino: »ueografsko=etnografski pregled Južne Srbije« (dr. Bor. M. Drobnjakovič); »Stari srpski spomenici u Južnoj Srbiji« (dr. VI. K. Pet* kovič); »Grad Skoplje i njegov lstonjski značaj tokom vekova« (dr. M. Kostic); »Znamenitosti u Skoplju« (dr. P. b. Jova= novič); »Kosovski seoftki vez« (M. D. Lap* čevid); »Južna Srbija in Slovenija« (A. Me* lik); »Jedan prilog proučavanja motiva na* rodne poezije u Južnoj Srbni (J. M. Pro= danovič); »Nekoliko narodnih umotvon* na« (Dj.' J. Kiselinovič); »O osnovnoj ka< rakteristici narodnih govora u južnim kra= jevima« (dr. M. Pavlovič); »Muzičke karak= teristike našega juga« (K. P. Manojlovič); »Mistična lepota Makedonije kao izbor sli= karskih motiva« (Pr. Karalič); »Od Skoplja do Bitolja i Prilepa« (P. Sokolovič); »Kroz Kačanik preko Kosova do Kumanova« (N. Trajkovič); »Skoplje kao kulturno sredi* šte« (Gl. Elezovič); »Jedan pisac iz Južne Srbije« (D. Pavlovič); »Prosvetne prilike u Južnoj Srbiji« (Drag. S. Obradovič); »In* trospektivni interes Moravsko=vardarskih Srba u doba puberteta (Sl. Popovič); »Juž= na Srbija kao privredna oblast od 1912. do 1925.« (Drag. Miličevič); »Nekoliko utisaka s puta kroz Južnu Srbiju« (St. Markovič); »Narodno Pozorište u Skoplju« (dr. P. Slankamenac); »Društvo Sv. Saive« (dr. J. HadžisVasiljevič); »Rad ženskih društava u Južnoj Srbiji« (K. Cvetkovič); »Sokolstvo u Južnoj Srbiji« (P. M. Lazarevič); »Feri* jalni Savez i njegov rad u južnim krajevi« ma« (Drag. P. Putnik); »Justiniana Prima — Skoplje?« (dr. G. Novak); »Crkv«na vla« stelinstva u Srednjesvekovnoj Srbiji« (dr. R. M. Grujič); »Geološka i rudarska skica Južne Srbije« (dr. M. T. Lukovič); »Arhiv za arbansku starinu, jezik i etnologiju« (dr. V. Novak); »Južna Srbija u našoj knji* ževnosti« (P. Stefanovič); »Naša istorijska prošlost u južnim krajevima (D. Vulovič). V podrobnosti se ne bom spuščal; rečem pa lahko, da je knjiga — tiskana deloma z latinicom, deloma s cirilicom — urejena v glavnem tako, da geografsko*zemljepisni članki tvorijo nekak okvir za druge skupine člankov, ki se ozirajo na etnografijo, ioh kloro, narodno in cerkveno umetnost ter na kulturno življenje opisanih krajev. Opi« som je priloženih več slik, zenjljevid Južne Srbije, geološka karta in 11 narodnih na= pevov iz Južne Srbije. Taka je torej na kratko povedano ta knjiga, ki bi jo pripo* ročil za vodnika onim, ki gredo v Skoplje; primerna pa je tudi drugače za učitelja, ki hoče o teh krajih govoriti v šoli, kakor tudi za šolske knjižnice. Komur je na tem, da jo dobi, naj pošlje na moj naslov najka*  sneje do 10. avgusta t. 1. vsoto 50 Din, ko* likor knjiga stane. Naročnikom predam knjige ob njihovem pfihodu v Beograd. — Pavle Flere, Beograd, Ministarstvo Pro= svete. — Nekaj misli k redukciji šol pri nas. {Dopis.) Listi so prinesli pod bobnečim na* slovom »Demontiranje osnovnega šolstva v Sloveniji« članke, ki hočejo ustvariti med ljudstvom mnenje, da se pripravlja z neko politično koalicijo ataka na celokupno našo kulturo. Seveda se je pridružil enemu listu še drugi in na to še tretji s še gorostasnej* šimi izvajanji. Politiki se prepirajo za zas devo. ki je že davno znana; za načrte, ki so jih odobravali ali pa vsaj k njim molčali že davr.o današnji gromovniki za napredek solstva v Sloveniji. Da ne bo slepomišenja in varanja javnosti, je treba ugotoviti, da v mariborski oblasti ni takih redukcij, na* sprotno