Številka 16 • leto XLIII • cena 2.500 din
Celle, 20. aprila 1989
Novi TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Ciljani ogrožen» zaradi onesnaženega zraka
Raziskava o vplivu onesnaženega zraka na zdravje prebivalcev Celja in
Slovenskih Konjic je potrdila domnevo, da prekomerno onesnažen zrak
bistveno vpliva na obolevnost ljudi. Tako so Celjani pogosteje bolni na
dihalih kot Konjičani, med njimi pa je tudi večja umrljivost. Podrob-
neje o rezultatih triletne analize na 2. strani.
Zadovoljna tujca
Naša država le ni tako policijska, kot so se
razbohotile ocene zlasti v tujem tisku.
V Celju, na primer, so miličniki, ki »zgub-
ljenega« italijanskega gosta pospremijo
prav do hotela, ki ga išče. Stran 9.
Preprečili
elcološko
katastrofo
v Udmatu pri Laškem je voznik tovor-
njaka opazil, da je iz cisterne začela
teči nevarna klorovodikova kislina.
Ker je pravočasno poklical miličnike,
ti pa celjske poklicne gasilce, ni prišlo
do večje škode, saj je izteklo samo 30
litrov kisline. Stran 15.
Tudi Ifonji zdaj
ljubijo, mar ne?
Reporter Novega tednika na obisku pri
Zdolškovih zalotil domačega žrebca »v ak-
ciji«. Stran 12.
V ljubljanski Narod-
ni galeriji so v pone-
deljek slovesno po-
delili Plečnikove na-
grade in priznanja za
leto 1988. Plečnikovo
nagrado je prejela tu-
di avtorska skupina,
ki jo sestavljajo arhi-
tekti Andrej Kemr,
Tomaž Kržišnik in
Milijenko Licul.
Nagrado so prejeli za
prenovo gradu Tabor
nad Laškim. Med ti-
stimi, ki so prejeli
Plečnikova priznanja
pa je tudi organizaci-
ja z našega območja.
Poleg kamnosekov iz
Hotavelj in Ljubljane
je Plečnikovo nagra-
do za obnovo gradu
Tabor prejelo tudi
Pohištvo Celje.
Kot je bilo poudarje-
no na slovesnosti je
bil njihov delež pri
obnovi gradu nepo-
grešljiv, odlikuje pa
ga zelo kvalitetno de-
lo, ki odkriva optimi-
stičen pogled na pri-
hodnost
Celjski regrat poln strupov
Celjski regrat vsebuje kancerogene snovi
in zdravju škodljive težke kovine. To so
rezultati analize vzorca, ki so ga vzeli na
različnih območjih celjske občine, in so
lahko predvsem opozorilo pred prihodnjo
sezono nabiranja regrata. Več na 2. strani.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
20. APRIL 1981)
Nogomet, nato še demokracija
Zastavlja se vprašanje, ali
sta razvita demokratična in
razvita industrijska družba
nujno medsebojno pogojeni.
Ostanimo kar v Celju. Pred
časom smo dobili svoje od-
bore kmetov in -demokratov,
v ponedeljek se bodo konsti-
tuirali tudi socialdemokrati.
V naslednjih mesecih bomo
razpravljali o spremembah
republiške ustave, sociali-
Seveda je odgovor na v za-
četku zastavljeno vprašanje
pritrdilen, vendar le načelo-
ma. Naj mi bo - upoštevajoč
celjske razmere - dovoljen
kanček skepse. Četudi na-
mreč sprejmem možnost, da
je v političnem besednjaku,
ki uporablja predvsem nega-
tivne konotacije, mogoče iz-
oblikovati jasne programe
strank in zvez, je vprašljivo,
koliko smo v Celju - glede
povečevanju občinskih cen,
delavcev pa na ulice ne spra-
vijo; odbori novih zvez opo-
zarjajo na dokazano škodlji-
vost partijskega monopoliz-
ma, o kupčkanju med veljaki
po občinskih javnih službah
in koruptivnosti dela gospo-
darskega kadra pa niti ne
črhnejo. Kakor bi se torej da-
lo razpravljati o mneryih, da
so nove zveze nacionalno
omejene, da postaja tudi par-
tija vse bolj predvsem repu-
bliška, je moč zatrditi, da so
vse njihove pojavnosti v Ce-
lju tipično celjske. Na tisti
star in znan način, ki nas je
tudi privedel v gospodarsko
in kulturno propadanje.
Zato v Celju razmah »de-
mokratičnosti« in upi v po-
sodobitev gospodarstva niso
medsebojno pogojeni. Bojim
se, da gre le za prerazporeja-
nje moči. In ob tem nikakor
nočem omalovaževati vseh
svetlih ciljev enih, ki se reci-
mo tičejo tudi pravne drža-
ve, ali drugih, ki pričenjajo
odpirati vrata v politiko tudi
drugače mislečim. Nikakor.
Samo močno se mi dozdeva,
da bomo imeli v Sloveniji
slejkoprej politični plurali-
zem, v Celju pa celjski plura-
lizem. Predvsem zategadelj,
ker celjsko delavstvo že dol-
go nezaupljivo zre v partijo,
in telektualnih civilizacijskih
zahtev novih zvez pa ne za-
stopi. Vse verjetneje se bodo
delavci v Celju torej tudi ju-
tri borili za drobtinice kar
s samoorganiziranjem, za
razvedrilo in v zabavo pa bo-
do poleg nogometnih igric
lahko spremljali tudi demo-
kracijo na celjski način.
BRANE PIANO
KOMENTIRAMO
stični zvezi in političnem
pluralizmu, prenovi sindika-
tov in partije, zvezi komuni-
stov in političnem pluraliz-
mu in še o čem. Rekli bomo
marsikaj, za lastno rabo do-
rekli bolj malo.
na trenutno razporeditev
moči, ki ni le v » rdečih ro-
kah - pripravljeni kakšen ja-
sen program tudi speljati.
N^ bom bolj jasen in čim-
bolj nepristranski: občinski
sindikati protestirajo proti
Načrti z obrtjo
v občini Šentjur si priza-
devajo, da bi svoj razvoj po-
spešili prav z drobnim go-
spodarstvom, še zlasti z za-
sebno obrtjo. Šentjurski iz-
vršni svet je obravnaval in
sprejel osnutek akcijskega
programa razvoja drobnega
gospodarstva do leta 2000.
Delež šentjurske zasebne
obrti v družbenem produk-
tu in število zaposlenih
v obrti naj bi podvojili,
v popoldanski obrti pa po-
trojili. Rast družbenega
proizvoda v družbenem de-
lu drobnega gospodarstva
želijo podeseteriti, zaposle-
nost v tem delu pa povečati
s 30 na 400 delavcev.
Nekdaj razvita obrije zara-
di razvojnih ovir izgubila ve-
liko, zato je potrebno tudi
ustvarjanje »ugodne klime«.
V šentjursko občino ßo, ker
ne povezujejo kr^a obrato-
valnice in bivališča obrtnika,
že privabili več obrtnikov.
Potrebno je, da občinska
skupščina glede posamičnih
ciljev zadolži posamezne no-
silce in določi roke izvršitve.
S pridobitvijo nove lokacije
za obratovalnico n^ bi no-
vim obrtnikom za leto dni
odložili plačilo prispevkov
za zemljišče. Davčna uprava
пдј bi dosledno upoštevala
vse davčne olepšave, v upra-
vičenih primerih tudi odloge
plačil ter dajala vse potrebne
informacije. Občinski komi-
te za družbeno planirale in
razvoj v akcijskem progra-
mu zadolžujejo glede stro-
kovnega, pravnega svetova-
nja sedanjim in prihodnjim
obrtnikom ter za pomoč pri
pridobivanju sredstev za ne-
razvite, razvojnega dinarja
ter pritegnitev podjetij iz
drugih občin. Šentjurski iz-
vršni svet se bo zavzel za
podporo republiških orga-
nov in Gospodarske zborni-
ce ter o delu letno poročal
občinski skupščini. Ta bo, če
bo takšen akcijski program
sprejela, konkretno zadolžila
posamične nosilce razvoja
obrti v občini. Sestavljalci
tudi menijo, da morajo par-
cele čakati na obrtnike in ne
obratno. Zato v sprejetem
osnutku predlagajo, da pri-
stojni pripravijo programe
zagotovljenih lokacij do sep-
tembra. Oddelek za občo
upravo meni, da so gradbene
parcele vselej na razpolago,
niso pa vedno na želenih lo-
kacijah. Urbanisti so pove-
dali, da pripravljao večje ob-
močje za obratovalnice v in-
dustrijski coni. Možnosti so
tudi na Planini, Gorici pri
Slivnici, Ponikvi, vključeni
pa niso v Dramljah in v Loki
pri Žusmu. Sisi пгО bi se po
programu v prvem letu od
ustanovitve obratovalnice
popolnoma odpovedali pri-
spevkom, v drugem letu pa
polovici. Sklepe o tem naj bi
v sisih sprejeli do aprila pri-
hodke leto. Predstavnica si-
sov je na seji izvršnega sveta
povedala, da bodo predlog
podprli.
Nosilci razvoja drobnega
gospodarstva bodo pred-
vsem delovne organizacije,
ki so z njim nEoveč sodelova-
le že do sed^j. Do poletja пад
bi pripravile konlo-etne ope-
rativne programe razvoja
drobnega gospodarstva.
BRANE JERANKO
Aero z Avstrijci
Delovna organizacija
Aero in zasebni koncem
Frantschach iz Avstrije
sta podpisala namero
o sodelovanju na tehnič-
nem in tržnem področju.
Na tej osnovi bodo
predvidoma do konca le-
ta pripravili in sklenili
kooperacijsko pogodbo.
Obstaja tudi obojestran-
ska pripravljenost, da bi
avstrijski partner odkupil
tudi četrtinski delež po-
sojil tovarne celuloze in
papirja v Medvodah.
Partnerja tudi načrtujeta
skupen razvoj osnovnega
termofax papirja in sku-
pen razvoj tehnologije za
izdelavo premaznega ter-
mofax papirja.
Tudi
socialdemokrati
V ponedeljek bo v celj-
skem Narodnem domu ob-
močni ustanovni zbor Soci-
aldemokratske zveze Slove-
nije.
Pričel se bo ob petih po-
poldan, na njem pa bodo
predstavili program zveze in
izvolili organe območnega
zbora in konstituirali organe
krajevne organizacije Social-
demokratske zveze Sloveni-
je v občini Celje. Iniciativni
odbor, ki ga vodi Silvo Dre-
venšek ocenjuje, da so pogo-
ji za ustanovitev krajevnih
organizacij še v občinah Ve-
lenje, Žalec, in Slovenske
Konjice. Ponedeljkovega
ustanovnega zbora пгу bi se
udeležil tudi predsednik So-
cialdemokratske zveze Slo-
venije, France Tomšič.
BP
Onesnažen zralc
vpliva na zdravje
Celjani pogosteje bolni kot KonJIčanI
Celjani pogosteje obole-
vajo na dihalih kot Konjiča-
ni, med njimi je višja stop-
nja umrljivosti, pogosteje
so odsotni z dela zaradi bo-
lezni dihal kot prebivalci
Slovenskih Konjic. To so
ugotovili v triletni raziska-
vi o vplivu onesnaženega
zraka na zdravstveno stanje
nekaterih kategorij prebi-
valstva v Celju in Sloven-
skih Konjicah. Pod vod-
stvom doktorja Braneta
Mežnarja so raziskavo opra-
vili člani strokovne skupi-
ne iz Razvojnega centra,
celjskega in konjiškega
Zdravstvenega doma in Za-
voda za socialno medicino
in higieno.
V nalogi so skušali ugoto-
viti, v kolikšni meri vpliva
zrak onesnažen z žveplovim
dioksidom in dimom na
zdravje nekaterih kategorij
prebivalstva. Za primerjavo
so vzeli celjsko občino kot
eno najbolj onesnaženih in
konjiško kot sorazmerno či-
sto. V preiskavo pa so z^eli
500 ljudi različnih starostnih
kategorij, od otrok med 12.
in 13. letom do odraslih de-
lavcev iz kovinsko-predelo-
valne industrije in starostni-
kov. Meritve koncentracij
žveplovega dioksida in dima
so pokazale, da ima v pov-
prečju Celje trikrat bolj
onesnažen zrak z žveplovim
dioksidom in petkrat bolj
onesnaženega z dimom kot
Slovenske Konjice. Tako so
ocenili, da Celjani vsaj pol
leta vdihavajo kritično оц^,
nažen zrak, medtem ko
v istem času v Konjicah
onesnaženost minimalna. ¿
iz tega so raziskovalci lahi;
sklepali, da tako onesnaži
zrak pušča posledice ^
zdravju ljudi. Pri tem je sicj
težko ugotoviti neposredi
vpliv žveplovega dioksid
s£y je bil eden od moteíj
dejavnikov na primer kaj
nje, obstajajo pa še drup
vzroki obolevnosti. Kljub ц
mu ocenjujejo, da so dali r^
zultati raziskave dovolj zgo
vorne podatke o tem, d,
onesnažen zrak v Celju p^,
membno škodi zdravju pre,
bivalcev.
