AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN T ^ IN. LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME Cl" Je torej pripravljeno, in naše ženske in naša dekle-^ eVelandu imajo lepo priliko. Enako pa tudi po vsej državi .jT^I Po drugih naših naselbinah. ' »tliUVlla taJnica Mrs- Josephine Račič nam tudi sporoča, da je 1 !*ovPrila meseca pristopilo k Slovenski ženski zvezi nekaj nad «6-Ji ri'1 v vseJ kampanji pa nad 1,400 članic, kar je pač °' to,Poroka \ irs. Louis Arh, 387 E. W Što airi naznanjata, da se 'k? «3'una hčerka Helen z i. 'M Verderber, 10323 m k ^ °roka se vrši v soboto Vjj b 9. uri zjutraj v cer- ij0 "nebovzete na Holmes f»«niki in prijatelji so ^ se udeležijo poro-e- Mlademu paru že- 0 h k Vranje lekaren t A »a oJe r» Sceče, zdravja in na> CljenJ'u- ,>a,' :l,^pleas sodnik Skeel je O Se 'zniža število pike-'^jeabajajo pred lekarna-ie;>;v teku štrajk. Sodnik ^ da je prišlo radi C Mnogih spopadov, ki ^ preprečeni. Štrajk ' takozvanih verižni- ^'jjjarshall Drug Co. in 15 Co. Strajk traja Nrca. . * domovine ^ S,Sar- slovenski grocer " Clair Ave. je prejel ' fara pri žalostno obvestilo, !eminila mati Marija 65 let. let* lifl0' a • —..... JV ln hčer Alojzijo, °^na in hčer Mj Tam zapušča tu- ^ in ncer Mari- V^-orič. Naj bo blagi i n3en blag spomin. *>nua Policista ' H, 'Ceste in st- Clair ,c&nili iz Erie jezera st-are Berte Kari, ki policista Franka j6 Je dolgo časa boleha-aJbrž bolezen pogna- Konvencija železničarjev Kot smo že poročali zboruje v Clevelandu konvencija železniških uslužbencev. Prvi predlog, ki je prišel na vrsto na konvenciji, se tiče šesturnega dela za vse železniške uslužbence. Odkar je nastala kriza, v letu 1929, je sko-ro že en milijon železniških uslužbencev zgubilo delo. šestur no delo bi jih zaposlilo, toda plače se ne bi smele znižati, •etudi bi uslužbenci manj zaslu žili. To pomeni, da bi bile želez nice prisiljene računati več za vožnjo. 50-letnica Katoliška slovaška župnija sv. Benedikta v Clevelandu je te dni praznovala 50-letnico svojega obstanka. Kakih 2,000 ljudi slovaškega pokoljenja je priredilo parado. Slovesno sv. mašo ob tej priliki je imel edini slovaški opat v Ameriki, Most Rev. Gmuca. Po cerkvenih • opravilih se je vrši banket. Zamorci na delu Državni poslanec Gillespie je laznanil te dni, da mu je gover-ner Bricker obljubil, da bo da delo 20 zamorcem in sicer v od delku za brezposelno zavaroval nino. Kot izjavlja Gillespie so bili zamorci "strašno zanemarja ni" pri javnih delih! Radio program danes Naše prijatelje opozarjamo na izredni program, ki se bo oddaja danes, popoldne od 1:45 do 2:00 ure na postaji WGAR. Mr. An tončič, vodja programa, vam bo že povedal tekom programa zakaj se gre. Ne bo parade Komunisti so v mestni zbornici zopet zgubili eno bitko, ko je mestno zbornica pri svojem zadnjem zasedanju v pondeljek večer zavrnila prošnjo komunistične organizacije, ki sliši na ime 'League for Peace and Democracy." 19 councilmanov je glasovalo proti dovoljenju, 12 pa za parado. Med temi dvanajstimi so bili sami republikanci, dočim so vsi demokratje glasovali proti paradi in proti dovoljenju, da se smejo javno na ulicah pobirati doneski. Celo councilman Crown, po domače Gozdanovič, je glasoval proti komunistom. Razprodaja in demonstracija Ta teden se vrši v trgovini z železnino, Grdina Hardware, 6127 St.-Clair Ave. razprodaja na vseh predmetih. To je važno za gospodarje, pa tudi gospodinje, ker ravno zdaj na pomlad se rabi mnogo novih stvari pri hiši. V petek in soboto se pa vrši v tej prodajalni demonstracija barve, kjer vam tovarniški izve denec pokaže, kako je treba rabiti barvo in kakšno barvo za razna dela. Odrasli bodo dobili ta dva dneva zastonj vzorce barve. Na operacijo Danes se poda v svrho operacije v Glenville bolnišnico Mr. John Rožanc, poznani vardni vodja 32. varde in trgovec z modnim blagom na Waterloo Rd. Mr. Rožancu želimo, da bi operacijo srečno prestal in se kmalu zdrav povrnil domov. Na električni stol Nick Babich iz Warren, Ohio, ki je bil spoznan krivim, da je umoril svojega soseda, katerega je obdolžil, da ga je spravil ob WPA delo, in obenem ob istem času umoril tu svojo ženo, bo moral nocoj na električni stol. Zadnji trenutek so odvetniki posredovali pri governerju Bricker ju, ki pa ni hotel podeliti pomilosti tve. Žena zagovarja moža ki je umoril svojega blaznega sina New York, 9. maja. Mrs. Anna Greenfield je nastopila danes kot priča in zagovornic^ v prid svojega moža Johna, ki je bil obdol-žen, da je s kloroformom umoril svojega 16 let starega sina, ki je bil blazen, oziroma brez pameti, idijot. Dasi je bil star 16 let pa ni imel več razuma'kot dve leti star otrok, žena je pripovedovala porotnikom, kako ;se je oče boril, da dobi zdravniško pomoč, da se popravi duševno stanje otroka, toda je bilo vse zaman. Nadalje je Mrs. Greenfield pripovedovala na sodni j i, daj sta se dolgo kregala z možem, če je v resnici potrebno umoriti sina, toda je končno priznala, da. ni nobene druge pomoči. Pripovedovala je koliko ponižanja in sramote je morala pretrpeti radi slabega duševnega stanja svojega sina. Fant se je boril med življenjem in smrtjo, a končno je podlegel, nakar je oče poklical policijo in povedal kaj je naredil. Svetoval je policiji naj nikar ne poskuša oživeti sina, ker je nesposoben za nadaljno življenje. ---- Nemci trdijo, da so preganjani na Poljskem Berlin, 9. maja. Nfmško časopisje je zadnje dneve začelo prinašati značilne vesti, v kuterih se trdi, da je poljska republika zia-čela preganjati in mučiti v Poljski naseljene Nemce. Dočim se nemško časopisje trudi, pravi brzojavka, da naredi prijateljsko pogodbo s Poljsko, s katero želi Nemčija živeti v miru, pa so na-hujskani Poljaki od Anglije, da delujejo za vojno. "To so neznosne razmere," piše Hitlerjev osebni časopis," od katerih ni mogoče kaj dobrega pričakovati. Nemško časopisje trdi, da oborožene čete Poljakov vdirajo v nemške hiše, razbijajo okna in pohištvo in grozijo življenju nemškega prebivalstva. Poljska vlada je odločno zanikala, da bi se na sploh kak način preganjalo Nemce na Poljskem. Roosevelt dal premogar- Vojna v Evropi je odvisna od Roosevelta, zalr- jem ultimatum Washington, 9. maja. Predsednik Roosevelt je danes izdal last- nikom premogovnikov in zastopnikom premogarske unije povelje, da končajo štrajk tekom prihodnjih 24 ur. Tekom tega časa mora priti do sporazuma. Potzval je operatorje kot premogarje, da pustijo svoje strankarske prepire in delujejo kot ameriški državljani za javno blaginjo. Operatorji so se radi tega ultimata nemudoma vrnili v New York, kjer so se sestali z zastopniki premogar j ev. V New York je dospel tudi dr. Steelman, vladni posredovalec. Pričakuje se, da bo prišlo danes do poravnave. Kaj namerava predsednik Roosevelt narediti, ako ne pride do poravnave med premogarji in operatorji, ni znano. Odkar je predsednik Roosevelt nastopil svoj urad v Beli hiši ni še tako resno nastopil v kakem delavskem sporu kot je sedaj. -o- Do vojne pride prav gotovo, pravi Miller New York, 9. maja. Webb Miller, generalni zastopnik United Press časopisja v Evropi, ki je pravkar dospel v Ameriko 11a obisk, je takoj po svojem prihodu izjavil, da pride v Evropi prej ali slej prav gotovo do vojne. Miller je časnikarski poročevalec v Evropi za ameriško časopisje že od leta 1917-1 Razmere somu popolnoma znane. Pravi dokaz, je rekel Miller, da pride do vojne v Evropi, je v tem, ker se Anglija pripravlja za vojno. Kadar se to pripeti, tedaj je vojna neizogibna. Francija sledi Angliji in nekoga dne bo izbruhnilo. juje republikanski kongresman v Clevelandu Cleveland. — V Cleveland je dospel te dni znani republikanski kongresman Hamilton Fish v spremstvu z več drugimi republikanskimi tovariši. Mr. Fish je imel v Clevelandu dva govora, v katerih se je dotaknil položaja v Evropi. Mr. Fish je tekom eifega svojih govorov povedal, da je vojna v Evropi tekom letošnjega poletja odvisna od — predsednika Roosevelta. Anglija in Francija začneti z vojno, kakor hitro dobiti "dovoljenje" od Roosevelta. Med drugim je dejal kongresman Fish: "Predsednik Roosevelt je očividno prepričan, da je bil izredno maziljen od Boga, da posreduje v evropskih zadevah. Roosevelt bi rad vodil policijsko nadzorstvo