bo otvorjenih s šolskim letom 1927./28. tam 161 novih razredov. Treba bo na dan z dejstvi, ki jih politiki preobračajo in skušajo slepiti nepoučeno javnost. Sta= novsko glasilo bodi tudi v tem oziru zrcalo, iz katerega naj odseva gola resnica, če je ta nekaterim ljuba ali ne. Za tem vprašanjem tiči namreč tudi klasična priča naše prejšnje politične zaslepljenosti. v kateri smo hoteli kljubovati vsem in ndkomur, ko sta vladala strankarstvo in zagrizenost in ni nihče računal z možnostjo katastrofe. Kakor takrat tako je tudi za danes bolje, da motrimo taka vprašanja iz stvarnih in ne političnih vidikov. Z vsemi članki ni še rešeno vprašanje redukcij. Na vsak način pa bo treba izpregovoriti tudi jasno besedo, kje je krivda, da je prišlo do redukcij, ker se je potreba v bodoče izogniti takih kata* strof in popraviti tudi sedanjo, v kolikor redukcija ni bila upravičena. — Državna skupščina UJU v Skopliu. Delegati in delegatinje! Javite nemudoma poverjeništvu svojo udeležbo! Po 1. aygu= stu dosle prijave zaradi prenočišča se pod nobenim pogojem ne bodo upoštevale. — Uporaba šolskfth prostorov v druge namene. Prosvetno ministrstvo je izdalo odlok, na podlagi katerega se smejo upo= rabljati solski prostori za izvenšolske namene le tedaj, če je preje že popolnoma ustrezeno potrebam šo!e, a tudi takrat sme krajni šolski odbor dovoliti uporabo pro* storov do preklica le v take svrhe, ki ne motijo šolskega dela. — Učiteljstvo zmožno madžarskega ali nemškega jezika. Ministrstvo prosvete za* hteva seznam vseh učnih oseb, ki znajo nemški ali madžarski jezik. Sreski pogla= VarJi, ki morajo sestaviti te sezname, mo= rajo pri vsaki učni osebi pripomniti, ali je ^°iZ-7a za Poučevanje v navedenih dveh J^-ziKin. stva"~.P°dprimo pevski zbor UJU učiteljs rn .nrwi .utemeUitve tozadevnega predloga ni rPKrajinski skupščini v Kranju). O njem Orean! ?°voriti- Vsi fia clobro poznamo. udeiJv«IJ1.je PreP0treben za umetnostno ejstvovanje učitelJstva samoizobrazbe m za vzgojo naroda. Z zborom more start le pridobiti na svojem ugledu, ne le pri inte* ligenci, ampak tudi med -narodom, kar nam jasno kažeta češka in moravska učiteljska pevska zbora, ki sta dvignila na svetoven sloves čast svojega stanu in naroda. Doslej je zbor javno nastopil v Ljubljani, Trbov« ljah, Št. Vidu, na Viču in v Kranju s prav lepim uspehom. Odzval se je radevolje po« zivu organizadje z& koncert na skupščini. Tovariši pevci in tovarišice pevke žrtvujejo mnogo časa in sredstev za prospeh zbora. Zato je dolžnost organizacije, da ga pod« pira ne le moralno, ampak tudi materialno, saj nosi njeno ime. Dosedanja podpora okrajnih društev po 1 Din mesečno je bila malenkostna. Zaradi brezbrižnosti je nje* gov obstoj ogrožen. Breme je malenkostno, saj je vendar prva dolžnost vsakega člana podpirati v prvi vrsti stanovske stvari. Brez podpore s strani vsega učiteljstva bi zbor razpadel. Ker je pevskd zbor UJU učiteljski organizaciji prepotreben za umetnostno udejstvovanje učiteljstva in za vzgojo naroda in more učiteljstvo z njim le pridobiti na svojem ugledu, s katerim je združena moč stanu, plačaj vsak organizi* ran član. po 1 Din mesečno za pevski zbor kot obvezno članarino, ki naj jo plačujejo društva poverjeništvu. — Vrtnarski tečaj na Grmu. V dneh 25., 26. in 27. avgusta t. 1. namerava prire* diti ravnateljstvo na kmetijski šoli na Grmu tečaj s teoretičnim in praktičnim