Razlike v zdravstvenem
stanju prebivalcev Celja ii
Konjic so opazili v vseh kat^
gorijah, bolj očitne pa posta
nejo v skupini starostnikoi
ki so niòdlje izpostavljeii
onesnaženemu zraku. V t«
skupini je na primer pljuću
volumen pri Celjanih za četi.
tino manjši od normalni
predvidenega, pri Konjiči
nih pa le za 10 odstotkoi
Precej višjo stopnjo oboles
nosti dihal ugotavljajo pi
preiskanih Celjanih in si«
je kar 35 odstotkov otrok i
Celja v letu raziskave zbolel
na dihalih, medtem ko je bi
lo v Konjicah takšnih otro
manj kot 20 odstotkov. Med
starostiki je zbolelo kar 7Î
odstotkov Celjanov in le 41
odstotkov Konjičanov. Pri
kroničnih boleznih dihal
med otroki ni bistvenih raz-
lik, so pa zato večje pri odr»
sUh, kjer med Celjani bolehi
40 odstotkov preiskanih,
med Konjičani pa 10 odstot;
kov. Celjski preiskovano
imsyo tudi bolj zožene dih¿
ne poti kot Konjičani, kar ji
eden n^zgodnejših znako»
kasnejših pljučnih bolezni
Pri odraslih Celjanih ugotal^
Ijajo zožitev pri 60 odstotki
preiskanih in le pri 20 od
stotkih Konjičanov. Gledi
na vse te rezultate ugotavlj»
jo, da je tudi umrljivost v Ce
Iju večja kot v Konjicah. P®
petletni izpostavljenost
onesnaženemu zraku se četr
tina prebivalcev Celja znajd*
v rizičnem območju povef»
ne obolevnosti in umrljiv®
sti, z daljšim obdobjem pa s"
ti podatki še bolj zastrašiš
joči.
T. CVIBI'
Rezultati analize so de
volj zgovorni in še eden oi
alarmov, da so v Celju nuji^
ukrepi za temeljito izboljš»
vo v okolju. Le tako bo tudi
raziskava dobila svojo pr>
vo vrednost, o čemer so go
vorili tudi na njeni ja^
predstavitvi. Hkrati pa j(
lahko izhodišče za nadalj'
nje analize, ki so se jih b
lotili in sicer bodo let«
ugotavljali vsebnost težkil
kovin v zraku.
Regrat vse prej icot zdrav
Poln Je strupow, zlasti težkih kovin
čeprav je sezona nabira-
nja regrata že mimo, pa
kljub temu velja opozoriti,
da so rezultati analize, ki so
jo opravili na pobudo dru-
štva za varstvo okolja, za-
strašujoči.
Iz regrata z območja Te-
harja, Bukovžlaka, Trnovelj,
Ostrožnega, Lave, Medloga,
Lise, Polul in Aljaževega hri-
ba so pripravili vzorec, ki пгд
bi dal povprečno sliko za ob-
čino. Analizo je opravil od-
delek za sanitarno kemijo
ljubljanskega Inštituta za hi-
gieno, epidemiologijo in la-
boratorijsko diagnostiko pri
Univerzitetnem zavodu za
zdravstveno in socialno var-
stvo. Društvo je želelo ugoto-
viti, koliko težkih kovin in
PCB vsebuje regrat s celj-
skega območja, analiza pa je
pokazala še nekatere druge
nevarne snovi. Tako so ugo-
tovili, da regrat vsebuje tako
imenovane klorbenzene, ki
po zadnjih ugotovitvah stro-
kovnjakov zanesljivo pov-
zročajo raka. Tudi količine
PCB niso zanemarljive,
vsebnost težkih kovin pa
prav tako presega normati-
ve. Tako pravilnik dovoljuje
do 0,1 miligrama kadmija na
kilogram zelenjave, medtem
ko so v regratu ugotovili 0,15
miligramov. Pri cinku je
zgornja meja 5 miligramov,
v regratu pa ga je bilo več
kot 10 miligramov. Še naj-
večje količine so ugotovili
pri fluoru, kjer je analiziran
vzorec vseboval več kot 49
miligramov. Za klorbenzene
so ocenili, da so posledica in-
dustrijskega onesnaževar\ja
in menili, da je regrat prime-
ren le za prehrano živali, ki
imago visok metabolizem, to
je za krave in kure. Za pre-
hrano ljudi pa očitno ni pri-
meren, saj vsebuje preveč
nevarnih, zdravju škodljivih
snovi, od katerih večina
ogroža tudi plod v maternici.
T. CVIRN
Društvo razpolaga tudi
z analizami vzorcev pšeni-
ce, jabolk in hrušk. Na ob-
močju Teharja in Tmovelj
so že lani vzeli dva vzorca
pšenice, analiza pa je poka-
zala, da vsebujeta preveč
kadmija in da zato nista
primerna niti za hrano živa-
li, poleg tega imata tudi
preveč cinka. Po en vzorec
jabolk in hrušk pa je poka-
zal vsebnost kadmija, če-
prav ga ne bi smel imeti.
Poletno Celle
Glede na to, da v Celju v po-
letnem času že več let vlada
kulturno mrtvilo, poskušajo
v KLjUB-u izvesti projekt Po-
letno Celje. V Centru za klub-
sko dejavnost so že pripravili
osnutek morebitnih priredi-
tev, toda do realizacije pobud
lahko vendarle pride le s sode-
lovar^eriî širše javnosti in de-
narnim zaledjem. Zato vabijo
vse tiste, ki jim ni mar ali se bo
poleti v Celju kaj dognalo ali
ne na skupni sestanek, ki bo
20. aprila ob 16. uri v prostorih
KLjUBa.
VZ
Resolucija ostala na papirju
Skrbi zlasti upadanje Industrijske proizvodnje
Celjski izvršni svet je oce-
nil, da gospodarstvo v obči-
ni lani ni doseglo resolucij-
sko zastavljenih ciljev in da
se je prepočasi prilagodilo
majskim ukrepom. To kaže-
jo tudi podatki o primerjavi
rezultatov z nekaterimi po-
dobnimi ali uspešnejšimi
občinami. Na seji izvršnega
sveta pa so informacije do-
polnili še posamezni pred-
stavniki delovnih organiza-
cij v občini.
Po podatkih je industrij-
ska proizvodnja lani v celjski
občini zaostala za doseženo
v letu pred tem za več kot
6 odstotkov. Pri tem zaostaja
tudi za primerjalnimi obči-
nami Kranj, Titovo Velenje
in Slovenske Konjice ter za
republiškim povprečjem.
V zunanjetrgovinski menja-
vi se je skupni izvoz povečal
za nekaj več kot 3 odstotke.
pri čemer so ocenili, da bi
bila stopnja višja, če bi zajeli
tudi neblagovno menjavo
s tujino. Izvršni svet je tudi
tokrat posebej obravnaval
poslovanje dvanajstih uspeš-
nih in neuspešnih organiza-
cij, ki so dosegale rezultate
pod povprečjem svoje pod-
skupine, tri med njimi pa so
poslovale tudi z izgubo. Pri
uspešnih pa ugotavljsgo, da
te še naprej ostajajo med do-
brimi. Po lanskih podatkih
so to Etol, Aerov tozd Grafi-
ka, Klimin tozd Industrijska
proizvodnja, tozd Zlatarna,
Remont, Cestno podjetje,
tozd Gradnje, Ljubečna,
pozd KTO, Obutev, pozd Le-
skovšek, STC in Ključavni-
čar. Od 32 organizacij, ki so
ob devetmesečju poslovale
z motnjami, to je z minimal-
no akumulacijo ali brez nje,
pa je izvršni svet zahteval
programe ukrepov za odpra-
vo težav, vendar se je odzva-
lo le pet organizacij. Zato je
zahteval, da ukrepe v nasled-
njih dneh pripravijo še dru-
ge organizacije s seznama.
Na seji izvršnega sveta so
opozorili na problem samofi-
nanciranja celjskega gospo-
darstva, saj je imela vrsta or-
ganizacij manj kot 10 odstot-
kov deleža lastnih virov, te-
žave pa se odražajo tudi v ne-
kajdnevnih blokadah žiro ra-
čunov organizacij. Opozorili
pa so še na vse slabšo aku-
mulativno sposobnost go-
spodarstva, pri čemer je sko-
raj nemogoče ugotoviti, koli-
ko dejansko ostane delov-
nim organizacijam, koliko
pa je v podatkih o akumula-
ciji raznih posojil, kritja iz-
gub, sredstev za nerazvite in
podobno.
TC
In vendar sodelujejo
čeprav je v zadnjih mesecih zaškripalo v odnosih
med žalsko občino in pobratenimi občinami v sosed-
njih republikah, zlasti v Srbiji, so minuli konec
tedna obiskali Žalec predstavniki Kruševca, Bačke
Palanke ter predstavniki nekaterih drugih prijatelj-
skih občin.
Tokrat niso razreševali političnih vprašanj, ampak
so se dogov^ali o pripravah na športne igre upravnih
delavcev, ki bodo v začetku junija v Žalcu. Letos so
namreč Žalčani zadolženi za organizacijo vsakoletnih
iger, kljub pomanjkanju denarja so se odločili, da bodo
igre organizirali in se ob tej priložnosti pogovorih tudi
o stvareh, ki so načele medsebojne odnose.
I. BASA
^fl. APRIL 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Ortopedsko-
travmatološki
dnevi
i Rogaška Slatina je le-
tos gostiteljica XVII, or-
topedsko-iravmatolo-
jliih dnevov Jugoslavije,
strokovne manifestacije,
Ili jo tokrat v času od 19.
do 22. aprila organizira-
ta ortopedski in travma-
tološki oddelek Zdrav-
stvenega centra Celje
pod pokroviteljstvom
Slovenskega zdravniške-
ga društva.
Gre za strokovno mani-
festacijo z mednarodno
udeležbo in za največje
srečanje zdravnikov v na-
ši regiji v povojnem ob-
dobju. Tematika, ki jo
kongres obravnava, je
zlasti zanimiva za širšo
javnost. Poleg poškodb
komolca, otroških kolkov
in rok, je poudarek pred-
vsem na artroskopskih
operacijah na različnih
slilepih, posebej na kole-
nu. Na tem področju je
prav celjska bolnišnica
deležna širšega strokov-
nega priznanja, zato so ji
tudi zaupali organizacijo
tega kongresa.
Metode zdravljenja, ki
jih kongres obravnava, so
zlasti pomembne zato,
ker skrajšujejo zdravlje-
nje in odsotnost z dela za
dve tretjini, kar je z vidi-
ka zmanjševanja porabe
v zdravstvu velikega po-
mena.
Otvoritev XVII. orto-
pedsko-travmatoloških
dnevov Jugoslavije je bi-
la včeraj v Kristalni dvo-
rani Zdravilišča Rogaška
Slatina, kjer se bodo do
sobote zvrstila številna
predavanja tega strokov-
nega srečanja z okoli tri-
sto udeleženci.
M. A.
Smisel medoiičinskiii svetov?
УоШпо-programska konferenca MS ZSMS Celje
Na volilno-programski
konferenci mladih celjske
regije so sicer izvolili nove-
ga predsednika, to je Mitja
Hlastec iz Slovenskih Ko-
njic, ob tem pa so udeležen-
ci konference zastavili ne-
kaj vprašanj, ki so se nave-
zovala na smisel oz. nesmi-
sel delovanja organov na
medobčinski ravni v pri-
hodnje, predvsem pa dvom
o tem, ali je potrebno, da te
vodijo profesionalni funkci-
onarji.
Racionalizacija politične-
ga sistema in zmanjševanje
upravnih služb sta nujna
procesa in kajpada bodo
medobčinski sveti prvi na
udaru.
Najbolj kritičen do delo-
vanja mladinskega medob-
činskega sveta je bil Dušan
Jeriha, član medobčinskega
sveta ZK celjske regije, ko
je dejal, da je bilo delo med-
občinskega sveta bolj na-
čelno kakor konkretno in
da tudi novi predsednik na-
stopa s formalnim progra-
mom brez konkretno dolo-
čenih akcij.
Predvsem zaradi tega mla-
dinci iz Laškega že do sedaj
v MS ZSMS celjske regije ni-
so delovali, dasiravno v tem
organu ni profesionalcev.
Toda opozoriti hočejo na to,
da je deprofesionalizacija
medobčinskih svetov nujna,
dejstvo paje, da s svojim ne-
giranjem mladinskega med-
občinskega sveta zagotovo
ne bodo prispevali k temu.
Ne gre torej toliko za vpra-
šanje medobčinski sveti da
ali ne, temveč bolj za depro-
fesionalizacijo funkcij. Mno-
gokrat je namreč usklajeva-
nje med posameznimi občin-
skimi konferencami ah ob-
činskimi komiteji na nekem
širšem, regijskem območju
nujno.