nad vsem svetom. "V resnici se imamo v Ameriki bolj bati "Bullit-Kennedy in Roosevelt osišča kot pa rimsko-berlinskega osišča. Kennedy je ameriški poslanik v Londonu, dočim je Bullitt ameriški poslanik .v Parizu. Od teh treh ljudi je odvisna bodeča evropska vojna, pravi kongresman Fish. Kar bo Roosevelt naredil na priporočilo Ken-nedya in Bullitta, to se bo zgodilo in ameriška kri bo plačevala za pomote predsednika. "Čas je prišel," je dejal kongresman Fish, "da se začne govoriti o gibanju kako naj se ustavi Roosevelta in ne Hitlerja. Znano je, da Hitler sam ne želi vojne, toda mirno se tudi ne bo pustil umoriti." Senat bo sledil poslanski zbornici države Ohio, da se odpravijo dekleta iz vseh goslilen Columbus, Ohio, 9. maja. V pondeljek je poslanska zbornica državne postavodaje v državi Ohio odglasovala s 76 glasovi proti 39, da se prepove lastnikom gostilen imeti dekleta ali ženske v službi. Danes je dobila senatna zbornica državne postavodaje isti predlog v potrdilo in se prieaku je, da bo senatna zbornica glasovala enako kot poslanska zbornica. Le nekateri demokratje bodo protestirali. Glede tega predloga se je vrši- biti ženske lastnice gostilen. Govori se, da je bil predlog sprejet na zahtevo unije bartenderjev, ki so hoteli spraviti svoje člane k delu s tem, da odpravijo ženske iz gostilen. Računa »e, da je danes v raznih gostilnah države Ohio zapo- lo, ako novo postavo potrdi tudi senatna zbornica, kar je skoraj gotovo. Toda na njih mesto bo prišlo la v poslanski zbornici državne najmanj 3,000 do 4,000 moških Srečni ljudje Pri zadnji prireditvi dr. Najsvetejšega imena so dobili sledeči ljudje denarne nagrade: $300 je dobil Anton Bašca, 1016 E. 61st St., $100 je prejela Ana Ko-lar, 993 E. 63rd St., po $25 so pa dobili sledeči: S. Globokar, 9514 Orleans Ave., J. Smole, 5806 Bonna Ave., Grace Martinsen, 1615 Cohasett Ave., T. Golobič, 6212 Carl Ave., R. Otoničar, 1110 E. 66th St., Jos. Slogar, 1149 E. 63rd St. Po $10.00 nagrade so dobili: Justine Korošec, J. Grum, L. Erste, dr. Župnik, Marty Otoničar, Joe Modic, M. Kamber, dr. A. M. Slomšek, Ana Judnič, Miss Branisel, F. Mil-nar, John Turk in Jennie Kerch ter še nekaj drugih. Upamo, da bodo z nagradami vsi zadovoljni. Loterija še lansko leto je councilman 23. vjtrde Mr. John Novak vložil predlog v mestni zbornici, ki naj bi vpeljal nekake vrste loterijo v Clevelandu. Dobiček loterije naj bi se vporabil za relif brezposelnim. Toda direktor postav v Clevelandu trdi, da ne more najti v državnem zakoniku nobene točke, ki bi dovoljevala enako loterijsko postavo. Predlog za loterijo/ je bil sicer sprejet v mestni zbornici, toda najbrž bo ostalo samo pri predlogu. Delo raketirjev « Policija je odredila obsežne odredbe, da zavaruje priče, ki so pričale pred veliko poroto napram raketirjem v Clevelandu, katerih je dosedaj policija aretirala že 72. Igrali so ti raketirji loterijo in pri tem močno slepari-li ljudi. Več prič je dobilo potom pošte pisma, v katerih se jim grozi s smrtjo, ker so pričali proti raketirjem. Toda raketirji so s tem še bolj povečali svojo krivdo, kajti sedaj bodo poštne oblasti začele iskati ljudi, ki so pisali do-tična pisma, in najmanjša kazen za grozilno pismo je pet let zapora in $2,000 globe. Poroka Mr. Frank Gubane, sin poznane in obče priljubljene Anton Gubanceve družine iz Waterloo Rd. se poroči v soboto z Miss Libby Prikryl. Poročna maša se vrši v soboto ob devetih v cerkvi sv. Družine na 131st St. in Cor-lett. Prijatelji so prijazno vabljeni, da se udeleže sv. maše. Naše čestitke mlademu paru. Dodatna zahvala V zahvali za pokojno Rose Koščak je družina pokojne pomotoma izpustila ime Mr. in Mrs Joseph Sraj, ki sta darovala za sv. maše. Družina se obema iskreno zahvaljuje. Pri Geauga jezeru Park pri Geauga jezeru bo odprt v soboto 20. maja. Poleg raznih zabavišč v parku, se lahko kopljete ali vozite na jezeru. Na plesišču igra vedno fin orkester. V bolnišnici V Glenville bolnišnico je bil odpeljan Anton Markovič, 15709 Saranac Rd. Prijatelji so proše-ni, da ga obiščejo. Dobremu možu želimo hitro okrevanje. postavodaje obširna debata ves dan v pondeljek. Zagovorniki predloga so poudarjali, da trpi ženska "čistost," ako je žena za taro in toči pijačo. Predlog pa dovoljuje, da smejo strežajev v gostilnih, ki so sedaj brez dela. Značilno je, da so vsi demokrati glasovali proti predlogu, dočim so ga zagovarjali republikanci, ki imajo večino v državni zbornici. Papel Pij XII. želi na vsak način preprečiti vojno. Posredovanje med Nemci in Poljaki London, 9. maja. Papežev nuncij v Varšavi, monsignor Fi-lipo Crotesi, je včeraj obiskal poljskega ministra za zunanje zadeve, Josepha Becka, s katerim Glasom poročil iz Vatikana je papež naročil svojemu poslaniku v Berlinu . in v Varšavi, da se skliče konferenca petih velesil, Poljske, Italije, Nemčije, Fran- jejmel daljši razgovor. Papež Pij cije in Anglije. Konferenca naj bi se vršila v Vatikanu. » Papež je tozadevno že prej-vprašal francosko in angleško vlado. Prva kot druga se strinjati s predlogom papeža Pija in se resno pričakuje, da bo papež Pij znal preprečiti grozečo novo vojno v Evropi. XII. je sam naročil nunciju, da obišče ministra. Papež Pij XII. je velik prijatelj Poljakov, kjer se je svoječas-no mudil kot papežev poslanik in bi na Vvsak način rad preprečil grozečo vojno med Nemci in Poljaki. Papež Pij XII. je poznan kot "papež miru." Morgan bo sodnik? Bivši mestni manager v Clevelandu in znani republikanski po-litikar Daniel Morgan bo najbrž imenovan apelatnim sodnikom v Clevelandu 11a mesto, ki je bilo izpraznjeno radi smrti sodnika Levine, ki je bil demokrat. Go-verner države Bricker, ki je republikanec, ima pravico imenovati namestnika do prihodnjih volitev, in med lokalnimi republikanci se je začela silna borba, komaj je Levine zatisnil oči, kdo bo njegov namestnik. "Kanarčki" V četrtek večer 11. maja ob 7:30 se vrši važna in izredna seja staršev mlad. pevskega zbora "Kanarčkov" Istotako se vrši izredna seja pevcev in pevk "Kanarčkov" ob 6:30 zvečer. — Tajnica. K molitvi članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete so proše-ne, da se danes zvečer ob osmih udeleže skupne molitve na domu umrle članice Mary Delisimuno-vič, 14804 Westropp Ave. Važno naznanilo Vsi ustanovni, aktivni in neaktivni člani dramskega društva Zvezda naj se zberejo dne 14. maja ob 9. uri dopoldne pred Slov. društv. domu v Euclidu v svrho slikanja za spominsko knjigo. Počitnika kolonija Letos bodo počitniško kolonijo v Vermilion-on-the-Lake znatno razširili. Pet vil se je postavilo prošlo zimo in tri sov delu. Vsako soboto in nedeljo je v klubovih prostorih ples. r i AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Cleveland, Oblo »117 Bt. Clair Aveuue Published dally wcceptBundaya and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Z» Ameriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznašalolh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. BUBSCRIPTION BATES: U.S and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 month« Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c ___JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC. Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1009, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 109, Wed., May 10, 1939 Amerika ne sme v vojno Kaj razume povprečni Amerikanec o raznih bojih med evropskimi dinastijami, o prepirih, ki vladajo radi mej med posameznimi državami in o plemenskem sovraštvu, ki neprestano prevladuje v Evropi? Znano pa nam je, da je zgodovina Evrope skoro neprestano klanje med posameznimi narodi in državami. Amerikancem je znano, da so prvi naseljenci v tej deželi potovali nad 3,000 milj daleč po skoro nepoznanem morju v popolnoma nepoznano deželo, ker so bili prepričani, da v Evropi ni nobenega ekonomskega napredka, nobene politične ali osebne svobode in da Evropa ne misli drugega kot na neprestane medsebojne boje. Mi sploh ne moremo razumeti zakaj se neprestano bije-jo med seboj in prepričani smo tudi, da tudi Evropa ne razume naših problemov. Seveda so naše simpatije s takozvani-mi napol demokracijami, kot sta na primer Francija in Anglija. Tema državama lahko dajemo našo moralno podporo in jim prodajamo streljivo, ako pride po njega in plačajo takoj. Na drugi strani pa n imamo mi najmanjše obveznosti, da bi v tem času posredovali v popolnoma evropskih zadevah, ali še manj, da bi poslali milijone naših fantov in mož, da bi se borili in umirali na tujezemskih tleh. Enkrat smo si že prste opekli, torej glejmo, da ponovno ne naredimo iste napake. Le vprašajte se, kaj smo dobili od zadnje vojne in kaj bi dobili od sedaj preteče vojne? Ali se bomo šli morda boriti za obstanek Anglije in Francije, katerih vsaka tvori ogromen imperij z neštetimi kolonijami ,ki so bile vse pridobljene z enostavnim ropom? Ali bi bilo to pošteno od Amerikancev? Vprašajte se, če je kdaj kaka evropska država pomagala stricu Samu, kadar mu je trda predla? Le oni narodi bodo doživeli boljše čase, ki gledajo za korist svojih lastnih državljanov, ne pa oni narodi, ki neprestano izzivajqin kradejo svobodo in samostojnost drugim narodom in državarh. Poleg tega pa mi nikakor ne verujemo, da bomo mi prihodnji na vrsti, ako se slučajno rimsko-berlinskemu osišču posreči zmagati in uničiti Anglijo in Francijo. To je nekaka vaba, da bi se nas zapeljalo v vojno. Tako govorijo vojni agentje, oni, ki bi radi prelivali kri, a sami bi se držali v ozadju. Ako se mi dobro oborožimo, ako imamo močno zračno flotilo in izvrstno mornarico, ga ni naroda na svetu, ki bi mogel poraziti Zedinjene države. Danes rabijo enake argumente kot v zadnji vojni. Govorili so nam: borite se sedaj z nami, ali pa pride kajzer- v Ameriko in vas poduši. Vse to so najbolj nespametne trditve od strani vojnih provokater-jev, ki bi radi dobili zlato od strica Sama, ker ga ne morejo dobiti na pošten način. Le recite jim naj najprvo vrnejo dvajset tisoč milijard, ki jih dolgujejo, potem se bomo pa še stokrat premislili, predno storimo usodepolni korak. Ako slučajno Zedinjene države ponovno zaidejo v evropsko mešanico, tedaj bomo zopet vlekli ta kratki konec, dočim bomo morali plačati vse račune, naše in tuje. Vojna napoved pomeni, da dobi predsednik Roosevelt diktatorske pravice. Kaj se nismo zadnjih šest let naučili ničesar. Amerikanec rad misli s svojo glavo in ne potrebuje nikogar, ki bi mislil za njega, razven, da lahko v miru in razumnosti razpravlja o tekočih dogodkih. Zedinjene države dolgujejo že danes same sebi štirideset tisoč milijonov dolarjev. Evropa nam dolguje nadaljnih dvajset tisoč milijonov, in nova vojna bi nam pogoltnila nadaljnih 30 tisoč milijonov. Kaj naj Amerikanec dela samo za vojnega moloha, ne pa za svoje industrije in napredek. Vsi odgovorni krugi bi morali biti prepričani, da Evropa posluje za svoje lastne interese. In kakšen dobiček ima stric Sam v Evropi. Bogu je znano, da ima Amerika sama dovolj domačih problemov, ki so tako nujni, da jih je treba čimprej in temeljito rešiti. In ko bomo temeljito počistili našo hišo, se lahko ozremo nekoliko po svetu, toda ne da bi pri tem vtikali svoj nos v*tujezemske zadeve. Delujmo za mir, ne pa za prelivanje krvi med brati. človeka sili smeh, ko opazuje delovanje evropske diplomacije. Anglija si je, na primer, na vse načine prizadevala, da pridobi Rusijo proti Nemčiji. Skoro bi se ji bilo posrečilo. V zadnjem trenutku so pa Rusi pogruntali angleško politiko. Anglija je namreč ciljala na tem, da bi se zgrizli Nemčija in Rusija, demokratske velesile bi pa ploskale. Rusija je pa videla Angležem skozi prste in rekla, da bo šla Rusija v boj le takrat, Če bosta šli Anglija in Francija naprej. No, potem je bilo pa konec diplomatskim razgovorom in Rusija se jo obrnila do Nemčije za nadaljna pogajanja. m » * Leta 1810 je bilo v Evropi 63 milijonov Romanov, 59 milijonov Germanov in 65 milijonov Slovanov. Leta 1930 je bilo v Evropi 120 milijonov Romanov, 149 milijonov Germanov in 226 milijonov Slovanov, če bo evropsko prebivalstvo naraščalo na ta način, bo čez 50 Jet v Evropi toliko Slovanov kot Germanov in Romanov skupaj. Torej bo čez 50 let v Evropi vsak drugi človek Slovan. In tedaj ne bo nobene ovire, da ne bi Slovan zagospodoval čez vso Evropo. Slovenska zveza Najsv. Imena V nedeljo 30. aprila popoldne ob 2:30 so se zbrali gl. odbor ni--ki Slovenske zveze društev Najsv. Imena, delegatje in zastopniki iz vseh štirih slovenskih fara v Clevelandu. Navzoč je bil tudi duhovni vodja, preč. g. kanonik J. J. Oman, dalje msgr. Hribar, Rev. Baraga in Rev. Celes-nik. Navzočega je bilo tudi mnogo članstva, med njimi več vplivnih oseb. Najprej smo bili pri popoldanski službi božji, kjer so imeli msgr. Hribar lepo pridigo, lita-nije sv. Imena in blagoslov. Nato smo šli k zborovanju v cerkveno dvorano fare Marije Vnebo-vzete v Collinwoodu. Na tem zborovanju se je veliko dobrega in koristnega sklenilo za zvezo in nje napredek. Pa tudi dosti koristnega za podvig naše sv. vere in dobrodelnosti. Seja je bila dobro obiskana, ker je bilo dosti članstva navzočega. Posebno je bilo mnogo Collinwoodčanov navzočih. Izrazili so se, da jih veseli, ko se vrši tako važno zborovanje v njih fari. Ker je več tisoč članov, ki se zanimajo za Zvezo društev najsv. Imena in bi radi vedeli, kaj vse se je1 ukrepalo na tej seji, so poročali razni poročevalci in zastopniki raznih fara, da odkar obstoji, ta zveza, to je dobro leto, je za društvo sv. Imena, vidi se, v njih župnijah več zanimanja bolj ko se nasprotniki zaganjajo in norčujejo iz naše organizacije in katoliške akcije, bolj trdni so naši Slovenci. Ugodno je poročal brat blagajnik, ki je prvikrat povedal, da smo sedaj na boljšem, bolj aktivni, ker je že ^kaj ib^gajne. Torej je tudi v tem napredek. Sklenilo se je, da zveza priredi vrtno veselico v juliju ali avgustu in ves preostanek je namenjen za novo semenišče v Le-montu, kjer bodo študirali naši mladeniči za duhovnike. Zato se je odbralo štiri može, ki naj dobijo primeren prostor in potem naj deluje ves glavni odbor, da se naredi program za ta ogromni piknik, želja vseh je, da pride ves katoliški narod na ta piknik, ker gre res za najboljši namen. O tem se bo kaj več še poročalo, kakor hitro se določi čas in kraj za ta piknik. Nadalje se je sklenilo, da se vrši skupno sv. obhajilo dne 30. oktobra pri sv. Lovrencu v New-burgu. Na 3. avgusta se vrši pa sv. obhajilo v vsaki fari posamezno. Popoldne je pa shod vseh Slovencev v Providence Hts. pri Materi božji. Na seji se je izbralo najboljše in zmožne može za policijske odbore. Ti bodo poročali v javnosti in širili sv. vero ter branili sv. Ime. Nadalje se je sklenilo, da se organizira društva tudi izven Clevelanda ter se deluje na to, da se dobi pri vseh slovenskih župnijah članstvo za našo zvezo. V ta namen je bil izbran odbor, ki bo šel v zunanje župnije na-njih seje in raztolmačil ta veliki namen, ki ga zveza želi, to je širiti sv. vero in delovati skupno za katoliško akcijo. Katoliški možje in fantje, zavedajte se, da v skupnosti in združenju je moč. Vsak katoličan bi moral biti član društva sv. Imena in potem skupno pod imenom Slovenska zveza društev sv. Imena delovati. Danes vsak lahko vidi, da je treba vere, resnično prave vere in katoliška akcija naj bi delovala za mir in spravo med narodi. Vse nekam divja, strašansko divja. Kam, boste rekli. Rečem, da naravnost v prepad, v pogubljenje. Kdo drugi naj zaustavi to strašno početje, ki se dogaja sedaj, kakor katoliški niožje in fantje, ki imajo živo vero v svojega Odrešenika, edino ta organizacija, katoliška akcija, more vse to ustaviti. Torej zveza vam kliče: organizirajte se! Rezervistov je treba v Kristusovo armado. Vojakov potrebuje naš Kralj Kristus. Vpišite se v svoji fari, tam v vaši cerkvi je nabor. Glejte, da boste vsi potrjeni in 30. oktobra letos boste skupno nastopili pri sv. Lovrencu, pri mizi Gospodovi. Tje pride Kralj vseh zmag in Njemu se bomo poklonili in mu obljubili večno zvestobo, da kadar bo treba nastopiti, kakor na primer na katoliškem shodu ali na javnem pohodu z svetinjo sv. Imena na prsih, takrat bomo pa mi odločevali, pravi vojaki Kristusa Kralja. Zato pa sedaj Zveza društev sv. Imena vabi vse može in fante v to Kristusovo armado, ki je najbolj gotova, da zmaga tako velikega nasprotnika kot je komunistična in fašistovska armada. Msgr. Hribar nam je povedal, da želijo žene v njih fari ustanoviti Zvezo oltarnih društev. Mi to idejo toplo pozdravljamo in želimo, da se