poukom o vrtnarstvu in zlasti o cvetlicah ter kon* zerviranju povrtnine. Udeleže se ga lahko moški in ženske ter še posebej opozarjajo na ta tečaj tudi učiteljice in uČitelje, ki se zanimajo za vrtnarstvo. Prenočišče bo pre? skrbljeno deloma na kmetijski šoli na Gr« mu, deloma na gospodinjski šoli v Šmi« helu. Po možnosti se bo nekoliko prispe* valo tudi za prehrano tečajnikov. Obenem se bo ob tej priliki tečajnikom brezplačno razdelilo nekaj boljšega vrtnega semenja in sadik. Ker število udeležencev ne more biti neomejeno, naj se interesenti za ta tečaj čim prej prijavijo z dopisnico na ravnatelj* stvo spec. živinorejsko^poljedelske šole na Grmu v Novem mestu. Ako bi se tečaj radi katerihkoli ovir ne mogel vršiti ob določe* nih dneh, se bo to pravočasno objavilo v dnevnih časopisih. — Pospeševanje kmetijskega in obrt« nega šolstva s stranj. oblastne skupščine v Ljubljani. V proračunu ljubljanske oblast« ne skupščine so sledeče postavke v korist nadaljevalnega šolstva: Tečaji za kmetijsko izobrazbo učiteljstva osnovnih šol 25.000 Din, podpore za kmotijski nadaljevalni pouk na osnovnih šolah 25.000 Din, prl= spevki za gospodinjske šole 50.000 Din, go« spodinjski tečaji na deželi 100.000 Din, vzgoja učiteljic za gospodinjske šole 25.000 Din, podpora obrtnim in trgovskim nada= ljevalnim šolam 200.000 Din, podpore učen^ cem strokovnih šol 50.000 Din, podpore za izobrazbo učiteljstva strokovnih šol 50.000 Din. Pod partijo prosveta: Podpore raznim prosvetnim napravam 250.000 Din, pospe* ševanje prosvete 250.000 Din. — Opozarja* mo prizadete tovariše, ki delujejo na teh poljih, na te postavtke v proračunu oblast^ nega odbora za ljubljansko oblast. — Učiteljska disciplinarna sodišča. Glavni prosvetni svet, ki mu je bila pover? jena Tialoga proučitd uredbo o učiteljskih disciplinarnih sodiščih, je končal svoje delo in podal daljši elaborat prosvetnemu mini^ stru ter predlaga revizijo uredbe, ki pa se naj vrši v smislu predlogov UJU. — Prve disciplinarne zadeve pred novim oblastnim učiteljskim disdplinskim sodi= ščem v Ljubljani. Dne 15. t. m. jc bila pri prosvetnem oddelku v Ljubljani prva raz* prava po novi disciplinski uredbi o učitelj* skih disciplinskih sodiščih. Slučajno je bil kot prvi izžreban za sodnika — strokov* nega druga za to sejo tov. poverjenik A n = d r e j S k u 1 j. — 92«letniki mariborskega učiteljišča. Zvesti slovesni zaobljubi, ki smo jo dali pred 5. leti v Mariboru, kličem Vas na naš 35sletni sestanek v sredo 3. avgusta v Celje. Vzpored: Ob K12. uri banket v hotelu »Evropa« tik kolodvora (cene zelo zmerne) — potem skupno slikanje, ogled mesta in okolice ter skupna večerja. Drugi dan evens tualen izlet v Rogaško Slatino, Laš'ko ali Dobrno. Tovariši pridite vsi! Sramota za istega, ki izostane! Njega bomo črtali iz naših vrst ali pa odžagali kot suho vejo od debla. Zapomni si Brons! — Da vem priglasiti končno število udeležencev, naj mi vsak po dopisnici naznani število oseb do 1. avgusta t. 1. Na veselo svidenje tedaj! — Kar je zmogel znani tov. dr. Brn s svo« jimi veterani 80 in Sl^letniki v Slov. Grad* cu, to moramo storiti mi 924etniki tudi v Celju; zato le vsi na krov! — Sklicatelj Srečko Pečar, Št. Pavel v Sav. dolini. —¦ Uporaba šolskih prostorov v pros svetne namene. Da se omogoči učiteljstvu prosvetno delovanje med narodom odloča prosvetno mdnistrstvo, da se smejo upos rabljati šolski