Janja Romih, dosedanja
predsednica MS ZSMS
s celjskega območja je pre-
pričana, da so v organu, ka-
teremu je predsedovala zad-
nje leto, obravnavali in us-
klajevali nekaj zelo po-
membnih družbenih vpra-
šanj. Združenje osmih ob-
činskih mladinskih organi-
zacij medobčinskemu svetu
■vendarle daje neko moč in
prodornost.
Mitja Hlastec je na vohlno-
programski konferenci raz-
mišljal, da se bo resnična
vrednost tega organa lahko
pokazala tudi ob morebitni
organizaciji trinajstega repu-
bliškega kongresa ZSMS na
Rogli, kjer ne bo potrebna
samo organizacijska pomoč,
temveč tudi vsebinski pri-
spevek h kongresu. Sicer pa
je o nadaljnji usodi MS
ZSMS zelo težko govoriti,
ker se niti ne ve, kakšna bo
sploh mladinska organizaci-
ja jutri. Odgovore na to vpra-
šanje bo prinesel predvsem
trinajsti kongres, ki bo ko-
nec oktobra ali v začetku no-
vembra.
VOJKO ZUPANC
KOMENTIRAMO
Začetek konca
v celjski SZDL so bile zad-
nje sekretarske volitve, ki
kljub dvakratnemu ponavlja-
nju aiso uspele, pomemben
politični dogodek in tudi pouč-
na šola. Volitve so bile vseka-
kor začetek novega vetra, ki
veje tudi med celjskim član-
stvom SZDL. Zato niso uspele
tako, kot so si to želeli organi-
zatorji, čeprav so v okviru da-
nega sistema storili vse, kar je
bilo možno storiti. Pristali so
celo na evidentiranje in kandi-
diranje kandidata iz drugega
življenjskega in delovnega
okolja ter izven članstva občin-
ske organizacije, kateri pa je
kasneje žal odstopil.
Člani občinske konference
SZDL Celje, ki tokrat niso bili
preveč zgovorni, so nas kot vo-
lilci vse posvarili, da tudi oni
niso več to, kar so nekoč bili.
Organizirane opozicije tokrat
še ni bilo čutiti, šlo je zgolj za
odločanje, prežeto z intuitiv-
nim odnosom do volitev in
kandidatov. Zato ni pravega
razloga niti za zmagoslavje
(češ, nihče ni uspel) niti za ža-
lovanje. Rezultat volitev je le
povod za streznitev, se^je nuj-
no, da se temeljito analizirata
oba sklica konference, njena
sestava, udeležba, postopki
evidentiranja in kandidiranja,
javnost priprav in morda še
kaj.
»Neuspeh« sije mogoče raz-
lično razlagati tudi tako, da so
ljudje z glasovanjem izrazili
svojo pomoč vodstvu SZDL,
da ne bi naredilo morebitne
kadrovske napake, s svojim
molkom v razpravi pa izrazili
potrebo po prenovi SZDL.
Očitno je bilo le eno, da nobe-
den od kandidatov ni dobil po-
trebne večine, da torej tudi ni-
sta bila izbrana po meri ljudi,
ki vedno bolj postavljao svoja
merila. Morda sta bila oba kan-
didata po nekaterih karakteri-
stikah in programih tudi pre-
več izenačena. Dosedanje
skromne izkušnje v Sloveniji
nas učijo, da si volilci želijo
bolj pester izbor - alternativne
kandidate. Učijo pa nas tudi,
da že preizkušeni kandidati iz
»stare garde« ne uspevajo več
in da im^jo več možnosti (ne
glede na program) tisti, ki so
manj znani. Uspevajo torej ti-
sti, kot pravi M.Šetinc, ki se
pojavijo in uspejo »po ameri-
ško« - iz nič.
Kolikor je ta način lahko tre-
nutno moderen, pa ima tudi
svoje pasti, s^j volimo nekoga,
ki ga ne poznamo in mu le sle-
po zaupamo. Tega paradoksa
si tudi ni mogoče drugače raz-
lagati kot tako, da nekoga vo-
limo samo zato, da ne bi bil
izvoljen drugi (bolj poznan,
morda boljši, z več izkušnjami,
pa čeprav je med mnogimi do-
brimi deli kdaj storil tudi kakš-
no napako).
Sedßj bo treba ponovno
iskati, evidentirati in kandidi-
rati nove ljudi. To v teh kriznih
časih, ko politične funkcije ni-
so popularne, ni lahko delo. Že
doslej je mnogo primernih od-
klonilo te možnosti. Zato je
nujno, da v prihodnje razmi-
šljamo tudi o drugačnih meto-
dah evidentiranja in kandidi-
ranja. Očitno je tudi, da ne zna-
mo »odkriti« pravih kandida-
tov, ki se skrivno v naši bazi,
sami pa se zaradi različnih raz-
logov doslej niso želeli »ven
metati«. Morda je sedaj pravi
trenutek, ko bi se nekateri, ki
jim dosedanji zapleteni posto-
pek tega ni omogočal, želeli iz-
postaviti, postaviti in preizku-
siti tudi na odgovornih politič-
nih funkcijah. Zato po mojem
mnenju tudi ni sporna ideja
o SAMOKANDIDIRANJU, kot
eni izmed oblik pridobivanja
kandidatov med članstvom
občinske organizacije SZDL,
ki naj jo vodstvo SZDL v pri-
hodnje javno objavi - razpiše.
In zakaj ne bi dosedanje meto-
de tudi dopolnili (ali nadome-
stili) z modernimi postopki po-
litičnega marketinga kot so:
več alternativnih kandidatov
s svojimi programi, javne
predstavitve, nastopi in zago-
vori svojih programov, obiski
in razgovori z volilci, delovanje
volilnih štabov itd.
Naše nedavne sekretarske
volitve v SZDL Celje so bile
torej dober poduk, daje demo-
kracija sicer lepa zadeva, toda
tudi precej zahtevna, občutlji-
va in komplicirana, ter da se
bo do naslednjih, še zlasti spo-
mladanskih skupščinskih voli-
tev prihodnje leto, potrebno še
veliko naučiti. Zato naj bo ta
prispevek samo drobtinica
k začetku konca dosedanjemu
načinu kandidiranja in volil-
nih postopkov ter k začetku
streznitve in k pripravi resne
analize, ki naj bi dala tudi nova
izhodišča za »popravni izpit«
volitvam v SZDL in za »gene-
ralko« v prihodnjem letu.
VIKI KRAJNC
Socialna politika
niso dename pomoči
Naše dosedanje gospodar-
ske reforme niso bile uspeš-
ne tudi zato, ker je bila soci-
|lna politika predvsem zaš-
čitniška, ne pa razvojna.
hi ta »zaščita« nas je pri-
peljala tako daleč, da danes
socialne varnosti ne zago-
lâvljajo niti povprečne pla-
'e. Kako naj se torej social-
politika vključi v novo
gospodarsko reformo?
»Namen našega dela je raz-
»sniti osnovne probleme, ki
^ v današnjem času na tem
Področju pojavljajo ter naka-
^ti ključne smeri reševanje
^ prihodnje. Marsikatera za-
"iisel je mogoče po pravni
idejno politični plati še
"^sprejemljiva, vendar vidi-
■По ravno v tem možnost
'frokovnega vpliva na pred-
^dene zakonske spremem-
^ osnov socialne politike
na dosedaj prevečkrat vo-
^ntaristične politične odlo-
^tve.«
To so iz uvoda povzete mi-
ki so objavljene v reviji
"•^štva kadrovskih delav-
Celje Kadri, kjer so svoja
^zmišljanja posredovah vo-
'jlni celjski psihologi, soci-
l'ogi, politologi, ekonomisti,
Kajti sami so začutili vr-
^Ип prazen prostor med te-
lijo in neuresničljivo prak-
predvsem pa ne mislijo
^l^ati na nadaljnje »gasil-
ce« ukrepe, ki jih ponuja
^'^zna vlada in za katere je
■^^no, da naredijo običajno
škode kot koristi,
и^^а nedavni seji pri občin-
Ji konferenci SZDL v Celju
^ ti strokovnjaki svojo vizi-
^ razvoja socialne pohtike
pdstavili širši družbi in tu-
opozorili na sedanje bi-
stvene napake, ki izvirajo iz
sivega povprečja sedanjosti,
ko v nekaterih delovnih or-
ganizacijah še vedno zago-
varjajo politiko enakih že-
lodcev. V razpravi ni manj-
kalo ostrih besed, na primer
kako lažno solidarnost zdaj
uresničiti, kako nagraditi do-
brega delavca ter ustvariti
trg dobre delovne sile. Naš
sistem slabega delavca še
vedno ščiti, dočim jih ostale
socialistične države že po-
stavljajo pod vprašaj. Tudi
stroka sama, ki naj bi inova-
tivno pripomogla k rešitvi
položaja, ni ustvarjalno izko-
riščena, ker njeni predlogi
ne padejo na plodna tla. Se
vedno je bolj zaželena pov-
prečnost kot ustvarjalnost,
še vedno bolj težimo k urav-
nilovki kot primerni plači za
delo. Če pa kdo predlaga ra-
dikalne reforme, so te še
vedno nezaželene in bolj je
vidno drevo kot celoten
gozd.
ZDENKA STOPAR
Kurlrčkova pošta v Kompolali
Osrednja celjska priredi-
tev ob potovanju Kurirčko-
ve pošte po celjski občini je
bila v petek 14. aprila
v Kompolah nad Štorami.
Krajani so ta dan izkoristili
še za partizanski miting, sa-
mo prireditev pa so sprem-
ljale razstave Kompolskih
ustvarjalcev, razstava ročnih
del in kulinarike, ter razsta-
va domače obrti in likovnih
del, ki so si jih obiskovalci
lahko ogledali v učilnicah
osnovne šole Kompole.
Na začetku prireditve je
vse zbrane pozdravila vodja
šole Štefka Plank, nato pa je
sledil govor Olge Vrabič, ki
je tudi pričakala kurirčkovo
pošto in jo oddala naprej. Na
sami prireditvi so sodelovali
pionirji osnovne šole Kom-
pole, pevski zbor matične os-
novne šole štorskih železar-
jev in folklorna skupina iz
Kompol.
Posebej je potrebno po-
udariti značilnost tega kraja,
kakor je dejala vodja šole
Štefka Plank, da kadarkoli
se organizira kakršnakoli ak-
cija, krajani Kompol nasto-
pijo kot celota in s tem hitre-
je in učinkovitejše uresniču-
jejo zastavljene cilje. Na fo-
tografiji: Olga Vrabič, preje-
ma kurirčkovo pošto od ku-
rirjev iz Svetine.
EDO EINSPIELER
sm MED ТЕОНОМ
Piše Slobodan Vujanović
Ko partija uzakoni opozicijo.,.
Nedolgo po zgodovinskem sporazumu z »okrogle mize«
med poljskimi oblastmi in opozicijo je vojvodska sodišče
v Varšavi po kratkem postopku uresničilo enega njegovih
najpomembnejših delov - uzakonilo je neodvisni sindikat
Solidarnost. S tem je sporazum, ki napoveduje globoke
družbenopolitične in gospodarske spremembe na Polj-
skem, dobil pečat verodostojnosti. Res je sicer, da niti
v tem trenutku še ni jasno, kako se bo na koncu izšla
poljska enačba »kvadrature kroga« vseh socialističnih
reform - delitve oblasti med partijo in opozicijo - toda ni
dvoma, da je že sam sporazum, ki to predvideva na
papirju, izjemen in pomenljiv dogodek ne le za Poljsko,
temveč tudi v mednarodnem merilu.
Če naj naprej le skopo povzamemo zgodovinski kon-
tekst sporazuma med oblastmi (partijo) in opozicijo na
Poljskem, potem bi lahko dejali, da gre pravzaprav za
priznanje partije, da s svojo politiko v minulih desetletjih
ni bila sposobna omogočiti demokratičnega političnega in
gospodarskega razvoja Poljske. Nasprotno, vedno moč-
nejšo polarizacijo med silami monolitizma in demokracije
je »premoščala« z represijo, ta paje, vključno z birokrati-
zacijo privedla do znanega fenomena - splošne politične in
gospodarske ohromelosti. Niti hudih družbenih pretresov
ni manjkalo, če omenimo le vstaje in krvave delavske
nemire v letih 1956,1970,1976 in 1980, pa seveda ob koncu
leta 1981, koje bilo vpeljano vojno starije, aretiranih pa na
tisoče aktivistov Solidarnosti (sindikat je bil prepovedan
in je ilegalno deloval vse do sedarijega uzakonjenja).
Seveda se tukaj ne moremo spuščati v globlje analize
poljskih razmer. Ugotovimo lahko le, daje partija z legali-
zacijo opozicije na političnem prizorišču končno zasekala
v gordijski vozel globoke krize - vse druge poteze bi za
Poljsko pomenile le jalovo podaljševanje agonije. Kakšen
bo končni razplet, kot rečeno, še ni znano. Najpomemb-
nejši naslednji preizkus vrednosti sporazuma pa bodo
nedvomno junijske volitve za novi parlament.