ta lepa misel uresniči. Mi vemo, da so žene za katoliško akcijo še bolj vnete kot mi možje. Na tej seji smo tudi slišali mnogo govornikov, posebno naša čč. duhovščina nam je povedala marsikaj dobrega in lepega Tudi naši možje lajiki so se oglasili in marsikaj lepega povedali, želja in cilj vseh je, da kar naprej za našim ciljem, za Kristusa Kralja delovati in kar največ novih vojakov pridobiti, živel Kristus naš Kralj, češčeno bodi Tvoje sv. Ime Jezus! Prihodnja seja se vrši 30. julija ob 2.3'0 popoldne v fari sv Kristine v Euclidu. Pozdrav vsem društvenim in zvezinim sobratom. Anton Meljač, zapisnikar. Mladinski pevski zbor Kanarčki V petek večer, dne 12. maja priredi Mladinski pevski zbor "Kanarčki" "ribjo večerjo," domačo zabavo in ples v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. Da se omogoči vsem prijateljem, staršem in simpatičarjem "Kanarčkov" poset, je vstopnina za vse skupaj vključivši okusne ribje večerje samo 25c. Upati je, da napolnijo dvorano oni, ki cenijo navdušenje "Kanarčkov" za lepo slovensko pesem. Mladinski pevski zbor "Kanarčki" je edina kulturna ustanova, ki se še vzdržuje v Slovenski delavski dvorani in ni dvoma, dayee bi bila samo naselbina "Na Jutrovem" naklonjena temu zboru in cenila slovensko.pesem in zavednost slovenskih otrok, da bi mogla biti kaka bojazen za bodočnost tega mladinskega zbora. Ako zatone še pesem 'Kanarčkov," potem ostane Slovenska delavska dvorana mrtva na kulturni točki. Upam, da tega is dopusti naša naselbina . Sedaj iieče peto leto odkar so bili ustanovljeni "Kanarčki" in z veseljem priznavam, da skozi ves ta čas je vodil S. D. D. zaveden direktorij, ki je bil naklonjen mladinskemu zboru v vseh ozirih in tako tudi danes, za kar jim gre vse priznanje. Toda kaj pa ostali delničarji? Ali ste zadovoljni, da postane Slovenska delavska dvorana navaden "bar room" in zbirališče'nekaj podpornih društev? Upam, da ne. Zamrla je dramatika, a trdino upam, da ne dopustite, da zamre v tej dvorani tudi slovenska pesem. Lahko je ponosna vsa "Jutrov-ska" naselbina na "Kanarčke," poznani so kot eden izmed najboljših mladinskih zborov in deležni so bili priznanja že od ve-čih strani za njih lepo petje. Zakaj ne bi enkrat prejeli prizna- nje naselbine, tega ne morem razumeti. Vsake prireditve "Kanarčkov" se udeleži lepo število prijateljev iz naselbine, toda brez zunanjih gostov ne bi bila napolnjena dvorana. V pogovoru je vsak naklonjen "Kanarčkom," noben nima ničesar proti, toda želja "Kanarčkov" je, da bi se enkrat to pokazalo tudi v dejanju. V petek je lepa prilika, da naselbina pokaže svojo ljubezen do slovenskega petja, do mladine in -Jo Kanarčkov ako se polnoštevil-no udeleži njih zabavnega večera in skupno z zunajnimi prijatelji napolnijo dvorano do zadnjega kotička. Vstopnina je majhna in zabave bo dovolj za /tare in mlade. Dajte veselje Kanarčkom, da še z večjim navdušenjem odidejo 11. junija v Pittsburgh, Pa., da povzdignejo še tam krasno slovensko pesem ;n to v polni zavesti, da ste ponosni na nje. Še enkrat prijazno vabim vse ljubitelje slovenske pesmi in prijatelje mladine od vseh bližnjih naselbin, da posetijo zabavni večer "Kanarčkov" v petek dne 12. maja ob 7:30 uri zvečer v Slovenski delavski dvorani na Prince Avenue, kjer boste lahko za 25c imeli okusno ribjo večerjo* lahko plesali in se zabavali do pozne ure. Na veselo svidenje! Ančka Traven -o- Kraljici majnika Narava spet je oživela, pozdravlja te Brezmadežna, vsa zemlja Ti je spev zapela, za god Kraljica majnika. Oltarji s cvetjem okrašeni, Marija Te pozdravljajo, in v morje luči potopljeni vsa srca k Tebi vabijo. Otroci Tvoji smo Marija, Ti večno naša Mati si, ves svet objema hudobija, !e Ti vsa sveta, -čista si. la šmarnice Ti srca svoja Brezmadežna poklanjamo, laj varuje-ljubezen Tvoja, jih večne smrti, prosimo. h ! S cvetlicami, ki Ti dehtijo, in s pticami, ki Ti poj o, naj naša srca Te slavijo, ki si Vodnica jim v nebo. Razlivaj majniška Kraljica, na našo zemljo blagoslov, • trpečim bodi tolažnica, kraljica vernih narodov. Tončka Jevnik Naši v Primorju Pred dnevi je prispela iz stare domovine inteligentna gospa, katere ime ne bomo radi nadaljnih vrstic imenovali. Ta gospa, ki je imela velik pogled v notranjost boljše italijanske družine, nam je pripovedovala sledeče o življenju na Krasu, ob jadranski obali in življenju globoko v Italiji. "V kolikor sem mogla opaziti je življenje v zasedenem ozemlju veliko ugodnejše od onega, ki ga Italijani žive v južni Italiji. Kdor dela ima za svoje delo primerno plačo. Težaki zaslužijo dnevno 15 do 16 lir. Izvežbani profesijonisti so na boljem, ker njih plača znaša za osemurno delo dnevno do 25.00 lir. življenske potrebščine so drage, toda dobi se vse za denar. Delavke v tovarnah zaslužijo tedensko od 30 do 50.00 lir. Posamezni delavec na deželi, če ima svojo hišico in nobenega za preživljat, potroši za živež mesečno 100 lir. živež v notranjosti Italije je skoro 50 odstotkov dražji, kakor pa v zasedenem ozemlju. Blago pa, ki ga Italijani smatrajo za lukus, je pa v notranjosti Italije ceneje, kakor pa na Krasu. Po celem Primorju in Krasu so razpredeni fašistovski sindikati, ki imajo pri delu, upravi in vsemu prvo in zadnjo besedo. Kdor je včlanjen pri sindikatu, ima vse pogoje do dela in kdor pa ne je revež in mora pobrati to kar drugim ostane. Nikdo ne more pristopiti v fašistovski sindikat, če jo dopolnil dvajset let starosti. Le oni uživajo ugodnosti fašis-tovskih sindikatov, ki so prejšnji člani in oni, ki so prostovoljno pred starostjo dvajset let pristopili. Vsi večji hribi na Krasu so podminirani in votli. V podzemlju so moderne utrdbe z nevidnimi znaki velikokaliberskih topov. Največje in nedostopne utrdbe so na hribu Sv. Primoža, ki leži južno od križišča železnic št. Peter na Krasu, Trst in Reka. Nikdo ne sme stopiti na ta prostor in kdor je zasačen je obdol-žen vohunstva. Italijani smatrajo to utrdbo za nepremagljivo. V hribu so montirani dalekostrel-ni topovi največjega kalibra. Tudi Osojnica in Nanos so močno utrjene postajanke v zvezi široko cesto. Kar' je mlajše generacije živi v veri, da je Sfussolini rešitelj delavstva ter najboljši vladar revnega ljudstva. V šoli so jim to dopovedali in nikdo ne sme drugače misliti. Starejši ljudje pa imajo še vedno stare nazore in mislijo, da je bila stara Avstrija za nje na svetu najboljša dr žava. Zadnje čase se ljudem nič posebno noče do dela, ker slutijo, da se nekaj pripravlja, ki ne bo prineslo deželi nič dobrega. Radi med seboj vasujejo in skrivnostno ugibajo, kaj bo bodočnost prinesla. Po zadnji vojni v Abesiniji se je obleka veliko podražila in dežela čuti, da z Abesinijo si je nakopala novo breme. Vsi oni, ki so bili med časom vojne v Abesiniji ubežniki, so obsojeni na smrt in njih hiše zaznamovane z velikimi napisi, če je kdo pobegnil med tem časom v tujino, ki je bil vojaški obvezanec, če prav ni služil v redni armadi, so oblastva nad hišnimi vrati dala veliki napis "V tej hiši so izdajalci domovine." Taka hiša nima nobene vrednosti, vsak' dober dr-iavljan se jo mora izogibati in nobeno oblastvo ji ne nudi nika-ke protekcije. Član tako družine ne sme dobiti nikakega javnega dela in je povsod smatran za izdajalca in vse drugo poprej kakor za človeka. Več je hiš po vaseh na Krasu, ki so označene kot fzdajalke domovine. Seveda, v .