prostori za vse šolske prire? ditve, za predavanja in prosvetne priredit* ve pod vodstvom učiteljstva. Šolske telo« vadnice pa smejo uporabljati ko ni šolske telovadbe tudi telovadna društva proti od= škodnini, ako isto zahteva krajni šolski od= bor. — Učiteljstvo je odgovorno za to, da se predavanja in prireditve v šolskih pro« storih ne zlorabljajo za ščuvanje zoper državo, zakone, državna oblastva in nji« hove odredbe. — Pedagoška centrala v Mariboru. (Pcd. did. krožek.) Knjižnica Pedagoške centrale v Mariboru se nahaja odslej v Dr« žavnem ženskem učiteljišču, 1. nadstroipje, soba štev. 24. Vhod iz Cafove ulice. Poslo* vala bo do preklica ob četrtkih od 15. do 17. ure. Sezname knjig bodemo poslali šo= lam takoj, ko bo knjižnica preurejena, naj= brž še tekom letošnjih počitnic. — Pedagos škosdidaktiški krožek v Mariboru. — K reorganizaciji Učiteljske samopos moči. Že na zadnji skupščini v Kranju sem mislil sprožiti fnisel o reorganizaoiji U. S. glede na eno točko, ki se je menda pri zad* nji iz-premembi pravil spravila vanje._ To je misel o vsprejemu tudd onih učiteljskih oseb, ki so že izpolnile 50 let. Tem je krat* komalo odrečen sprejem. A to ni prav! Koliko je med njimi takih, ki bi pod vsa« kimi, količkaj vzprejemljdvimi pogoji vstos pili radi vanjo! Ker pa je to dozdaj one= mogočeno, gledajo v teh goispodarskojmi^ zernih časih žalostno na trenutek svoje smrti, ko bodo morali njih zaostali svojci, katerim za časa svojega življenja niso mogli ostaviti kakega premoženja, nositi težke posledice njihovega odhoda in kriti ogroms ne stroške pogreba itd. Mnogo je tudi takih, zlasti na Štajerskem, ki so zdaj v drugih sličnih inozemskih (avstrijskih) društvih. A tudi za te je težko sodelovati preko mej, potem pa gre tudi leta in leta mnogo do= mačega premoženja izven naše države. Vem, da bi tudi ti rajši pristopili k domači organizaciji, ako bi jim bil pristop omogo= čen. Zato naj se pri reorganizaciji U. S. nc preide kratkomalo preko takih učiteljskih oseb dn naj se tudi njim omogoči pristop v U. S. Res, da so slučaji umriljivosti v teh vrstah bolj pogosti, kakor pred 50. leti sta* rosti, a to bi ne smel biti vzrok odbijanju starejših, ker gotovo to ni znak kolegijal* nosti dn stanovske enakopravnasti. Da se torej tudi takim omogoči pristop, pa naj se izdelajo pravila v tem smislu, da naj oni nad 50 let stari, ki se nameravajo pridru* žiti organ-izaciji, pri vstopu -viplačajo pri= merno določeno vsoto v gotovini (lahko v več zaporednih obrokih), ki naj bi priklads no izenačila nadpetdosetletnike z onimi starejšimi tovariši, ki smejo še vstopati v U. S. Naj se pri reorganizaciji U. S. te iz pravionosti izvirajoče potrebe nikakor ne prezrc! — Batog. — Žensko učiteljišče v Somboru je iz* dalo svoje letno poročilo. To učiteljišče ima svoj internat, ki so se ga letos poslužile 103 kandidatinje, a vseh kandidatinj je bilo 163. Poročilo, ki je izšlo na 106. straneh, je zelo izčrpno. Prinaša vse statistične podat^ ke gojenk in omenja vse prireditve na za= vodu in tudi prav lepo opisuje izlet IV. let* nika v Slovenijo. Taka poročila bi bila pri= merna za vse šole, ampak žalibog da v pos vojni dobi ni za to primernih kreditov. Somborsko žensko učiteljišče z internatom pa iz prihrankov lahko izdaja taka pos ročila. — Hrvatski pedag. knjiž. zbor poroča, da je dne 24. julija t. 1. umrl bivši predsed^ nik H. p. knj. zb. Ivan