V skladu s sporazumom (s tremi temeljnimi dokumenti
-	o političnih reformah, spremembah družbenogospodar-
skega sistema in sindikalnem pluralizmu) bo imela Polj-
ska poslej spet dvodomni parlament. V spodnjem domu
s 460 poslanci bo partija (v koaliciji s satelitskima stran-
kama, demokratsko in kmečko, ter provladnimi katoliki)
obdržala 65 odstotkov sedežev, 35 pa jih bo pripadlo opozi-
ciji. V zgornjem domu - senatu (ukirjjen je bil po vojni)
-	pa bodo predstavnike izbirali na »popolnoma demokrat-
skih«, torej svobodnih volitvah, kar pomeni, da bo opozi-
cija tu lahko dobila tudi večino.
Gre torej za kompromis: v spodryem, vplivnejšem domu
si partija zagotavlja ohranjanje premoči (ne pa tudi abso-
lutne večine), v zgornjem, manj vplivnem, pa so možnosti
zasedbe mest popoloma odprte. Partija v manjšini v polj-
skim senatu? Do sedaj nepredstavljivo, a v prihodnje
morda stvarnost.
Poljski »eksperiment« je, kot rečno, izjemno pomemben
tudi v mednarodnem merilu. Poljska bo z večstrankar-
skim parlamentom (na papirju je sicer obst^al že zdaj)
prehitela Madžarsko, ki je napovedala svoje parlamen-
tarne volitve in prehod v večstrankarski sistem za nasled-
nje leto.
Če bo vse to uspešno izpeljano, se bosta Poljska in
Madžarska med socialističnimi državami (in to znotraj
Varšavske zveze, za nekdanjo »železno zaveso«!) ponašali
z »zgodovinskim eksperimentom«. Kje so časi, ko seje
o tem govorilo v zvezi z jugoslovanskim samoupravlja-
njem ? Nekd^ so nas iz »bratskih« držav svarili pred »revi-
zionizmom«, upajmo, da ne bomo dočakali nasprotnega!
Drama ¥ Шапопи
Libanon, nekdaj imenovan »bližnjevzhodna Švica«, ki
že petnajst let krvavi v državljanski vojni, doživlja n^-
hujše spopade doslej. Samo v zadnjih dveh dneh je bilo
v spopadih med sirsko-muslimanskimi silami in krščan-
sko armado generala Auna ubitih več kot 40 ljudi. Granata
je zadela tudi jugoslovansko veleposlaništvo, a žrtev na
srečo ni bilo. Več arabskih držav se je že zganilo in predla-
galo sklic arabskega vrha o Libanonu in tudi Washington
je ostro pozval sprte strani, naj prekinejo spopade. Do
stopnjevanja spopadov je prišlo potem, ko je general Aun,
šef ene od dveh libanonskih vlad, razglasil »osvobodilno
vojno proti Siriji«, vpletle pa so se še muslimanske, pro-
iranske in druge frakcije. Tragedija Libanona je v tem, da
je za rešitev dolgoletne krize sicer res najprej potreben
umik tujih (zlasti sirskih) sil, da pa sta obenem nestrpnost
in sovraštvo med kristjani, muslimani in drugimi skupi-
nami pognala že vse pregloboke korenine.
Tbilisi se umirja
Položaj v gruzijski prestolnici Tbilisiju se po krvavih
neredih (19 ljudi je bilo ubitih, približno 400 pa ranjenih) in
zamenjavi vodstva te sovjetske republike polagoma
umirja. Policijsko uro so ukinili in javno življenje je spet
steklo. Toda mir je le navidezen, s^j so nemiri (vključno
z demonstracijami v abhazijski oblasti) posledica nakopi-
čenih medetničnih in družbenih nasprotij.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
20. APRIL 198«
iKdttsieHHi^^
Teži jih breme velike nelikvidnosti
ŠempetrskI SIP Ima pripombe na banko, ki naj bi bila premalo pogumna
Trg in ekonomski pogoji
so prispevali, da se je tudi
Strojna industrija iz Šem-
petra (SIP) znašla med tisti-
mi, ki so lansko poslovno
leto komajda zvozili. O tem
kakšne so sistemske in
kakšne subjektivne ovire
pri poslovanju in ali bo
s predvideno reorganizacijo
kaj drugače, se je prejšnji
teden vodstvo SIP pogovar-
jalo z Markom Bulcem,
predsednikom republiške
gospodarske zbornice.
Bolj kot finančni položžg
ob zaključku leta zaskrbljuje
to, da je bila SIP Šempeter
organizacija, ki jo je lani
v vseh osmih občinah celj-
ske regije pestila največja
nelikvidnost. Blokade na ži-
ro računu, daljše od petih
dni, so namreč imeli vsak
mesec razen marca in aprila,
sipovci pa so med vsemi, ki
so ostali brez akumulacije
imeli tudi daleč največ obre-
sti. Likvidnostni problemi
so po besedah Leopolda
Rajha, direktorja SIP, tudi
posledica strukture sred-
stev, v kateri zavzemajo last-
na obratna sredstva le dobro
petino. Kljub temu, da je ko-
eficient obračanja zalog gle-
de na sipovo proizvodnjo
ugoden, imajo ob nizki stop-
nji samofinanciranja pre-
cejšnje probleme z likvid-
nostjo, S£Ò so vse bolj odvisni
od^tujih virov.
Žal krediti, ki jih dobijo,
niso povečani za stopnjo in-
flacije, kar je po mnenju di-
rektorja SIP v nasprotju
s tem, da tudi ryim ni oproš-
čeno z revalorizacijo. Sicer
pa ima vodstvo, SIP precej
pripomb na račun Ljubljan-
ske banke splošne banke Ce-
lje, ki jih po njihovem mne-
nju po finančni plati ne
spremlja dovolj pogumno.
Zato so se včlanili tudi v Be-
ogríQsko banko, pri čemer
pa jim je bil s strani celjske
banke vsiljen samoupravni
sporazum, ki пгО bi ga ob
celjski banki in SIP podpisa-
la še Beograjska banka. V Si-
pu si želijo, da bi lahko bili
komitent dveh bank oziroma
tiste banke, ki bi si jo sami
izbrali.
Problemi SIP so povezani
tudi s tem, da s cenami sami
premalo pogumno sledijo in-
flacijskim stroškom oziroma
stalnim dražitvam vhodnih
materialov, kjer žal tudi nima-
jo veliko možnosti izbire (po
besedah Marka Bulca je polo-
žaj naše črne metalurgije še
vedno monopolen). Ob tem so
(po internih ocenah) v času ad-
ministrativnega urejarija cen
izgubili od 30 do 50 odstotkov
razvojnih zmogljivosti.
Kriza je tudi posledica stanja
v kmetijstvu in kupne moči,
vendar v SIP vztrég^o na kme-
tijskem programu. Daje usme-
ritev pravilna, je potrdil tudi
predsednik gospodarske zbor-
nice, ki je poudaril, da le stabi-
len kmetijski razvoj omogoča
tudi stabilen razvoj družbe kot
celote. Vprašanje je le, v kakš-
nem deležu v sedaryih kriznih
časih obdržati tb proizvodnjo,
v kakšnem deležu pa reševati
položaj z dopolnilnimi progra-
mi in orodjarstvom (predvsem
za sledrye velja, da bo to v tem
desetletju ena visoko profitnih
dejavnosti). Pri tem bodo
v SIP morali rešiti tudi tehno-
loško vprašanje. Res, da so po
tehnološki plati ena najbolje
opremljenih tovarn na našem
območju, da im^o tudi dobro
organizacijo dela (priprava We-
igele) in računalniško podprto
proizvodnjo, vendar pa v zad-
njih treh, štirih letih z investi-
cijami niso sledili razvoju. To
je ob dejstvu, da gredo vsi so-
dobni tokovi v strojegradnji
v smeri robotike, še падВојј za-
skrbljujoče, posebej ker je to
vprašanje ozko povezano
s konkurenčnostjo.
Zaenkrat v Sipu še držijo
evropsko raven proizvodnje in
z izjemo treh držav izvažajo
v vso Evropo. So tudi pred re-
organizacijo. Tozd Krasmetal
v Sežani se bo osamosvojil,
vendar ne v smislu dezintegra-
cije. Tovarni bosta še naprej
tesno povezani, kakšna bo
oblika, pa se bodo še odločili.
Ob tem veliko stavijo tudi na
nov planski pristop, ki temelji
na ciljni dohodkovnosti. Ta bo
samoupravno določena, odgo-
vornost za izvajanje pa bo po-
slej povsem v rokah stroke.
SIP je torej ponovno na pre-
lomnici, ko je treba poteze na
šahovnici vleči preudarno in
tudi dovolj hitro. Že v kratkem
se namreč obet^o tudi spre-
membe pri plačilih z menica-
mi, kar za SIP, ki ima veliko
meničnih kupcev, vsaj v pr-
vem obdobju ne pomeni nič
dobrega. Likvidnostni položaj
se namreč lahko še poslabša.
Zaenkrat zaposleni polož^
sprejemajo z razumevaryem in
se sprijaznijo tudi z nek^dnev-
nim zamikom plačilnega dne,
ob dolgoročno nerešeni hkvid-
nostni problematiki pa bi lah-
ko prišlo do povečai^a fluktu-
acije, kar za kolektiv, kjer je
združeno veliko povsem speci-
fičnega znanja in izkušenj se-
veda ne bi bilo dobro.
R. PANTELIČ
Marko Bule je razen Sipa,
kjer se je pogovarjal z vodil-
nimi in si ogledal proizvod-
njo, obiskal še Razvojni cen-
ter Celje in Pivovarno Laško.
Elkrol z novim partnerjem
Po napovedih iz Elkroja naj bi ta delovna organiza-
cija v manj kot mesecu dni podpisala pogodbo
z novim poslovnim partnerjem iz Zvezne republike
Nemčije s katerim naj bi sodelovali na treh področ.
jih. Od njega bi odkupili licenco, dobili tudi znatno
tehnično pomoč in ustanovili tudi mešano podjetje,
ki bi v Jugoslaviji izdelovalo oblačila za prosti Čas.
Ime nemškega partnerja je zaenkrat še skrivnost. Po
besedah Ivana Kramerja, direktorja Elkroja, bodo
lahko s pomočjo vseh oblik sodelovanja z novim part-
nerjem v Elkroju sešili za milijon kosov več izdelkov
(doslej so letno zašili milijon 700 tisoč izdelkov). Razen
tega bi bistveno popestrili svojo ponudbo, občutno bi
skrajšali čas izdelave ter dobili tudi nove kupce. Novih
delavcev ne bi zaposlovali, ker bi ob ustanovitvi meša-
nega podjetja zgolj izrabili doslej neizkoriščene mož-
nosti, ki jih ima naša tekstilna industrija.
RP
Predlog za stečaj Reklame
Rešitev - Reklama k Zavodu Golovec
Vodstvo sozda Merx je
prejšnji teden celjskemu iz-
vršnemu svetu predlagalo
ukinitev delovne organizacije
Reklama, 17 članskega kolek-
tiva, ki že dve leti slabo po-
sluje. Za tak predlog so se od-
ločili potem, ko večkratni po-
izkusi, da bi se Reklama reši-
la izgub in težkega likvid-
nostnega položaja, niso
uspeli.
Vzrokov za tak predlog Mer-
xa izvršnemu svetu, ki je usta-
novitelj te delovne organizaci-
je, je še več. Po besedah Jožeta
Gračnerja, pomočnika pred-
sednika sozda, so med pogla-
vitnimi vzroki razen poslova-
rya z izgubo tudi zelo pereč ka-
drovski položaj, vedno večja
konkurenca na propagandnem
področju, ter tudi preslab de-
lovni program.
Reklama je imela leta 1987
40 milijonov din izgube, lani
okoli 80 milijonov, v letošnjem
prvem tromesečju paje bilo iz-
gube za približno 50 milijonov.
To v absolutnem znesku sicer
ni veliko, vendar pa za malo-
številni kolektiv, ki ima pre-
cejšr^e likvidnostne probleme,
to ni majhen zalogaj. Kadrov-
ski problemi se kažejo pred-
vsem v strukturi zaposlenih in
s tem v zvezi tudi velikem šte-
vilu bolniških izostankov. Ve-
lika konkurenca, ki jo poleg
zavoda Golovec predstavljajo
še druga podjetja in zasebniki,
ter dejstvo, da letošnji pro-
gram po mnenju predlagate-
ljev likvidacije ne dć^je upanja
na preobrat, sta še dodatna
vzroka za takšno odločitev soz-
da Merx.
V sozdu tudi nimajo možno,
sti nuđenja strokovne pomoti,
ker kadrov s tega področja ni.
тгцо. Zato so se kljub temu, da
bi steč^ Reklame povzročil še
en velik in pereč kadrovsid
problem, odločili za tak
predlog.