{olikor ti znaki našim ljudem ne škodijo je vse skupaj smešno, če ne celo otročje za italijansko civilizacijo. Tukaj nam je na kratko opisala položaj naša rojakinja, katerega je skrbnim očesom opazovala in živela življenje na kraških planotah, opacijskem letovišču, v zgornji in južni Italiji ter primerjala življenje enega in drugega kraja. Sedaj je med nami, soproga zavednega našega rojaka in ameriškega državljana. Da ji ni položen radi domačih, ki žive pod Italijo, prst ne usta, znala bi vsled svojo inteligence marsikaj napisati, ki nikakor ne bi pri-jalo deželi Musotov. Po pripovedovanju zapisal Joško Penko, zastop. Ameriške Domovine. Materinska proslava v Newburgu Ob božičnem času se mi starejši kaj radi spominjamo mladostnih dni. Kako živo nam nekateri dopisniki predstavijo dogodke domačega in mladostnega življenja. Pa tudi v mesecu maju kaj rade naše misli pohitijo tje v zelene livade, med cvetoča drevesa, kako smo brezskrbno hodili ali delali ob navzočnosti naše skrbne in ljubeče mamice. Kdo izmed nas se ne spomni enega ali drugega dogodka, katerega je doživel v svoji mladosti poleg matere? Vsem, kateri imamo pa le še trohico sočutja ali ljubezni do rodne grude, do svojih staršev, do bratov, sester, sorodnikov, pa nam ne gre' iz spomina ločitev od naše matere. Le up smo imeli, da gre- mo v Ameriko le za Par Pa par let še ni minil0, re so se že preselile v b« čno večnost. Veliko nas je, ki svoje matere več videli, ^ bi imeli priliko še obiskat1^', rojstni kraj. Kaj bom« " sto« in«' it * li tisti, kateri nimamo ^ več živih? V nedeljo se jih bomo pri sv. w®s' mnili v molitvi. VeČ J1 moremo storiti. , S Kaj pa vi srečni, & ^ matere še živo? Blagor še imate zlato ljubeče tero misli na vas v 3l' nesreči. Tudi vi se SP°, svoje še žive matere, molite zanjo, da bi ji jAj ranil še dolgo življenj^ tSf da je vaša mati tam v s^. movini, kjer moli za ste pa tukaj pozabil1 To bi ne bilo prav. .. čitate, pa se vsedite in ^ te lepo pisemce. Kak° jL ?a vesela vaša skrbna • ^ Kaj pa naši otroci ^ ^ ijj Ameriki ? Se spomni0 ^ jo mater? Nekateri se. .•slo iS1 k bno naš mladinski Črički se že pol leta ■ [)(| uči, da bi spodobno ^ ^ ^ ško udanostjo zapel v $ lej0 našim materam Pre ^ Te mi. Zato pa priredi v ^ tfy 14. maja lep koncert N ^ ^ , našim materam. mati, ko vidiš, da je ^j;l !teje žalosten? Tolažiš ga; ^ io]j kaj, da ga razveseliš-, ^ ^ do tudi otrpci žalost"1'■ J do videli prazno (^v0l]']jC(t, pi mesto igrač vstopg t« tera; stane samo 35<« '..f; lo vstopnino naredi veselje, da se bodo s® učili prelepe slovens ^ Narediš pa tudi sa^a selje, ko boš videla, „ ci z veseljem gledaJ0 ni dvorani. ^o isal f liri S dr i 0 oCV' h; Dozdaj sem pi teram, zdaj pa še ^ di mi očetje borno ^ ^ bomo poslušali in žvrgoleti. Pridite . j |>a že"8,', S Hi n; Pa 'Or večer s svojimi novi in hčerkami da veseli, ko bodo n m?" j^ia častili z lepo slove®8 jo svojo mamo, vas° Po koncertu se b°> J koliko ustavili, obe1' ^ čnost naših mla ,0 ^ hčera, kateri se ^J* kih izvrstne godbe 0 ?f dvorani. V nas sta1 do obudili majnisK naših mladostnih jof ve' ljeni vsi, posebno v matere in na svidenj 1 j o večer po sm*"1 N. D. na 80. cesti- pei 1939 !Z PRI let zapora.^ je l" L> n —Pretekli porotnim sodišče'^ ^ ^ 30 let zapora, kazni in na 3 leta P"1^ nadzora Vladimir ^ V let, po poklicu meb» ^ kriv umora karab" ^ nija Melisa dne 2"; klega leta v Goric1 . ^ Pri dvor V Hi •51 J le M. lo Se S \ Sto T; ^ r % '"j. \ H H 181 n Trst. — Pri ,p 75-letni Špedič M1^ ^ in 1% j va fcf* Ifel % steber in voz, ko J jle zavezil v dvorišče ' tako da mu je ^ ^J^ Trst. - P" v e je zaletel avto^i^ katerem so sede11 ^ I, star 20 let, Ezi» ^ K> A,1 letni Bandelj ^ ^ " ral. Da bi se f*v , je Bandel ^il*®^ 1 Ci! -\ k % kar pa je P0'-- „ ov i,if,Xo —Trst. —* v ;op0l<.l> li letih bodo P0P Al novili central110 čelje bodo 21 . go" V ko da bo baje ^ ,io razširili prosto1 nice. tmmiuunumT:i;tni»i»!»»»»m»»»!»»n»»»mMiiiinint»»:t»»»»i WINNET0U Po nemikem Izvirniku K. Maya nas bodete branili —? Je vendar—. Molčite!" ga je prekinil f _ali Sam. "Čisto natančno ve-kaj hočemo. Če ne pojde-.,z nami, ste izgubljeni! To-Ijp*1 ^ brž!" iRfeložili smo si naše ujetni-na rame in jih odnesli ven te, ^ ' | 0 sir! Jaz bom govoril z H#ifi!' ^ Še 116 0bvladate d0br0 P Ve angleško-indijanske Pomagate pa mi lah-'3, bo-treba." ^ako1?" ^stavite Tangui nož na Ce vidite, da se Kiowe no-vdati." ■ 6c*aj so menda Kiowe opa-se je zgodilo njihove-P°Veljniku. Divji krik so in nekaj trenutkov po-so skokoma pridirjali m 'A pe VI ' #1 ifftiali grmovja, kjer smo prej iJ' in proti nam. Na našo n niso prihajali v strnjenih " ■ K-. " S ampak posamič, drug otf d >1 t# J' 'ji lili 1)0' [0 111»' / si j>0i # e' ' Ml u&im. Celo trumo bi bili zadržali. ... Jub temu smo doživljali it J"at zelo kritične trenut-v v'e sto divjih, pobesnelih Mi °zcev je drvelo nad nas |Pa smo bili samo štirje, fifc recimo osem da nas je I 'fiCe smo se smeli zanesti tpncrofta in na njegove ^''l 'qJ'lernerce. Kaj, če navala j mogli ustaviti? Zmeč- f i nas—. . n^ali Sam je pogumno h j. .naprej, jim šel napro-> •'■ni dajal z rokami zna-naj obstanejo. Nekaj Sef kričal, pa ga nisem rata liiH Sa koj ubogali. Šele ko Je svoj poziv nekaterekra-so se prvi ustavili. 3t ' za njimi so prišli bliže obstali. 1 Jim je nekaj pravil in ji \ j, J1a nas. Razumeli smo j tone in Parker sta postaji, anguo na noge, jaz pa v ' n°z na srce. ■ltlu z grozečo kretnjo na- je pomagala. |jn,fJi so zatulili od stra-^eZe, bliže pa si niso upa- Pet S jim je Sam govoril in K ifi ,1)5' m smo videli, da se je •šij' najbrž kak podnacelnik, troPa ter počasi in do-& tveno stopal s Samom . V**1' e(i)/j ^ sta prišla do nas, je K« % k-. Ukazal na Tanguo in de- F t' > j'C1' da sem resnico go- ,fi Poglavar Tangua je po-včasih rokah in tudi it* dva spremljevalca." Vecek°žcu srd in sovra-Vl dala iz obraza. Pa pre-'ilte • Se je, si pogledal ujet- t V dejal: dva rdeča bojevnika Hrt;, Poglavar pa je mrtev, •A. \ (mrtev!" je odgovoril SL "Le pest Old Shatter-SsJ Sa Je treščila na tla. W Je šla od njega, pa se w\ / i i v < ki it i>> K ft J1 l^0, k°j vrnila. Sedaj' pa po. S' Ko se bo tvoj poglavar ' se bomo z . njim po-ta ali- Toda svarim te! Če ^ sam Kiowa dvignil-ro- nas, bo nož Old Shat-a prebodel srce pogla-Zanesi se na to!" jj0 0 morete napasti naše-■ij^'avarja }n mu groziti z H -------- ^ 1smo vendar vaši pn-l'jatelji —? Pač. sam ne verjameš, kar si sedaj le povedal!" "Verjamem! Ali nismo pokadili z vami mirovne pipe?" "Zakaj ne?" "Ali je v navadi pri Kiowah, da žalijo svoje prijatelje in brate?" "Ne." "No —! In vaš poglavar je hudo žalil Old Shatterhanda. Zato ne verjamemo, da bi si bili prijatelji in bratje. Pa glej, zganil se je!" Stone in Parker sta med pogovorom položila Tanguo spet na tla. Res se je zganil. Odprl je oči in nas po vrsti pogledal, kot bi se hotel spomniti, kaj se je zgodilo. Zavest se mu je vrnila, vzkliknil je: "Uff —! Uff —! Old Shat-terhand me je treščil na tla. Kdo me je zvezal?" "Jaz!" sem odgovoril. "Prej ti nisi hotel uslišati moje prošnje, sedaj pa jaz na tvoje povelje nočem poslušati. Ti meni ničesar ne zapoveduješ!" Srdito me je ošinil z očmi in zaškripal z zobmi: "Molči, fante, sicer te zmečkam!" "Molčanje bi bilo boljše za tebe ko za mene! Razžalil si me, psa si me imenoval in pljunil si pred mene. Zato sem te podrl na. tla. Pomni, Old Shatterhand se ne pusti pso-vati za žabo in psa! Če ne boš vljudno govoril, se ti bo še kaj hujšega zgodilo!" "Zapovem ti, da mi odvežeš vezi! Če takoj ne ubogaš, te bedo moji bojevniki štrli v prah!" "Ti boš prvi, ki ga bo smrt zadela! Poslušaj, kaj ti povem! Tamle stojijo tvoji ljudje in če le samo eden dvigne nogo in se nam približa brez našega dovoljenja, ti bo moj nož srce prebodel. Howgh !" Nastavil sem mu nož na srce. Uvidel je, da je popolnoma v naših rokah, prav nič ni dvomil, da bom svojo grožnjo tu ' di uresničil. Molčal je. Pa njegove oči so divje kolo-barile v onemogli jezi, gledal nas je, kot da bi nas hotel za-bosti. Toda premagal se je končno in dejal z mirnim glasom : "Kaj hočeš od mene?" "Nič druga ko to, za kar sem te že prej prosil. Apači ne smejo umreti na kolu." "Zahteval še boš nazadnje, da jim vobče ne smemo življenja vzeti in da jih moramo izpustiti —!" "Storite z njimi pozneje, kar hočete! Dokler pa smo mi pri vas, se jim ne sme nič zgoditi." Spet je molčal. Opazoval sem ga. Njegov obraz je bil debelo pomazan z maščobo in bojnimi barvami. Vkljub temu sem videl, kako kuje maščevalnosti. Gotovo je snoval načrte, kako bi nas ukanil. Pričakoval sem dolga, diplomatična pogajanja, v katerih so Indijanci pravi mojstri prekanjenosti in za-hrbtnosti. Vesel bi bil, če bi bil Apačem prihranil vsaj mučenje na kolu. Pa zelo sem se začudil, ko mi je mirno dejal: "Naj bo po tvojem! Da, še več ti obljubim, če sprejmeš predlog, ki ti ga bom ponudil." "Kateri je tisti predlog?" "Najprvo te na nekaj opozorim. Nikar ne misli, da se tvojega noža bojim! Vem, da nic ne boš zaklal, ker sam dobro veš, da bi te moji bojevniki v hipu na kosce raztrgali. Bedite še tako pogumni, dve sto bojevnikom niste kos! (Dalje prihodnjič.) Potovalen fond mladinskih zborov V