Martinovič, profesor učiteljišča v pok. Pokojnik je bil star 80 let in ima mnogo zaslug za hrvatsko šolstvo in učiteljstvo. Učiteljstvo mu ohra^ nja časten spomin! — »Studenci pri Mariboru« je naslov 54 strani obsegajoči knjižici, katero je iz« dal krajevni šolski odbor v Studencih ob priliki proslave 50sletnice ondotne šole. Ta knjižica se prijetno razlikuje od običajnih letnih šolskih poročil in pregledov, kakor so se navadno izdajala pri nas ob podobnih prilikah. Avtor namreč ne podaja suhopar* nega razvoja šole, ki se je razvila tekom 50 let iz prvotne dvorazrednice v šestrazredno deško, šestrazredno dekliško osnovno šolo ter v dvorazredni otroški vrtec, ampak nam slika v glavnih obrisih zgodavinski razvoj tega važnega delavsko industrijskega kraja od početka pa do današnjih dni. Zato delce ni le poučnega, ampak tudi vzgojnega po* mena zlasti za Studenčane; saj tvorijo ve« čino prebivalstva priseljenci iz najrazlič« nejših krajev. S pridom jo pa bode čital vsak, kdor se zanima za dogodke in razvoj okolice našega obmejnega Maribora. Knji^ žico se naroča pri krajevnem šolSkem Qd« boru v Studencih pri Mariboru. — Črnomelj. Na Petrovo, dne 29. ju= nija je odbor Podmladka Rdečega križa na osnovni šoli v Črnomlju priredil razstavo deških in dekliških ročnih del. V okusno okrašeni učilnici so bili ob vhodu razstav« ljeni deški ročni izdelki vseh razredov. Malčki nižjih razredov so sc izkazali moj« stri v izrezovanju in lepljenju in izdelova= nju ličnih predmetov iz lepenke. Veščaki pa so tudi v rezbarstvu. Škatljice, stenski okraski, konjički in razne igračke izdelane kar najskrbnejše in najspretnejše, so vzbu= jale pri posetnikih splošno začudenje. D:i imajo naši malčki dar p.lastičnega upodabs ljanja, so pričali glinasti sadeži in živali, pa mizice, stolčki in drugo. Učenci višjih razredov so pokazali svojo umetnost s strugarskimi izdelki (svečniki, gobice, škatlice, vretenca in slično). Vsak posetnik pa se ni mogel dovolj načuditi preciznim in mojstrskim izdelkom iz pletarstva. Vsak je hotel odnesti s seboj dragocen spomin in listki za srečolov so bili mahoma prodani. Srečni dobitkarji so odnesli stolčke, mv zice, stojala za cvetice, košarice v raznih oblikah, da celo zibelko. Na mizah so bili razstavljeni predmeti dekliških ročnih del. Tudi ti so 'vzbujali splošno pozornost in začudenje in učiteljstvo ročnih del je mo* ralo radovednim mamicam neprestano tol= mačiti, s kakšnimi sredstvi in na kakšen način je dosegla s pridnimi učenkami tako odlične uspehe. Vsi so prišli na svoj račun; razstavljalci. ki so s ponosom opazovali številne posetnike odhajajoče z zadovolj« nim izrazom, pa tudi učiteljstvo, ki je s to razstavo pokazalo uspeh svojega truda. Posetniki pa smo hvaležni vsem, posebno učitelju g. Štrublju in gdč. Miklavčevi. Na svidenje prihodnje leto! —k. •— Pojasnilo. Čeprav je ime »Zika« so* dobna skovanka iz besed »Žitna kava«, je vendar postalo to ime zelo popularno, ker ima čisto domač kolorit ter znači priznano dobro in razširjeno blago vsakdanjega kon« zuma. Neprimerno pa je uporabljati to ime za vsako žitno kavo. Kajti ime »Žika« je zakonito zaščiteno ter pristoji samo dvojno« sladni rženi »Ziki«, ki jo izdeluje pražarna »Žika« v Ljubljani. — Štampiljke za krajevne šolske od> bore po predpisu oblastnega šcrlskega od« bora izdeluje Sitar & Svetek, graverski za« vod, Ljubljana, Sv. Petra cesta 13.