RP
O predlogu so ta ponedeljek
na skupnem sestanku že raz-
pravljali predstavniki izvrš-
nega sveta in skupščine obči-
ne, sozda Merx, Zavoda Golo-
vec, Reklame in OS Zveze sin
dikatov. Izvršni svet predlo-
ga za stečaj ne bo sprejel, daje
pa pobudo, da se Reklama
s svojo dejavnostjo vključi
v Zavod Golovec.
Svetla izjema Slovin
Tudi v žalski občini je denarja za
naložbe vse manj, svetla izjema letos
je Slovinova polnilnica coca cole,
kjer bodo v teh dneh začeli montirati
opremo v novo polnilnico.
Stara polnilnica je dotrajana, zmog-
ljivosti prem^hne, oprema pa stara
več kot dvajset let. Vrednost nove
zgradbe in polnilne linije je štiri in pol
milijone dolarjev. Denar za naložbo je
prispevala polnilnica sama, del so
združena sredstva Slovina, nek^ de-
narja, predvsem za opremo, so prispe-
vah v družbi coca cola.
Z deli je celjski Gradiš pričel konec
lanskega leta. Do konca maja bodo
v novo polnilnico montirali opremo,
junija bodo začeli poskusno obratova-
ti, poleti pa n^ bi začeli s polnim obra-
tovanjem.
O novi polnilnici je direktor Rudi
Cizej povedal naslednje: »Z novo
opremo bomo precej povečali zmoglji-
vosti. Ne računamo, da bomo naenkrat
povečali prodeOo, vendar polnilnice ne
gradimo za pet let temveč za daljše
obdobje. Načrtovali smo tudi gradnjo
skladišča in zunanjo ureditev, vendar
smo za to finančno prekratki, bomo pa
to uredili do konca leta. Nova polnilni-
ca in polnilna linija ne pomenita večje-
ga zaposlovanja, kiOti tehnologija je
takšna, da zahteva manj fizičnega dela,
bomo pa okrepili prodéono službo.
Z uvedbo nove tehnologije bo pro-
blem v tem, ker bomo potrebovali več
kvalificiranih ljudi, kar pa bomo rešili
z usposabljanjem delavcev in notra-
njim izobraževanjem.« IRENA BAŠA
IZJAVE, MNENJA..
Marko Bule, predsednik GZ Slovenije ob obisku
nekaterih delovnih organizacij na Celjskem o letoš-
njih gospodarskih možnostih:
»V zborriici upamo, da se politika ne bo ustrašila inflacije, ki
je, preračunano v letno rast, že skoraj tisoč odstotna. Oceryu-
jemo, da vlada ne bo popustila in bo vzdržala pri svobodnih
cenćih, pri liberalizaciji uvoza, pri realnem tečaju in takšnih
obrestih. Ocenjujemo tudi, da bo devizni trg deloval, in da bodo
tudi plačila iz tujine še naprej redna. Kako bo s plačami še ni
čisto jasno, vendar načelno vemo, da bi v primeru liberalizacije
šli v kolektivne pogodbe. To je s sindikatom že dogovorjeno. Če
bo mednarodni monetarni sklad vztrajal pri državni Tediativi,
pa bomo določili nekd začetno osnovo in limit, ki pa je lahko
tudi inflacijski ali morda za 5 odstotkov nižji od tega. Torej pri
plačah bo tudi v tem primeru še vedno relativna svoboda. Še
največ negotovosti je okrog naših zahtev za razbremenitev
gospodarstva. Vemo sicer, da sta zdravstvo in šolstvo v veliki
krizi, vendar pa ne moremo pristati na njihove zahteve po
zvišaryu prispevnih stopenj. Kot je znano, smo mi zahtevali celo
20 odstotno zmaryšanje, zato smo sedćo pripravljeni na kompro-
mis, da ostanemo na sedarijih prispevnih stopnjah. V nasprot-
nem ne bomo imeli več ne gospodarstva, ne zdravstva niti
šolstva... Vedeti je treba, da je slovenskemu gospodarstvu
ostalo po zaključnem računu 1900 milijard dinarjev. Od tega
smo dali 500 milijćird za izgubarje in 900 milijard za nerazvite.
S 400 milijardami ostanka si slovensko gospodarstvo ne more
pomagati niti za preživetje...
Jože Pušnik, član KPO TIM Laško:
»Zmanjšanje investicij v gradbene objekte in slabša kupna
moč prav gotovo prispevata k temu, da se povpraševanje po
izolacijskem materialu zmanjšuje. Zato v TIM iščemo različne
izhode, s katerimi rešujemo nastale težave. Predvsem v zadrža-
nju tržišča, na katerem smo se z našimi izdelki že uveljavili in pa
v iskanju novih programov. Ti programi v zadryem času zaje-
majo predvsem področje izdelave plovil. Neprestano posku-
šamo izboljševati še kakovost naših izdelkov, iščemo nove mate-
riale, na vsak način poskušamo biti konkurenčni na našem in na
tujem trgu. Vendar se tudi v našem podjetju stvari močno
zaostrujejo. Zlasti, če ocenjujemo ostanek čistega dohodka in
padec akumulacijske stopnje.«
Skrinje v Ameriko
Produktivnost v Gorenju raste
Delovne organizacije Go-
renja so v prvih treh mese-
cih letošnjega leta fizični
obseg proizvodnje in pro-
duktivnosti povečale v pri-
merjavi z enakim lanskim
obdobjem za 3 odstotke.
Za 15 odstotkov je večji tu-
di izvoz. Pri tem je dala naj-
večji delež delovna organiza-
cija Gorenje Gospodinjski
aparati, z dobrimi izvoznimi
rezultati pa se lahko pohvali-
ta tudi Gorenje Mali gospo-
dinjski aparati in Gorenje
Elektronika široka potroš-
nja. V prvi so izvozili za 44 in
pol milijonov dolarjev,
v drugi za 2,1 milijona in
v Elektroniki široka potroš-
nja za 1,7 milijona dolarjev.
Novost iz čorenja je tudi
proizvodnja novih zamrzo-
valnih aparatov za ameriški
trg. Pred kratkim so namreč
v tozdu Zamrzovalna in hla-
dilna tehnika Gorenja Go-
spodinjski aparati po dvo-
mesečnih pripravah izdelali
prve 120 litrske zamrzovalne
skrirye, ki naj bi jih letos na-
redili 40 tisoč in vse prodali i
v Združene države Amerike.
V dveh izmenah bodo dnev-1
no naredili več kot 1300
skrinj.
RP
^fl. APRIL 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 5
ikcije in
ГопсеМ
¡Kdor hitro da, v teh časih
I.gkrat da, pravijo tudi
i^ni Kulturno umetniške-
' društva France Prešeren
Ljnik, ki že dve leti urejajo
Lrajani kulturni dom. Za
¿novo se je zavzela tudi
yturna skupnost Celje in
penila 45 milijonov di-
^jev, ki so jih s hitro akci-
pridom vnovčili v obno-
^ vadbenih prostorov.
Vadbeni prostor je velik
.30 kvadratnih metrov in bi-
ju ga je potrebno ometati, za-
■glcliti okna, napeljati elek-
џо in še kaj. Redna aktiv-
ipst članov društva, okoh 50
je, je v času obnove kul-
tnega doma, ki pa še traja,
Liioliko zamrla. Kljub vse-
U pa je bilo letos na odru
Ulturnega doma v Vojniku
Let različnih nastopov,
Ldno pa ob dramski, pevski
J likovni sekciji deluje kino
Liccija. Predvidevajo, da bo-
lo kulturni dom v celoti ob-
Lvili do jeseni, ko bi popra-
|5i streho in naredili fasado
br napeljali centralno kuija-
to. Člani društva so za bolj
kulturno podobo doma in
ioljše pogoje dela opravili
leliko prostovoljnih delov-
jih ur, pomagajo pa si tudi
¡povabili drugih prireditev
fVojnik, kjer se tako ni bati,
ja bi kulturno življenje za-
nrlo.
Moški pevski zbor doma-
iega kulturnega društva bo
mei v soboto, 22. aprila ob
lol osmih zvečer letni kon-
ert, katerega gostje bodo tu-
li člani mešanega komorne-
a zbora Celje pod vodstvom
'avleta Bukovca.
M. PODJED
[spešno so se
redstavili
v soboto zvečer je bila dvo-
ma zadružnega doma na
jubečni polna kot že dolgo
i. Številni obiskovalci so
ivdušeno sprejeli domače
lane kulturno umetniškega
hjštva, ki so se predstavili
• že osmi prireditvi »Pred-
>avljamo se«. Nastopile so
«vke ženskega zbora, člani
loškega pevskega zbora in
!odbeniki godbe na pihala.
Za vse nastopajoče pomeni
4 nastop pred kritično doma-
' publiko skrb in iziv. Oboje
i dobro premagali. Še pose-
di članice ženskega pevskega
t'ora, ki so po nekaj meseč-
ini premoru prvič nastopile
"d novim vodstvom. Z njimi
■debitirala tudi mlada Urška
¿h. Oboje uspešno. Pevci so
i še zadnjič preiskusili pred
îstopom na občinski pevski
pod vodstvom Matjaža
^leznika. Godbeniki pa so
f>t že ponavadi uspešno pred-
^vili zahteven program pod
t^stvom Rudija Sakeljška.
M. B.
Med rednimi obiskovalci Knjižnice je vecKot polovica miaam. Foto: EUU t^iNSfitiLEK
Knjižnice so icot ieicarne:
mnogo strupa, maio zdravii
¥ občinski matični knjižnici v Žaicu ¥se več ijudi in kopica
probiemow
v težkih časih se pogosto-
krat zgodi, da knjižnice po-
stanejo najcenejša kulturna
dobrina. Knjige lahko vsaj
malo blažijo moralno krizo.
Vendar je možnost nakupa
novih knjig v večini knjiž-
nic vse manjša. V Občinski
matični knjižnici Žalec do-
segajo standarde v nakupu
knjižničnega gradiva le 23
odstotno in ne 30 odstotno
kot so si zastavili v progra-
mu. Poleg tega imajo še ve-
liko drugih problemov, ki
so vsi na tak ali drugačen
način povezani z denarjem.
Poleg zaostajanja pri naku-
pu knjig (letno bi morali ku-
piti 7000 knjig, kupijo pa jih
le 1700), žalske knjižničarje
najbolj skrbijo kadri in vzdr-
ževanje knjižnice. Pri tem,
ko so dobili prostore, ki
omogočajo sodobno knjižni-
čarstvo, so odgovorni pre-
malo premišljevali o tem, da
je za takšno knjižnico po-
trebno kajpak tudi veliko ka-
dra in da že samo vzdrževa-
nje prostorov precej stane.
Vsako novo knjigo je na-
mreč potrebno klasificirati,
jo zapisati v seznam knjig, jo
postaviti na polico.
Za pridobivanje matično-
sti morajo zadostiti vsaj mi-
nimalnemu standardu pri
naročilu knjig in revij, stan-
darde pa določa Narodna
univerzitetna knjižnica iz
Ljubljane. Kakor kažejo raz-
mere, bodo imeli v žalski
knjižnici z matičnostjo vse
več problemov. Dve tretjini
denarja je do sedaj v knjižni-
co pritekalo iz republiške
kulturne skupnosti (vpraša-
nje, kako bo vnaprej), le ena
tretjina pa iz občinske kul-
turne skupnosti. Moralo bi
biti obratno.
Knjižničarstvo je, tako kot
mnoge ostale dejavnosti, za-
postavljeno. Ker je tudi knji-
ga osnova za samobitnost in
razvoj nekega naroda, se Slo-"
vencem na tem področju ne
obetajo dobri časi. Nemara
zato, ker o knjigah največ-
krat odločajo ljudje, ki jih
sploh ne berejo. Žalec je sa-
mo primer več za takšno
sklepanje.
V Občinski matični knjiž-
nici Žalec je okoli 30 tisoč
knjig. Na mladinskem od-
delku 8 tisoč in na oddelku
za odrasle 22 tisoč. Razmer-
je med leposlovnimi in stro-
kovnimi knjigami je 70 pro-
ti 30. V križnici so zaposle-
ne tri knjižničarke, knjižni-
čar in ravnateljica. Knjižni-
ca je odprta 51 ur na teden,
nedolgo tega je bila le 19 ur.
Število bralcev, ki redno
obiskujejo knjižnico je oko-
li 1600, samo lani se je nji-
hovo število povečalo za 33
odstotkov. Bralci so si lani
izposodili 34.045 knjig.
Občinska matična knjižni-
ca pod svojim okriljem zdru-
žuje šest krajevnih knjižnic
(Braslovče,^ Griže, Polzela,
Prebold, Šempeter, Vran-
sko) in osem izposojevalnic
v manjših krajevnih skupno-
stih, na primer v Vinski Gori
in Taboru. Odnosi med Ob-
činsko matično knjižnico,
krajevnimi knjižnicami in iz-
posojališči niso urejeni. Ma-
tična knjižnica bi namreč
morala skrbeti le za strokov-
nost ostalih manjših knjiž-
nic, ne pa da bi te knjižnice
tudi urejala. Krajevne knjiž-
nice najčešče delujejo v ok-
viru kulturno prosvetnih
društev. Če knjižnice dobro
delajo, je to zasluga društev,
ako pa je delo knjižnic slabo,
najpogosteje krivijo Občin-
sko matično knjižnico. Od-
nose bi bilo potrebno prav-
no-formalno urediti.