preteklem tednu so zavedni starši in prijatelji Združenih mladinskih pevskih zborov nabrali v potovalni fond za v Pittsburgh nadaljno: Od Slavčkov nabrala Mrs. Mary Birtic: $2.00 Race Milk Dairy. Po $1.00 Ryrne and Sons, Bergers Fruit Market, Čebul, Frank, Cohen's Fruit Market, Mary Miller, Miller Coal Co., McKenna Realty Co., Elyria Auto Repair, Anthony Uss, Held Furniture, The Stoneman Co., Gibbs Drug Co., Friendly Flower Shoppe, Louis Isen-berg, Diamond Creamery, East 79th St. Studio, K. Migolol Treas. Okreg III Z. W., Otto Isenberg, Euclid 57th Hardware, Rich E. 61st Street Garage, Donald F. Reid of Liberty Mutual Ins., Mrs. A. L. Weth-ered of Wethered's Bakery. Po 50c A. J. Terbovec, Frank Oglar in Kramer. Mrs. Peternel in Petrich nabrale: Po $1.00 McKenna Realty Co., Neimenovan, Frank Kure, John Pianecki in John Pet-rich. Po 50c Frank Suhadolnik, J. F., Victor Drobnic, Caroline Telich, Mr. A. Zalokar, Mary Brandula, Jennie Simcich, Slapnik Sr., in Michael Hor-nung. Po 25c Joe Champa, Rose Fajdiga, Lautizar, Grdi-na's Furniture in Miss Jennie Boncha. Po 20c Frank Virant. Mladinski zbor iz Waterloo Rd. nabrala Mrs. Romich: Po $1.00 Mr. in Mrs. Romih in Lawrence Zakrajsek. Po 25c F. Saber, F. Modic, Janzesel, Mary Romih, Cas. Puskaric, Agnes Antoncic, Mr. in Mrs. Mike Podboj, Josephine Debe-Ijak, Mr. in Mrs. Zakrajsek, Frank Agnes Modic, Mrs. J. Menart in Mrs. Frank Novak. Dorothy Traven nabrala: Po 30c Mrs. Traven E. 158th St.; po 25c Mrs. Race, Mrs. J. Zaller, Travnik, Valeria Turek, Mrs. Sershen in Peter Ro-sbon. Po 15c A. Gubane in po 5c Mrs. Harry. Nabrala Dolores Cergol: Po $1.00 Mr. in Mrs. Cergol in Mr. in Mrs. Lud. Ogrinc. Po 50c Mr. in Mrs. Cesnik. Po 25c Faye Gor-se, Mrs. Race, Sr., Mrs. Jos. Karlinger, Jr., Miss Hermina Zupančič. Po 20c Tillie Sezon •in po 10c Mrs. Jos. Karlinger, Sr. Od Škrjančkov nabral Mr. Fred Martin: Po $1.00 Mr. Chas. Wick, in Thomas Kraso-vec. Po 50c Frank Zagar in Frank Stopar. Po 25c Math Pi-slar, Louis Rijavec, Tony Ve-hovec, Joe Kapler, Andy Pez-dirc, Joe Kushar, Frank Levar, Jacob Banko, Vera Leskovec, Tony Zivko, John Levak, Fr. Derdich, Sam Monachino in Rose Zdesar. Po 30c Vincent Klemencic in po 10c Mr. Martin in Louis Cigoj: Nabrala Stella Slokar: Po 25c Anton Znidarsich, Louis Cebron in John Strancar. Po 15c Mary Segulin. Po 10c Kristina Kikol, Marie Pizein, Mrs. A. R. Smith, Mrs. Zagar, Mary Habic in Jose Sinkovic. Po 5c Jean Susa. Nabral Frank Požar: Po 50c Jack Nagel. Po 25c Anton Smith, Anton Novak, John Rotar, Frank Mahne, Fr. P odbor s e k, Valentine Turk, Jacob Hugo, John Jamnik, Frances Tegel in Vid Nahtigal. 'Po 15c Herman Sluga in po 10 centov Albin Prapornik, Fr. Kosten, Frank Mihelic in John Zimmerman. Nabrala Lillian Jadrich; Po $1.00 Frances Gor-se in Josephine Rodica. Po 50c Frank Gorse in Thomas A. Ely. Po 25c W. Gorse, John Brecel-nik, Molly Recher, Louise Re-cher, Frank Majer Sr., Frank Kane, Eddie- Meyers, Mathew Segiel, Ed. J. Perko, George Hendersam, Joe Blatnik, Chas. Cesnik, Agnes Polanz, Louts Samsa in J. R. Keily. Nabrala Lillian Jadrich: po $1.00 Andrew Ogrin, John F. Jadrich, Andrew Ogrin in Jas. J. Pogrois. Po 50c Joseph Kon-cilja. Po 25c Frank Stopar, Frank Zagar, Frank Zagore, Jacob Royce, John Sesek, Fr. Samsa, Joseph Poljanec, Mary Ster, John Robich in G. Ne-manich. Po 20c Mrs. Ursula Polanz,. Po 11c Frank Sajo-vic, po 10c Milan Mikusic in 5c Math Ogrinc. Od Kanarčkov nabrale Mrs. Mirtel in Kodeh: Po $1.00 Mary Planinsek, Louis Trat-ter in John Cvet. Po 75c Miss Rose Ban. Po 50c Ursula Ko-dek, Louis Hočevar, Frank Sa-dar, Frank Silbitzer. Ursula Ponikvar, J. Miklaucic, A. Erjavec, Mary Vidmar, Jennie Mezgec in Frances Lupsina. Po 30c Frances Unicic. Po 25c Anna Stimec, Mike Fabjancic, Rose Rudic, Anton Zeleznik, Louis Rolih in Mr. Mihalje-vich. Mladinski zbor iz Holmes Ave.: Po 1.00 Dr. W. Dering, Mr. F. Klun, Mr. in Mrs. Do-lcnc, Tony Rudmar in R. Cer-mely and Family. Po 50c Julia, Makoc, Mary Cermely, Mr. in Mrs. Louis Batich, Josko •Jerkic, Frank Znidarsic in Rose Miller. Po 35c Mrs. J. Košir. Po 25c Mary Prelec, Angela Burja, Jennie Satej, Frank Slosar, Joe Yankovic, Mr. in Mrs. Benoval, Joseph Lozar, Toni Kolaini, Justman Cer melj, Tony Opeka, Tony Logar, Jack Sernel, Matt Mav-ko, Mrs. J. Kristoff, Mrs. Skr-janc, Ferlin Co., F. Ogrinc, J. Virant. J. Potocah, M. Hiti, Pauline Mausar, Fanny Inti-har, Tony Tanko, Mary Bencin, Joe Muells, Antonia Baraga, Frank Sluga, Frank Arko, Rosie Kraitz in Frances Morel. Barbertonski Slavčki nabrala Mrs. Joe Gabrosek: Po $1.50 Mr. in Mrs. Gabrosek. Po $1.00 Frank Gerbec in Aug. Montz. Nabrala "Mrs. Jerry Snyder: Po $1.00 Andrew Nedoh in 50c Stanley Razar. Nabral Mr. John Klancar: Po $1.00 Mary Klancar, John Strazisar, in John Klancar. Po 50c Andrew Bombach, John- in Joe "Domovina Bar Room," Jno. Yentz in Frank Doler. Po 35c Joe Opeka. Po 25c John Opeka, Jacob Novak, Mike Samic, John Meglich in Joe Vicic. West Park Zvončki nabral Philip Sustarsic: Po $1.00 John Tomazin, Edw. Za-lar, Elizabeth Gabriel, F. Koželj, Josephine Zupan in Jacob Sustarsic. Po 50c Stanley Dacar, John Pelcic, Ed. Sustersic, Jack Sustersic, Olga Sustersic in Mrs. Anna Sustarsic. Po 25c Christine Sustersic, Frank Sustersic, A. Strojin, Mr. Less, Mrs. R. Jurca, Sr., Mrs. Joe Hunter, Fil. Sustaršič in Mr. John L. Vrtachnik. Nabral Matthew Zupančič: Po 50c Frank Kosal, Marko Kuhar, Wm. C. Kozely in Frank Makse, Jr. Po 25c Matija Hočevar, Joe Gaul, Joe Kuhar in Jos. Tayliafino. Nabrala Frances Bolta. Po $1.00 Mrs. Fannie Bolta in Miss Frances Bolta. Po 50c Geo. Santa in Mary Strazisar. Po 30c Frances Tomazin in Mary Krizmancic. Po 20c Jennie Sa-mich in po 10c Anna Pelcic. Nabral Nick Flis: Po $1.00 Mr. in Mrs. Flis, Joseph Gabriel in Mr. Marko Kuhar. Po 50c Matevž Zakrajsek. Darovala so sledeča društva: Po $5.00 dr. Mir st. 142 SNPJ, dr. "Kras" št. 8 SDZ in dr. Vipavski Raj SNPJ. Po $2.50 dr. Marije Vnebovzete in po $2.00 dr. Janez Krstnika. Iz zadnjega poročila se je pomotoma izpustilo imena nabiralcev iz Waterloo Rd., to-raj naj sedaj omenim, da sta iz nabrane svote nabrala Mary Zabukovec in Edward Terlep $28.80. Vsem'zgoraj navedenim prisrčna zahvala od Združenih mladinskih pevskih zborov. Obenem naj omenim, da je di-rektorij Soldiers and Sailors Memorial dvorane iz neznanih vzrokov premestil datum koncerta iz 28. maja na 11. junija. Vstopnice in vozni listki za koncert v Pittsburghu bodo v par dneh v prodaji, in bo v časopisih objavljeno, kje se lahko nabavijo, cene, itd. Pozdrav! Ančka Traven, tajnica. Zanimive vesti iz slovenskih naselbin Calumet, Mich. — V rovu št 12, ki je last Calumet & Heckla družbe, se je pripetila velika rudniška nesreča, ki je zahtevala življenje dobro poznanega rojaka John Smalca. Na rojaka se je v rovu vsula velika količina kamenja in ga pokopala pod seboj, da je bil na mestu mrtev. Pokojni je bil doma iz Starega trga v Beli krajini in je živel v Calumetu P-5 let. Star je bil 54 let. Zapušča ženo in pet otrok. Richmond, W. Va. — Tukaj so pred kratkim umrli v preteku nekaj dni kar trije rojaki in sicer: John Gornik, samski, doma iz Cerknice, Frances Urbas, doma iz Dolenoje vasi pri Cerknici, po domače Logatčanova, ki zapušča moža in tri sinove. Dalje je umrla Mrs. Jožefa Gregorič, doma iz vasi Hrib pri Loškem potoku, po domače Andrejčkova. Zapušča dva sinova in brata Franka Bartol. V Strabane, Pa., nameravajo rojaki organizirati- slovensko mladinsko šolo, za katero1 se je že prijavilo 90 učencev in učenk. V So. Chicagu je umrl Frank Kosič, star 61 let in rojen v Kostanjevici na Dolenjskem. -o- Nadaljna dva zdravnika obsojena v zaroti Philadelphia, 9. maja. Včeraj sta bila v tem mestu obsojena nadaljna dva zdravnika, potem ko sta bila spoznana krivim, da sta pomagala zastrupiti kakih 100 ljudi, ki eo postali žrtve izredne zarote skupine morilcev, ki je dobivala denar od zavarovalnih družb po osebah, ki so bile nasilno umorjene. Včeraj sta bila obsojena v dosmrtni zapor dr. Horace Perlman in dr. Joseph Schwartz. 