V	mnogih knjižnicah
v zadnjem času izposojajo
tudi video kasete. V žalski
knjižnici je Video club Čri-
ček, kjer je na voljo 750 fil-
mov različnih žanrov. V pri-
hodnje nameravajo na video-
kasete posneti vse pomemb-
ne kulturno-zgodovinske
spomenike in objekte ter te
posnetke uvrstiti v ponudbo
knjižnice. Ravno v tem času
v knjižnici, s pomočjo zdru-
ženega dela, izpeljujejo akci-
jo za nakup videorekorderja
in televizije.
Nekaj pomembnejših le-
tošnjih smernic: 30 odstot-
no doseganje standardov
pri nabavi knjig in revij; to
je 2340 knjig, 58 naslovov
revij in 29 kaset, za kar po-
trebujejo 170 milijonov di-
narjev. Število bralcev na-
meravajo povečati za na-
daljnjih tristo.
V	občinski matični knjiž-
nici, ki je v prostorih pred
štirimi leti zgrajenega kul-
turnega doma, so si pridobili
priljubljenost med krcani
tudi zaradi mnogih spremje-
valnih dejavnosti. V knjižni-
ci so namreč predstavih
mnoge znane ljudi in njihova
dela. Predvsem gre tukaj za
ljudi, ki izhajajo iz Savinjske
doline in se zavedajo svojih
korenin, ljudje pa na njih vse
prevečkrat pozabljajo, na
primer Ervina Fritza in Nežo
Maveijevo. Gostili so mnoge
ostale zanimive Slovence:
Matjaža Kmecla, Vjekoslava
Grmiča, Jožeta Smoleta.
Knjižnica tako vse bolj po-
staja družaben prostor in ne
le soba s knjigami.
VOJKO ZUPANC
Vrniie so se lastovice
kulturniška skupina Međioga za krajane in »izven''
i^ulturniška skupina iz
Wloga, ki ji je dušo za le-
j.Kovorjeno besedo in igro
'ihnila prizadevna kultur-
' delavka iz mlina, Darin-
' Joštova, je ena tistih, ki
s krajem in krajani
''jo. Te lastovke so v nede-
" popoldne, sredi belega
K z uspehom ponovile
Frana Milčinskega
^jiki brez gnezda, v odrski
'jfedbi Darinke Joštove.
Veliko je že, da se skupina
"ädih in starejših navduši
I Postavitev kakšnega dela,
ga potem v zadovoljstvo
j^janov ponudi na odru
weme na Babnem za raz-
^fie priložnosti. Tako so na-
^li tudi Ptički brez gnezda,
ki so jih medloški kulturniki
premierno zaigrali ženam za
praznik. Na pobudo kraja-
nov so igro, ki je bhzu vsem
generacijam, ponoviU.
Darinka Joštova je Ptičke
brez gnezda postavila na
oder po slikah, za vezni člen
in rdečo nit adaptacije pa na-
pisala vezni tekst, kar je še
posebej pritegnilo gledalče-
vo pozornost in pomagalo
zlasti mlajšim gledalcem
(teh je bilo kar nekaj) k lažje-
mu razumevanju bistva pri-
povedi o ptičkih brez gnezda
in njihovem vračanju na do-
mače drevo.
Tako je slika za sliko, pri-
poved za pripovedjo bolj raz-
vnela kakšnih 40 gledalcev.
ki jim bo predstava ostala
v spominu zlasti po tekoči
pripovedi, čisti in lepi slo-
venski besedi in dramatur-
ški razumljivosti. Resda seje
časovni zamik med premiero
in reprizo nekoliko zajedel
zlasti v tiste igralce, ki se
z odrom šele spogledujejo,
a je bilo tudi med njimi ne-
kaj takih, ki jim je aplavz dal
večjih impulzov. Prav zato
velja za nastop, za igro, po-
hvaliti vseh šestnajst nasto-
pajočih, ki se bodo v to gnez-
do še radi vračali, pa tudi na
kakšnem sosednjem odru,
v drugi krajevni skupnosti
ali kr^u bi smeli brez sramu
razkazati svoje peije.
MATEJA PODJED
Hotel HUM
Laško
vas vabi
V petek
in S4»boto
na ples
z ansamblom
DUO »RIKI«
OKNO V JUGOSiJiViJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Dva modela socializma
v Beogradu se - medtem ko pišem te vrstice - še dajejo
okrog tega, kakšen kongres bo imela ZKJ v jubilejnem, 70.
letu svojega obstoja. Za zdaj je jasno le to. da naj bi kongres
ZKJ - Ikakršenkoli že bo, predčasen ali izreden - pomenil
»začetek prenove jugoslovanskega projekta socializma in
ponovnega zaupanja v Zvezo komunistov Jugoslavije«, kot je
temeljni temi zbora jugoslovanskih komunistov že v petek
začrtal Štefan Korošec. Ker pa tudi jugoslovansko politično
vodstvo očitno nima več kondicije, da bi sedelo na maraton-
skih sejah, ki so postale že (neproduktivna) tradicija, plenuma,
začetega v petek, niso nadaljevali v soboto, ampak šele v sredo.
Vsekakor bo zanimiva raziskava, ali so morda k taki odločitvi
prispevali Židje v CK ZKJ, kagti pri njih je sobota Gospodov
dan, ko se ne dela, ali pa so hoteli člani CK ZKJ dobiti dolgo
»minuto odmora«, da bi se v svojih okoljih posvetovali, kako
naj glasujejo ob predlogu, kakšen naj bo 14. kongres konec
tega leta.
Včerajšnja sreda je sploh potekala v znamenju Zveze komu-
nistov Jugoslavije. Po seji CK ZKJ je politično vodstvo pohi-
telo še na slavnostno sejo, na kateri so proslavili 70. obletnico
ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije. V teh letih, dol-
gih za človeka in kratkih za človeštvo, je KPJ/ZKJ šla skozi
vzpone in padce, bila je preganjana in prepovedana, zanetila je
oboroženo vstajo jugoslovanskih narodov proti okupatorjem,
bila na čelu zmagovitega boja, se uprla Stalinu in kot prva
vpeljala v življenje zamisel o tovarnah v rokah delavcev in
zemlji v rokah kmetov, s Titom na čelu je spodbudila povezo-
vanje neuvrščenega sveta.
Proslava v Beogradu ni bila taka, kot so bile dotedanje, zlasti
ob pol stoletja obstoja komunistične partije. Kriza, v kateri še
zmeraj smo, odprta rana Jugoslavije - Kosovo - ki je zamajala
temelje države in nam je že močno zmanjšala ugled v svetu,
inflacija, ki je prebila 400 odstotkov, vse to so vzroki, da se tudi
v slovesnih besedah ni bilo mogoče izogniti kritičnosti. Stro-
kovnjaki razglabljajo o vzrokih krize v Jugoslaviji in v ZKJ,
dajejo različne odgovore, kazalo bi upoštevati enega od njih, ki
ga je dal Ivica Račan, član predsedstva CK ZKJ:
»ZKJ ni sposobna dojeti, da je ena od zamisli socializma
porabila svoje zgodovinske možnosti in zmožnosti, da ne more
več, če si še tako prizadevamo, odgovoriti inovativno in ustvar-
jalno na izzive razvoja. To, kar je bilo v našem dosedanjem
konceptu socializma ustvarjalno, je nastalo ob uspešni revolu-
ciji, ob uspešnem spopadu s stalinizmom, ob spopadu z biro-
kratsko-etatističnim konceptom socializma. Tak koncept soci-
alizma seje izčrpal.«
Zato je tudi zdaj ostra razprava o tem, kakšen socializem
hočemo v tej državi, kakšnega ponuja ZK ljudem, s tem pa je
povezano tudi vprašanje, kakšno Jugoslavijo hočemo. Okrog
tega je največ sporov v sami ZKJ, saj gre na eni strani za
socializem po meri človeka, ki si prizadeva za sodobno družbo,
odprto v svet, v kateri bi ljudje živeli bolje (model zahodnih
delov ZKJ), na drugi strani pa za partijo na oblasti, ki kot
avantgarda delavskega razreda najbolje ve, k^ je dobro za
ljudi; torej gre za monolitno organizacijo, v kateri vsi enako
mislijo, enako delajo in so zato pripravljeni tudi na enakost
v revščini. O tem, kateri model bo prevladal, se zdaj odloča,
želeti bi bilo le, da bodo jeziček na tehtnici argumenti - ne pa
prisila ali nadvlada.
Kai je protiustavno, kaj pa volja
ljudstva
Zapletov, prepirov in nenavadnih zadev je v Jugoslaviji iz
dneva v dan več. Zdaj je že jasno, da bo predsedstvo SFRJ pod
vodstvom dr. Janeza Drnovška 15. m^a začelo delovati v okr-
njeni sestavi, saj so se volitve za člana tega predsedstva pone-
srečile v BiH (neveljavne glasovnice so pokopale dva kandi-
data, potem ko je glavni favorit dr. Nenad Kecmanovič odsto-
pil, toda o tem pozneje), enako se je zgodilo kandidatoma
v Makedoniji, na Kosovu pa se še prepirajo okrog tega, ali bo
član predsedstva SFRJ iz pokrajine po narodnosti Albanec ali
Nealbanec.
Zdaj se je pokazalo, kako pametno je ravnalo predsedstvo
RK SZDL Slovenije, ko se je odločilo - na zahtevo svojega
članstva - za javno izrekanje polnoletnih prebivalcev Slovenije
o dveh kandidatih za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije.
Temu zgledu so sledili tudi v Črni gori. Razlika je bila le v tem,
da so se v nekaterih srbskih javnih občilih po 2. aprilu pojavili
komentarji o protiustavnem dogajanju v Sloveniji (čeravno je
bil dr. Janez Drnovšek ustavno izvoljen od delegatov skupš-
čine SR Slovenije), enak postopek v Črni gori pa so ta ista
občila označila kot voljo ljudstva. Kaj bodo srbski časniki
pisali zdaj, ko so se tudi v BiH - na zahtevo bosansko-herce-
govske mladine - odločili za referendumsko izbiranje kandida-
tov, še ni jasno.
»Vohun« v predsedstvu SFRJ?
Dr. Nenad Kecmanovič, rektor sarajevske univerze, ki je na
kandidacijskih konferencah v BiH dobil daleč največ glasov,
je v zadnjem hipu odstopil. V prvotni odstopni izjavi je rekel,
da bo pač r^ši ostal do konca mandata na čelu univerze.
Potem je samega sebe demantiral v dolgem pismu (30 tipkanih
strani), ki ga je objavila Borba. V nasprotju s prvotno izjavo je
dr. Kecmanovič priznal, da je bil prisiljen odstopiti, ker bi bili
sicer določeni krogi v BiH pripravljeni objaviti gradivo, ki ga
je o dr. Kecmanoviču pripravila služba državne varnosti.
Predsedstvo BiH je namreč ugotovilo - na podlagi obvestil iz
organov državne varnosti - da je imel dr. Nenad Kecmanovič
več let in kontinuirano stike z »določenimi tujimi dejavniki, da
so ti odnosi bili zun^ običajnih okvirov, ki jih imajo znan-
stveni in javni delavci, in da so ti stiki imeli tudi prvine,
pomembne za varnost države. Take stike je dr. Nenad Kecma-
novič nadaljeval tudi, ko je bil že evidentiran kot kandidat za
člana predsedstva SFRJ«.
Na kratko, po slovensko in z malce pretiravanja bi temu
rekli, da se je dr. Nenad Kecmanovič ukvarjal z - vohunstvom.
»Tudi če bi kdo uradno zahteval, naj ostanem kandidat za
člana predsedstva SFRJ, v to ne bi privolil. Dokončno sem
sklenil, da ne bom na nobeni politični funkciji. Odločilno je na
moj sklep vplival pošastno zmontiran proces proti moji oseb-
nosti. Ne bom pa se umaknil s položaja rektorja univerze, saj je
moja vest čista. S svojim delom in ravnanjem nikakor nisem
postavil pod vprašaj ne svoje kandidature za člana predsed-
stva SFRJ ne položaja rektorja sarajevske univerze.-
Tako je afera Kecmanovič, ki je izrazito politična, zasenčila
afero Agrokomerc, ki je bila gospodarsko-politična. Posledice
ene in druge pa se bodo še dolgo odražale, tako v političnem
kot v gospodarskem življenju Bosne in Hercegovine.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
20. APRIL 1981)
Koliko novih
stanovanj?
v obdobju med 1986 in
1990 želijo v šentjurski
občini zgraditi 98 družbe-
nih stanovanj. Letos bo-
do, če se bodo predvide-
vanja uresničila, zgradili
20 stanovanj, med njimi
tudi 16 stanovanj v novi
stolpnici v Gorici pri Sliv-
nici. V stolpiču bo 8 dvo-
inpolsobnih stanovanj in
8 dvosobnih. Šentjurski
Ingrad gradi objekt za
trg.
Z gradnjo bloka
v Dramljah še niso začeli
zaradi neurejenih zemlji-
škoknjižnih zadev. Stano-
vanjska skupnost Šentjur
je že posredovala pri
Skladu za urejanje zem-
ljišč za pridobitev zem-
ljišča, tako da bi po prido-
bitvi, še letos, dobili tudi
lokacijsko in gradbeno
dovoljenje. Letos naj bi
začeli graditi poslovno
stanovanjsko zgradbo
v Dobiju. V pritličju bo
trgovina, v stanovanj-
skem delu pa najprej dve
dvoinpolsobni in dve
dvosobni stanovanji, nato
pa še po možnosti dve
dvoinpolsobni podstrešni
stanovanji. V stanovanj-
ski skupnosti predvide-
vajo, da bi začeli z grad-
njo že poleti. Idejni pro-
jekt je že izdelan, investi-
tor trgovinskih prostorov
pa ПсО bi bil, če bodo po-
govori uspeli, Merxov Po-
trošnik iz Šentjurja.
V središču Šentjurja,
v Ulici Dušana Kvedra, že
gradijo dve dvoinpolsob-
ni in eno enosobno stano-
vanje. Z deh naj bi konča-
li prihodnji mesec. Pred-
videvajo, da bi tu, če bo
dovolj denarja, zgradili še
dve podstrešni stano-
vanji.
BRANE JERANKO
Preteče samouničevanje
člani ribiške družine Sotla
so na nedavni letni konfe-
renci v Rogaški Slatini po-
udarili zaskrbljenost nad če-
dalje večjim onesnaževa-
njem voda in okolja ter razo-
čaranje nad brezbrižnostjo
občanov in odgovornih druž-
benopohtičnih organov. Za-
to so se zdaj obrnili na Pred-
sedstvo občinske konferen-
ce Socialistične zveze Šmar-
je pri Jelšah oziroma na nje-
nega predsednika.
Ribiči svojo zaskrbljenost
podkrepijujejo z dejstvom,
da hiter razvoj industrije, tu-
rizma in kmetijstva ne
spremljajo potrebni ukrepi
za zaščito okolja pred ones-
naževanjem in da se na
Šmarskem do teh proble-
mov obnašao brezbrižno.
Ocene o škodljivih vplivih
posameznih dejavnosti so
največkrat netočne, s po-
manjkljivimi podatki, pogo-
sto pa so škodljivi vplivi tudi
namenoma prezrti s ciljem,
da ne bi povzročali težav in
stroškov onesnaževalcem
voda in okolja. Ribiči druži-
ne Sotla še trdijo, da so vode,
ki tečejo skozi mnoga nase-
lja, postale prave gnojnične
jame in da bi se ljudje prej
kot za asfalt, morali pobriga-
ti za kanaüzacijo in čistilne
naprave.
Na ta poziv oziroma opozo-
rilo je Občinska konferenca
SZDL Šmarje pri Jelšah ne-
mudoma ukrepala in že za
danes skhcala sejo sveta za
varstvo okolja, na kateri bo-
do obravnavali problemati-
ko onesnaženosti voda in
okolja ter prisluhnili pobu-
dam ribiške družine Sotla iz
Podčetrtka.
M. A.
Za srebrna Vegova priznanja
v soboto so se na Polzeli pomerili v znanju iz matema-
tike najboljši učenci šestih, sedmih in osmih razredov
žalske občine.
Nastopilo je 60 učencev iz šestih osnovnih šol, najboljši pa
je bil med učenci šestih razredov Albin Kveder iz OŠ Griže,
med učenci sedmih Dani Jesenšek iz OŠ Vransko in med
učenci osmih razredov Uroš Milher iz OŠ Polzela. Zmago-
valca sedmih in osmih razredov bosta nastopila na republi-
škem tekmovanju, ki bo 21. maja v Celju. Skupaj so podelih
osemnajst srebrnih Vegovih priznanj. Tekmovanje sta omo-
gočili Tovarna nogavic Polzela in Raziskovalna skupnost
Žalec.
T. T.
Ohranitev izročila
Na tridnevni razstavi izdelkov učencev šentjurske kme-
tijsko živilske šole so predstavili izdelke, ki so jih izdelali
pri pouku gospodinjstva in aranžerstva.
Zanimiva gosta razstave sta bila celjski Pokrajinski muzej
s potujočo razstavo Starejša ljudska arhitektura in lončar
Srečko Buser iz Prožinske vasi. S tem so v šoli želeli vzbu-
diti pravilen odnos do slovenskega ljudskega izročila in
navdušiti učence za ohranjevanje starega kmečkega stav-
barstva, ki пгу bi z ustrezno preureditvijo in vključevanjem
starih stavbarskih prvin zadostilo tudi potrebam sodobnega
kmečkega življenja.
TATJANA OSET
Kupim - kupiš
Prvi sejem rabljenih avto-
mobilov, ki je bil minulo ne-
deljo na parkirišču delovne
organizacije Unior v Zrečah,
se je izkazal za potrebnega.
Od 14 vozil jih je kar 9 dobilo
nove lastnike.
S sejmi rabljenih avtomo-
bilov bodo zato nadaljevali
tudi v prihodnje, pravijo pri
avtošoU Delavske univerze
Slovenske Konjice, kjer so
poskrbeli za organizacijo, za
izdajo pogodb, preskusnih
tabUc in začasno zavarova-
nje. Sejem bo poslej vsako
nedeljo od 7. do 13. ure.
MP
Obnavljajo]
dom \
Dom savinjski
in revirskih bor^
na Vrheh so pf!
dnevi pričeli qi
navijati. Dela izJ
ja GP Beton iz ¿
gorja, v treh mes!
crh pa n^ bi pos?
vih nov dimnji
urediU kletne pfj
store, centrak
ogrevanje, v prve¡
nadstropju prid^
bili novih pet pr^,
štorov ter uretk
fasado in opravil,
še druga manjs,
vzdrževalna dek
Denar za obnovj
bosta prispeval
Skupščini občij
Trbovlje in Žalec
T.TAVČAi
Največ kanalizaciji
in razsvetljavi
Z jutrišnjo osrednjo pro-
slavo bodo v Petrovčah zak-
ljučili letošnje praznovanje
krajevnega praznika.
Prireditve so se začele že
prejšnjo soboto, ko so v Lev-
cu organizirali koncert pe-
trovškega pevskega zbora,
s programom pa so sodelo-
vali tudi levški mladinci. Za-
četek tega tedna so namenili
športnim tekmovanjem, da-
nes pa pripravljajo otvoritev
obnovljene hmeljske sušilni-
ce v Levcu in zatem še tabor-
ni ogenj. Kot že rečeno, bodo
jutri v zadružnem domu
v Petrovčah zaključili praz-
novanje z osrednjo proslavo,
na kateri bodo podelili priz-
nanja OF, krajevne skupno-
sti ter priznanja za športne
dosežke.
V marsikateri kr^evni
skupnosti kr^evnim prazno-
vanjem ne posvečajo več to-
likšne pozornosti kot v pre-
teklih letih, toda v petrov-
ških zaselkih je to praznova-
nje še vedno zelo živo, obe
nem pa poskušajo v letu du
predstaviti vedno nekaj no-
vih dosežkov. Tako so v zad-
njih mesecih urejali pred-
vsem kanalizacijo in javno
razsvetljavo. Razsvetljavo sc
uredih v vseh zaselkih, raza
v Dobriši vasi. Tam bodo de
la dokončali takoj, ko boi
zbrali dovolj denarja. Pred-
vsem pa so Petrovčani nj
menjali denar izgradnji ki
nalizacije, kar jim je omogo-
čil kolektor med Arjo vasj»
in Kasazami. Delo so razdeli*
li v štiri faze.
V kr^evni skupnosti Pe-
trovče so pridobiU tudi
okrog 50 telefonskih prik-
ljučkov in sicer s tem, da so
Drešinjo vas priključili ni
ATC v Petrovčah. Asfaltirali
so tudi nekaj vaških cest
končno pa so pred kratkim
rešiU problem oskrbe s sve-
žim mesom v novi prodžOalni
Savinjskega magazina.
IRENA BAŠA
Telefonija v KS Medlog
Krajani v krajevni skup-
nosti Medlog v Celju že de-
set let čakajo na napeljavo
primarnega telefonskega
omrežja, kajti vsa doseda-
nja telefonija v tej krajevni
skupnosti, ki je v zadnjih le-
tih narastla v pravo satelit-
sko naselje, ni več zadošča-
la niti za najnujnejše po-
trebe.
Zato je napeljava telefon-
skega omrežja v tej kr^evni
skupnosti letos prioritetna
naloga in akcija je stekla
pred štirinajstimi dnevi.
Krpani so dobili na voljo sto
telefonskih številk in od vse-
ga tega števila jih je na raz-
polago samo še petn£yst.
Krajevna skupnost Med-
log in njen svet skupščine je
že obravnaval osnutek spo-
razuma med PTT podjetjem
v Celju in krajevno skup-
nostjo, kjer so zapisaU med
drugim tudi pogoje plačeva-
nja. Cena se še oblikuje, zna-
no pa je, če bo izplačana
v enem obroku, bo zagotov-
ljena že ob podpisu, če pa bo
plačljiva v treh, kar bo tudi
možno, pa bo pri obrokih
upoštevana inflacijska valo-
rizacija.
Akcija napeljave prim^-
nega telefonskega omrežji
v KS Medlog bo zaključen«
v 150 dneh od pridobit\'<
gradbenega dovoljenji
predvidoma pa bo to kone<
1е1л.	Z- S
Upokojenci zbirali odpadne
surovine
Marca so na seji društva upokojencev Ostrožno sklenili, da
izvedejo akcijo »Očistimo dom iñ окоЦе«, o kateri so že dalj časa
razmišljali. S prvim aprilom pa so se zadeve resno lotili in celih
14 dni zbirali ter odvažali odvečno šaro, ki se je potikala po
dvoriščih. Krajani, predvsem kmetje in obrtniki kovinske
stroke, so jim bili v veliko pomoč, zaradi tega so zbrali presenet-
ljive količine: 13 ton odpadnega železa, 400 kg papirja, 500 kg
akumolatorjev, ter ogromno tekstila, ki so ga dali Rdečemu
križu.
Za akcijo so se odločili iz treh razlogov in sicer, da bi očistili
okolje, da bi industriji dali prepotrebne surovine in končno, da
bi društvo dobilo tudi kakšen dinar, ki ga nameravajo porabiti
v Tednu starejšega občana, ki ga bodo praznovali v mesecu
maju. Če bo še kaj ostalo pa bodo odšli na izlet. Upokojenci na
Ostrožnem so dokazali, da so še vedno lahko koristni, predvsem
pa to, da si znajo pomagati tudi sami.
EDO EINSPIELER
OBRAZI
Jože Žlender
Na Žlenderjevem obesku za
ključe piše za nepoznavalce
skrivnostna oznaka »O Rh -i-«.
V telesu Jožeta Žlenderja se
pretaka rdeča življenjska teko-
čina redke skupine nič. Z njo
pomaga in pravi: »Treba je po-
magati ljudem. Mislim, da je
pri nas v šentjurski občini še
premalo krvod^alcev, še zlasti
v Loki pri Žusmu«. Tam je
Žlender, ki je sam daroval kri
že 76 krat in je v šentjurski
občini med »rekorderji«, pod-
predsednik krajevnega Rdeče-
ga križa.
Krvod^alskih akcij se ude-
ležuje v Šentjurju, kjer zbirajo
kri enkrat letno, in v Štorah,
kjer so akcije dva do trikrat
letno. Avtobus začne na poti
proti Šentjurju zbirati krvoda-
jalce v Loki, kjer jih je 30. Kr-
vodajalci vstopajo vse do Gori-
ce pri Slivnici, kjer se avtobus
napolni. Če Žlendeija in druge
potrebujejo za reševanje živ-
ljenj pa pridejo ponj in tudi po
druge.