12 zdravnikov je bilo že prej spoznanih krivim in sedam jih še čaka na sodnijsko razsodbo. Med tem pa so oblasti povzročile aretacijo štirih nadalj-nih zdravnikov. -o- Osemnajst mrtvih radi zrakoplovne nesreče Guayaqul, Ecuador, 9. maja. Nad tem mestom se je ponesrečfl vojaški zrakoplov, ki je tekom poleta padel na tla. Obenem je eksplodiral gasolin v motorju. Nastal je tak ogenj, da so začele goreti štiri hiše v bližini, kjer se je pripetila nesreča. Oba zrako-plovca, ki sta se nahajala v zrakoplovu, sta bila ubita, poleg tega pa še šestnajst drugih ljudi. -o- * Zrakoplovni napadi Japoncev na razna kitajska mesta so tekom preteklega tedna povzročili smrt 3,000 Kitajcev. MALI OGLASI Naša redna letna RAZPRODAJA se vrši letos ves teden—od 8. do 13. maja Demonstracija barve se pa vrši samo v PETEK in SOBOTO, 12. in 13. MAJA Ta dva dneva bo v naši prodajalni zastopnik (»varne, ki bc ljudem natančno razložil, kako se pravilno barva in katero barvo so rabi za te ali ono delo. LET US HELP YOU WITH YOUR 0tm PR Vzcrci barve se bodo dajali kakor vsako leto BREZPLAČNO. Otrokom se vzorcev barve ne bo dajalo. Oglejte si letake, ki so vam bili prineseni na! dom. Tam najdete tudi kupon, da dobite lahko vzorec barve. Pri nas imamo razprodajo samo enkrat na leto in na ta dan je res RAZPRODAJA, kjer dobite! vse blago v trgovini po znižani ceni. SEVE! NAŠA SPECIALNOST V TEM ČASU JE BARVA IN OLJE TER DUTCH BOY WHITE LEAD. GRDINA HARDWARE 6127 St. Clair Ave. ENdicott 9559 'flowete lol lllotLeis D< a\j Cvetlice za Materinski dan SE PRIPOROČA JIMMIE SLAPNIK JR. 6620 St. Clair Ave. HEnderson 8824 Soba se odda v najem. Poleg je tudi garaža na razpolago. Vprašajte na 1235 Addison Rd. (111) WOLFF HEATING CO. GRELNI INŽENIRJI Gcrak zrak, para, vroča voda, plin, olje, air conditioning:. — Popravljamo vse vrste furneze' in boilerje. NOBENE GOTOVINE TAKOJ, PLACATE V TREH LETIH 715 E. 103d St. GLenville 9218 Vprašajte za našega zastopnika Štefan Robash Zahvala V imenu družine Frank in Matilda Zernc, (rojena Brodnik), vas Loparje, pošta Turjak, Slovenija, se spodaj podpisani prav lepo zahvaljuje vsem darovalcem, ki so pripomogli tej nesrečni družini, kateri je ogenj uničil vse posestvo, tako da je bila družina prisiljena prositi milo-dare. Jaz kot prosilec se vsem darovalcem prav lepo zahvaljujem, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, če hoč-e še kdo kaj darovati naj se zglasi pri spodaj podpisanem, še enkrat najlepša hvala. John Brodnik 15704 Trafalgar Ave. DANES! Radio program! Na WGAR radio postaji od 1:45 popoldne do 2. ure NEKAJ IZREDNEGA Poslušajte, boste zadovoljni! UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA 'ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena in stane samo: S 2.00 , Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland. O. E Hi ^^Skrivnosti ruskega carskega dvon^^ On se poslovi od nje in .odi- — Mrtev je, — zamrmra Knudson, — izdihnil je. Kakor ste bili vi krivi njegovega brezbožnega življenja, tako ste sedaj zakrivili tudi njegovo smrt. Maruška se umakne plašno v kot. Knudson stopi k mrliču in mu zatisne oči. —Usmili se, Bog, njegove duše! — reče on. V tem trenutku se odpro vrata in v sobo vstopi brat Ev-stahij. Ko je zvedel in videl, kaj se je zgodilo, ni bil niti najmanj iz nenaden in razžalo-ščen. —Car bo vsaj imel enega slabega služabnika manj, — reče hladno. — Naj ga pokopljejo popolnoma tiho, brez vojaških časti. On pozvoni in ukaže Kozakom, da odnesejo truplo v sosedno sobo. Tedaj opazi Maruško,'ki je stala v kotu in si zakrila obraz z rokama. — Kakšna žena je to? — vpraša on. Knudson stopi bližje ter reče: —To je kapetanova ljubica, njegov zli duh. —Ah, spominjam se, slišal sem že o tej ženi! — reče carjev duhovnik, — pravijo, da je ravno tako okrutna, hudobna in zahrbtna, kakor sam ka-petan. Naj jo za sedaj zapro v celico, kjer je bila preje žena z železno masko. Ostalo bo-, mo poznje sklenili. —Mene boste zaprli? — kri-kne Maruška. — Kdo si bo upal vreči me v ječo? —Ja% si bom upal, — odvrne duhovnik, — uvedla se bo preiskava, ki bo dokazala, da ste krivi mnogih kapetanovih zločinov. Maruška prebledi. Brat Eustahij da kozakom znamenje in jim ukaže, da jo odpeljejo. —Ne smete me vreči v ječo! je kričala ona in se obupno u-piraja.—Ničesar nisem zakrivila. Pritožila se bom pri caru, jaz sem kapetanova vdova, dati mi morajo pokojnino. Kozaki se nasmejejo, — sovražili so to ošabno ženo, veselili so se, da so se mogli maščevati. Oni jo zvežejo in ji potisnejo v usta robec. Nato odnesejo Maruško v isto celico, kjer je do sedaj žde-. la nesrečna Sonja. Carjev duhovnik odpošlje takoj sla v Petrograd, po katerem je javil, da je potreben v Krasno j arsku. novi guverner. Dokler ne pride novi upravitelj, bo prevzel sam vodstvo. O Sonjinem begu ni brat Eustahij ničesar javil, — sklenil je, da jo bo preganjal in storil vse, da jo vrne v ječo, pre-dno bo Aleksander II. zvedel to vest. Nihilistova sirota V mali sobici petrograjskega predmestja je stanovala že nekaj tednov neka mlada gospodična, za katero so se sosedi zelo zanimali. Čudili so se ne samo njeni lepoti, temveč tudi njenemu čudnemu življenju. Ta deklica v četrtem nadstropju je bila Lidija, hčerka nihilista Janickega. Lidija in Palen sta ubežala grozni katastrofi v carski palači. V zadnjem trenutku, minuto predno je eksplodiral dina-mit, je objel Palen mlado deklico ter pohitel z njo iz hiše. Ni vad^l. nr.i n"". — Or. 'pk wk::u iu slpii z njo na vrt. Straža se ni ozirala na nju, bila je razburjena, — in tako je dospela Lidija s Palenom v par minutah v neko stransko ulico. Bila sta rešena. Toda, kako se je Palen prestrašil, ko je hotela mlada deklica z vso silo, da se vrne v palačo in poišče svojega očeta. —Ako ste prijatelj mojega očeta, potem se vrniva. Ne moreva ga pustiti tam, prišel bo v roke svojim krvnikom, — je stokala ona. —Toda, draga moja Lidija, -ji je odvrnil Palen, — ako se vrneva tja, sva izgubljena. Rešila sva se po nekem čudežu, ali se hočete sedaj ponovno podati v propast? '—Oh, oče, — je jecljala Lidija, — ubogi moj oče! On gotovo ni več živ, a če se je tudi rešil, so ga zgrabili in ga bodo odpeljali na morišče. Mlada deklica je postala vedno bolj vznemirjena. Palen se je že bal, da se bodo ljudje začeli zanimati za nju. Naposled mu je uspelo, da jo odpelje in ona se izgubita v velemestu. Pred vsem poišče on za njo varno stanovanje. Moral se je ločiti od nje, da ne obrne nase pozornosti pe^-trograjske policije. Palen je imel še sto robljev. Ta denar je všil v svojo suknjo, da ne bi bil popolnoma brez denarja, ako se mu posreči pobegniti po atentatu. Iskal je stanovanje za Lidijo in ga naposled našel. Bila je to majhna sobica v četrtem nadstropju, ki je zadoščala Lidijinim potrebam. On plača stanovanje za nekaj mesecev, a nato izroči de- sopisu. klici petdeset rubljev. —To je vse, kar morem za sedaj storiti za vas, — reče on, — toda ne obupavajte, zaupajte nam, nihilisti ne bodo pozabili hčerke svojega tovariša. Ona mu hvaležno stisne roso, njene oči so bile vlažne. —Oh, ko bi vsaj mogla biti sedaj pri svojem očetu, — ^e rekla, — ko mi ne bi eksplozija prizanesla. —Ne pregrešite se zoper svojo dušo, Lidija, — ji je odgovoril Palen, — mladi ste, vi morate živeti. —Vaš oče je žrtvoval svoje življenje za svoj veliki cilj. Preje se je boril za našo stvar. Sedaj je umrl kot junak, — njegovi prijatelji ga bodo vedno ohranili v spominu. de. Lidija je živela sama in mirno. Palen ji je pustil nekaj denarja, toda s tem ni dolgo izhajala. Kmalu je morala iskati zaslužka. V nekaj dneh je našla delo v neki trgovini. Sprejemala je perilo, da šiva monograme in v tem je bila mojstrica. Ta opravek ni bil sicer bog-ve kako plačan, toda njene potrebe so bile tako skromne, da se je lahko preživljala. Lidija je objokovala svojega očeta, kakor more samo otrok žalovati za svojimi sta-riši. Iz časopisov je zvedela, da je umrl njen oče takoj po eksploziji v palači, ne da bi kaj priznal in koga izdal. Ta novica je Lidijo pretresla, toda našla je v časopisu še nekaj, kar jo je težko zadelo. Ko je nekaj dni po atentatu odprla časopis, je prečitala sledečo vest: Žrtev eksplozije v palači Njegovega Veličanstva. Za časa atentata v carski palači je bil ranjen mladi in priljubljen gardijski poročnik Daničev, ki pripada eni izmed najuglednejših ruskih plemiških rodbin. Mladi častnik se je nahajal v trenutku eksplozije ravno s svojimi tovariši v stražarni-ci. Vsi njegovi tovariši so poginili, a mladi častnik je edini, ki so ga našli težko ranjenega, toda zdravniki nimago upanja, da bi ozdravel. Toda četudi bi uspelo človeški umetnosti, da mu reši življenje, vendar bo ostal nesrečni mladenič pohabljenec, ker mu bodo morali odrezati levo nogo. Celi Petrograd prosi Boga, da reši tega mladeniča in v mnogih p^rkv^h se o-pravljajo dnevno molitve za rešitev tega simpatičnega poročnika. Lidija je gledala, s široko odprtimi očmi to novico v ča- Bil. je njen zaročenec. —Izgubljen je, — vedno bo ostal pohabljenec, — zamrmra ona jecljaje. — A če umre, kdo ga je ubil? Moj oče! — Moje oče! Ona zajoče — bila je nekaj dni čisto iz sebe. Borila se je z neko odločitvijo' Konečno, konečno, po nekaj tednih se nekega dne hitro in odločno obleče. Ona zakrije obraz s pajčo-lanom, kakor je to navadno delala. Odločno gre po petrograd-skih ulicah, dokler ne pride na Nevski prospekt. Tam vstopi v neko elegantno hišo, poda se v tretje nadstropje in pozvoni na vratih (Dalje prihodnjič.) 4i? FLOWERS MOTHERS DAY <^wtdcuf,7naif 14tii • Nosite cvetlico njej v čast. Nagel jček ali vrtnico ... ISc pri kateremkoli cleve-landskem cvetličarju. illllllllljcailll JllillllC3illtllll1tltC3]lllllltiltl£3llltll llllllC3ll]llllttlt]£31ilSIIIIIIIAC9lllllIIIIIIIC3llttllllllltC31l JltlllllfttC3llllllllllllC3lllltlililllC3>lllttllllllC3 llllllllllll£nElllttlC3(ltltlllllIIC3 lltlillltlf IC3II1I ltlllLtt£3|t?llt] JIIIIC3lltlltlltlllE311lllllltlltC3ftlllllllllltC?ll Metropolitan poroča III........... svojim zavarovancem SIJAJNI USPEHI LETA 1938 Metropolitan Life Insurance Company je vzajemna družba. Posluje izključno le v dobrobit svojim 29 milijonom zavarovancev, čijih zavarovalnina s to1 družbo je znašala $22,612,000,-. 1 .• 000 konci zadnjega leta. Leta 1938 je bilo izplačanih zavarovancem in dedičem nad $566,300,000, dočim je bilo dodanih $176,000,000 postavno določenim skladom za izplačilo obveznosti, ki se bodo pojavile v prihodnjih letih z ozirom na sedanje zavarovalnine. Izplačane dividende 1938 so znašale $103,940,000. še večja vsota—$118,042,000—je bila spravljena za izplačilo dividend leta 1939. Metropolitan je izplačala izza leta 1927 več kot $5,000,000,000 zavarovancem in dedičem. Več kot za $1,800,000,000 življenske zavarovalnine tvori 3,330,151 novih polic, izdanih prejšnje leto. -j j , 11 Imovina, namenjena v dobrobit zavarovancem in dedičem — vsebujoča več kot 100,000 skrbno izbranih raznolikih investmentov — znaša več kot *■ $4,900,000,000. Kot del svojega dobrodelnega programa v letu 1938 je Metropolitan razdala 68 milijonov zdravstvenih knjižic—povprečno 1 vsake pol sekunde— ter objavljala mesečno zdravstveno-vzgojne oglase v magazinih, čijih skupna letna cirkulacija je bila nad 300 milijonov izvodov. Metropolitan pozdravlja vsako priliko, da nudi svojim zavarovancem informacije, ki jim bodo omogočile jasnejše razumevanje družbinega poslovanja. V namenu, da to doseže, objavlja družba vrsto vzgojnih oglasov v magazinih ter skuša na razne druge načine zavarovance informirati. t Knjižica, ki bo kmalu na razpolago, vsebuje podroben seznam napredka Metropolitan leta 1938. Na prošnjo vam bomo z veseljem poslali izvod. Metropolitan poslovno poročilo za leto, končujoče se 31. decembra 1938. (V soglasju z letnim poročilom, predloženim newyorskemu državnemu zavarovalninskemu departments) IMOVINA Vladne jamščine..........$ 933,919,346.89 Ameriška vlada .... $868,608,893.1C Kanadska vlada .... 65,310,453.73 Drugi bondi........................1,768,541.971.29 Ameriški državni in občinski ...... 117,430,070.53 Kanadski okrajni in občinski ...... 104,610,612.32 Železniški ...... 590,984,033.71 Javne potrebščine . . . 589,927,007.34 Industrijalni in razni . . 365,590,247.39 Delnice............................88,452,477.37 Razen $24,588.78 so vsp prednostne ali zajamčene. Posojila na posestva..................979,562,124.03 Parme........$ 73,800,886.26 Druga lastnina .... 905,761,237.77 Posojila na police....................526,263,387.92 Lastovano zemljišče..................392,187,370.22 Vključuje zemljišče za Družbino uporabo. Gotovina ..........................108,817,444.71 Neizplačane in odložene premije .... 84,974,718.06 Obresti zapadle in narasle, itd..........60,181,576.49 SKUPAJ........$4,942,900,416.98 OBVEZNOSTI Postavno določene rezerve za police , . . Vsota z obrestmi in bodočimi premijami bo zajamčila izplačilo polic. Dividende zavarovancem....... Položene na stran za izplačilo leta 1939. Rezerve za bodoča plačila na dodatne pogodbe .......'....... V zalogi za terjatve......... Vključno nezavršene terjatve zaradi pomanjkanja dokazov in preračunana vsota nejavljenih terjatev. Druge zavarovalninske obveznosti .... Vključno rezerve za nezgodno in zdravstveno zavarovanje, dividende puščene Družbi, vnaprej plačane zavarovalnine itd. Razne obveznosti.......... Obveznosti, ki niso zgoraj vključene. Prebitek in splošna voluntarna rezerva . . Ta rezerva je varnostno poroštvo — zaščita proti pripetljajem, ki jih ni mogoče predvidevati. $4,317,868,342.00 118,042,832.00 90,504,443.44 21,155,521.99 38,480,722,21 43,457,484.19 313,391,071.15 SKUPAJ . . . . . . $4,942,900,416.! Skupna življenska zavarovalnina v veljavi Navadna ....................$11,556,261,130 Industrijalna . ...............7,550,316,755 Skupinska....................3,505,825,709 SKUPAJ..............$22,612,403,594 Nezgodna in zdravstvena zavarovalnina Tedenske nagrade..............$. 18,500,602 Nagrade na glavnico............$1,449,927,200 Plačila dedičem in zavarovancem Industrijalna......... Navadna .......... Skupinska življenjska, zdravstvena in letna.......... Osebna, nezgodna in zdravstvena SKUPAJ .... Število novih izdanih polic 241,946,643.12 260,990,746.69 60,703,229.57 2,715,671.05 $ 566,356,290.43 3,330,151 ... - , f Metropolitan Life Insurance Company (VZAJEMNA DRUŽBA f Frederick H. Eckbr, Chairman of the Board LsROY A. LINCOLN, Preiidont 1 Madison Avenue, New York, N. Y. 'H- JOSEPH P. KNAPP, New York, N. Y. Chairman of the Board Crowell Publishing Company FREDERICK H. ECKER, New York, N. Y. Chairman of the Board Metropolitan Life Insurance Company JOHN ANDERSON, New York, N.Y. Chairman, Executive Committee Charles Pfizer & Co., Inc. ALANSON B. HOUGHTON, Coming N.Y. MITCHELL D. FOLLANSBEE, Chicago, IU. Member, Follan.be«, Shorey and Schupp Attorney* at Law JOSEPH P. DAY, New York, N.Y. President, Joteph P. Day, Inc., Real Estate LANGDON P. MARVIN, New York. N.Y. Member, Emmet, Marvin and Martin Attorneys at Law j L. A. TASCHEREAU, Quebec^Canada Member, Tteschoreau, Paiaot, uacbereau \ and Qumoa, AUocseym at Law direktorji CHARLES M. SCHWAB, New York, N. Y. Chairman of the Board . Bethlehem Steel Corporation WILLIAM Li DbBOST, New York, N. Y. President, Union Dime Saving« Bank JEREMIAH MILBANK, New York, N.Y. D'ALTON CORRY COLEMAN Montreal, Canada, Senior Vice-President, Canadian Pacific Railway NEWCOMB CARLTON, New Yotk, N. Y. Chairman of the Board Western Union Telegraph Company LEROY A. LINCOLN, New Ybrk. N. Y. President, Metropolitan Life Insurance Company ' HARRY W. CROFT, Greenwich, Coon. THOMAS H. BECK, New York, N.Y: President, Crowell Publishing Company WALTER EWING HOPE, New York, N.Y. Member, Milbank, Tweed and Hope Attorney* at Law SAMUEL W. FORDYCE, Bt. Louis, Mo. Member, Fordyce,White, Mayne, William« and Hartman, Attorneys at Law CARROLL B. MERRIAM, tbpeka.Kana. Director, Reconstruction Finance Corporate« and Chairman of the Board, Central Trust Company of lbpeka GEORGE McANENY, New York, N.Y. Chairman of the Board Title Guarantee and Trust Company ROBERT V. FLEMING, Washington, D. C. President and Chairman of tbe Board Riggs National Bank FREDERIC W. ECKBR, Nsw York, N. Y. Vice-President Metropolitan Life Insurance Corfcpany WINTHROP W. ALDRICH, New York, N.! Chairman of the Board Chase National Bank of New York EDWARD R. 8TETTINIU8, Jr.,N.Y.a Chairman of the Board United States Steal Corporation a»j1H|iiiiMiiinilllllllllimiHlltllllllmi................murium.........................iiimin.................................................................................................................................................................................. *