»Kri sem daroval prvič med
vojaščino, po zaposlitvi v štor-
ski železarni pa jo dajem ves
čas.« Ta čas traja že četrt sto-
letja. V Žlenderjevem podjetju
imajo za krvodajalstvo veliko
posluha in kot edini vodyo tu-
di zgledno evidenco. Žlender
je dobil za nagrado že letova-
дје v toplicah. Ko sliši za injek-
cijo, se samo zasmeje. Utrjen,
železni mož je. V Štorski žele-
zarni dela v treh izmenah kot
žeijavovodja. Na delo prihaja
iz domače Dobrine pri Loki, 25
kilometrov v Štore in prav toli-
ko nazaj, z delavskim avtobu-
som. »Delo in izmene so mi kar
všeč, ker si tako lažje uskladim
čas za domača dela. V službi je
delo bolj umsko kot fizično.«
Nočna izmena ga ne utruja bolj
kot dnevna. Po dopoldanskem
kratkem počitku se takrat zvr-
stijo opravila na domači, manj-
ši družinski kmetiji. Pred leti
si je postavil nov hlev, zdaj pa
gradi hišo. Cesto do doma si je
uredil s pomočjo krajevne
skupnosti. K ženi Matildi, na
Dobrino, seje priženil z Rudni-
ce. Od njunih treh deklet sta
dve, kot se izrazi, že preskrb-
ljeni: medicinska sestra Cvet-
ka v Celju, Jožica kot delavka
v šentjurskem Tolu, Simona
pa obiskuje še srednjo eko-
nomsko šolo.
V prostem času se Jože Žlen-
der najrajši sprosti s svojimi
lovskimi prijatelji. »Življer^je
na Loki je kar kratkočasno,«
meni. »Imamo po tri veselice
na leto, za 1. maj bo tudi kreso-
vanje.« KrćOevni Rdeči križ,
kjer je podpredsednik, prireja
celo akcijo čiščenja Loke
z bližr^jo okolico in nesojenih
Dobrinskih toplic. Občasno
pomagajo tudi starejšim obča-
nom, saj imajo v kraju tudi dva
težja invalida.
Izgleda, da je za na videz tr-
dim Žlenderjevim videzom in
besedami mehkoba, tista brez
sentimentalnosti.
BRANE JERANKO
Širjenje Šentjurja
Izdelava tehnične dokumentacije za
zazidalni načrt Mahna na Planini in do-
polnitev obstoječega v Gorici sta letoš-
nji poglavitni nalogi pri pripravljanju
stavbnih zemljišč v občini Šentjur.
Tema nalogama se bo pridružil verjet-
no še naložbeni program za Gradisov tr-
govsko poslovni center v Novi vasi. Več
denarja kot za pripravo dokumentacij je
predvidenega za odkup potrebnih zem-
ljišč za zazidalne načrte Mestno jedro,
Dramme, Gorica, Planina in predvsem za
novo šentjursko sosesko, kjer naj bi po
zazidalnem načrtu zgradili še 38 hiš in
dom upokojencev. V Hruševcu, kjer naj
bi zgradili še 10 enodružinskih stano-
varxjskih hiš in v Novi vasi, kjer пад bi bil
Gradisov trgovsko poslovni objekt, naj
bi dokončali komunalno ureditev. Na ob-
močju, kjer je lani v Šentjurju začel Kme-
tijski kombinat z gradryo odkupno pro-
dajnega centra, je predvidena postopna
pozidava, vendar pa bo potrebno celotno
sosesko najprej opremiti s komunalno
infrastrukturo. Asfaltirali bodo tudi do-
vozne ceste v Novi vasi ter uredili dra-
meljsko sekundarno kanalizacijo.
BJ
Sporni dom bo Pod Vrbco
Po planu skupnosti pokojninskega
in invalidskega zavarovanima naj bi
prihodnje leto zgradili v Šentjurju
Dom upokojencev, ki bo namenjen
150 starostnikom. V Šentjurju je že
od začetka nesoglasje zaradi lokacije
načrtovanega doma.
Društvo upokojencev je skupaj
z društvom invalidov, borci, zdrav-
stvenimi delavci in krajevno skup-
nostjo vztrajalo, da bi bila lokacija do-
ma v centru, na desnem bregu Pešni-
ce, v podaljšku bloka ob Orožnovi ce-
sti. Urbanisti so tam v bližini predvi-
deh obvoznico, lokacijo doma pa so
določili Pod Vrbco, v kilometer odda-
ljeni kotlini pod pokopališčem, ki se
imenuje tudi Rupe, šentjurski upoko-
jenci so se skhcevah, da so tudi domo-
vi v Celju, Šmarju in Sevnici nepo-
sredno ob centru. Menijo, da lokacija
v šentjurskem centru ne bi bila napoti
obvoznici, s^j je soseska Pešnica zazi-
dana na obeh straneh potoka. Komu-
nalna ureditev v centru bi bila eno-
stavnejša, menijo upokojenci. Upoko-
jenci se z lokacijo Pod Vrbco še vedn»
ne strinjajo in oporekajo tudi pravilno-
sti lokacijskega postopka.	j
Vodja Zavoda za urejanje nasel|
Marija Rataj je povedala, da je lokacH
ja Pod Vrbco dokončna. Odlok o zaz«
dalnem načrtu cone III/l sta sprejel^
zbor združenega dela in zbor krajevn»
skupnosti ter je bil objavljen v Urad*
nem listu lani 8. aprila. Dom upokOj
jencev naj ne bi bil primeren v bližini
ekološko neprimerne obvoznice.
mu upokojencev so na lokaciji Po®
Vrbco, v vzhodnem delu zgornjega У'
ga, namenili 1,8 hektarja funkciona':
nega zemljišča, kolikor v centru ne
bilo mogoče. V domu bo tudi hiši^'
zdravnik, za verne starostnike je v bli"
žini tudi cerkev. Tako kot v centru s"
tudi tu v bližini gozdne spreh^alP^
poti.
BRANE JERANKÖ
д^ртм^
NOVI TEDNIK - STRAN 7
{poznala sta se na tomboli
pufov^^eóíc^t^otrtín
pred petdesetimi leti, ko sta
-oj prvi da rekla Fanika in
[vfust Alauf iz Rečice pri La-
títn, je l^ilo skoraj tako kot
itos. v zgodnji pomladi in
[prav takšnem vremenu sta
Ldila spomin na tisti dan iz
M 1939, ko sta se poročila,
L razliko, da je kljub slogi
L razumevanju v teh letih za
jjljna veliko dobrega in sla-
[ilalo čudno se sliši, pa ven-
Ijjr je res, da sta se spoznala na
ppiboli. Od takrat dalje sta se
ogosto sestala in se končno
Ф vzela. Za malo razkošja ob
Kiroki sta poskrbela tako, da
y si najela poseben avtobus
)se z njim s svati odpravila
lobredu, saj je bil avtobus ta-
jat še redkost.
Avgust je doma izpod Kopit-
nika, rojen kot tretji med deve-
timi Alaufovimi otroki. Ko mu
je bilo šestnajst let, se je zapo-
slil v laškem rudniku. V njem
je prehodil skoraj vse faze dela
tega zahtevnega in nevarnega
poklica. Pa vendar ga nanj ve-
žejo lepi spomini, saj kot pravi
sam, se je po tolikih letih dela
navadil vsega dobrega in sla-
bega. Rudarski stan nosi v sebi
пекад posebnega, kar drugi po-
klici nimajo. To je tovariška
navezanost. Njega na delovna
leta spominja dobro prijatelj-
stvo na Dušana Poženela, ki si
ga je izbral tudi za poročno
oričo.
Fanika, doma iz Dola pri
Hrastniku, je bila rojena v ru-
darski družini. Pri petnajstih
je že morala prevzeti gospo-
dinjstvo in ga opravlja še da-
nes. Čeprav njej čas ni dopuš-
čal redne zđposlitve, je občas-
no pomagala sosedom" pri
kmečkih opravilih, da možev
kos kruha za družino ni bil pre-
tanek.
V	zakonu se jima je rodilo
pet otrok. Žal je mednje pose-
gla zla usoda in enemu od si-
nov že pri 26 letih prekrižala
pot.
Avgust je dal svoj doprinos
tudi v času NOB. Najprej se je
leta 1944 kot partizan vključil
v Kamniško zasavski odred,
kasneje pa je opravljal še nalo-
go kurirja v enoti TV 24.
V	Gustiju, kot ga sicer kliče-
jo, je poleg ljubezni do dela, ki
gaje vseskozi vestno opravljal,
tlela in se udejanjila tudi žilica
po družbenopohtičnem delu.
Vseskozi je delal v različnih or-
ganizacijah, s prostovoljnim
delom pa je veliko prispeval
tudi k izgradnji nove Jugosla-
vije. Med drugim je bil pred-
sednik občine, predsednik ob-
činskega sindikata, med vodil-
nimi v občinski organizaciji
Rdečega križa, opravljal pa je
tudi odgovorne naloge, pove-
zane z njegovim delovnim me-
stom. Tako je za dom in druži-
no ostajalo malo časa. Nič čud-
nega ni, da je morala Fanika
kosilo večkrat pogreti, predno
so lahko vsi sedli za mizo.
Kljub temu iz nje veje ponos
na moža, ki je za svoje delo
prejel tudi vrsto priznanj. Med
njimi tudi dve državni odliko-
vanji in sicer Red zaslug za na-
rod in medaljo dela.
Rečica je postala njun dru-
gim dom 1951 leta, ko sta ob
sodelovanju pri gradnji prišla
do svojega stanovanja v kate-
rem živita še danes. Tu uživata
svoj mir v prijazni soseski ru-
darske kolonije. Svoje zado-
voljstvo pa najdeta tudi na vr-
tu, ki ga še vedno skrbno obde-
lujeta.
VLADO MAROT
nned karto in kompasom
Orientacijski tek je športna
panoga, s katero se pri nas uk-
tarja le peščica navdušencev.
\lednje sodita tudi zakonca
Anica Hribar in Bojan Jevše-
rar iz Griž, ki sta v tej disci-
plini med najboljšimi v Jugo-
slaviji.
Kaj se pravzaprav skriva pod
Eivom orientacijski tek, ki
|8 nepoznavalci enačijo s to-
istnimi pohodi. »Razlaga je
reprosta,« pravi Bojan, »Tek-
lovalec mora na določenem
trenu s specialnim zemljevi-
iom poiskati deset do dvajset
)èk, ki so na karti označene
rdečim krogom. In to čim bi-
feje, seveda. Boljši tekmoval-
se od slabših razlikujejo tudi
I tem, da ne uporabljajo
impasa, kar je včasih tudi
egano. Ko odkriješ kontrol-
s točko, z luknjačem preluk-
laš karton. Ker se pri tem
portu nekako računa na pra-
to igre v pravem pomenu be-
ide, ni živih kontrol, pa tudi
o goljufij redkokdaj prihaja,
ii udeleženci tekmovanj ne
iričakujejo bajnih nagrad. Ori-
äitacijski tek je ena izmed naj-
Wj fair-play špornih panog.«
Anica in Bojan sta se lansko
*>letje udeležila svetovnega
tudentskega prvenstva na
'orveškem, kjer sta se na-
'îljub težavam solidno odre-
îla.
'Na to prvenstvo naju vežejo
ipi spomini in čim prej si želi-
^ïiazaj na podobno tekmova-
Norveška je zibelka orien-
•cije in predstavlja v svetov-
om merilu pravo velesilo.
' Skandinaviji je ta disciphna
fedno priljubljena, s^ se na
ilcniovanjih zbere tudi več ti-
gledalcev. Kar zadeva naji-
ni uvrstitve, morava priznati,
'i sva za tako veliko tekmova-
li® bila bolj skromno priprav-
saj sva se povsem nepri-
^ovano uvrstila v reprezen-
^co. V tej naglici pa sva več
časa posvetila zbiranju fmanc
kot samemu treningu. Vendar
sva lahko z uvrstitvama zado-
voljna, saj nama je bil pravi
namen zgolj sodelovati.«
Kot vsakemu športniku, ki
nekoč nastopi na eni izmed
večjih prireditev, seje tudi nji-
ma povečal apetit po intenziv-
nejšem treningu, kajti le
s takšnim načinom dela je real-
no pričakovati napredek.
V Planinskem društvu Zabu-
kovica, kjer širokosrčno spod-
bujajo delovarye orientacijske
sekcije, se Anica in Bojan vne-
to pripravljata za letošnje sve-
tovno prvenstvo na Švedskem.
»Za dosego tega cilja bolj
strokovno trenirava že od lan-
ske Univerziade, vendar si bo
potrebno vozovnico priboriti
na domačih tekmovanjih, ki
bodo pokazala, kako dobra sva
trenutno.«
Sezona orientacijskih tekov
je že pred vrati in pričakovati
je ugodnih vesti o rezultatih
griškega para, vendar... Ni vse
odvisno od njiju. Čeprav Bojan
trdi, da je v amaterskem špor-
tu potrebno kakšen dinar vzeti
iz lastnega žepa, saj gre za
osebno zadovoljstvo in moral-
no poplačan trud, je z druge
strani treba priznati, da so stro-
ški tekmovanj, opreme, hrana-
rine in ostalih prepotrebnih
dejavnikov na poti do želenega
uspeha, s padcem standarda
rvsak dan večji. In kakšen
sponzor bi ju lahko rešil skrbi
s te plati.
BOJAN KRAJNC
"Irllška vežica v Šentilju
pokopališču v Šentilju pri T.Velenju krajani že nekaj
z udarniškim delom gradijo mrliško vežo. Sredstva za
JI jekt so zbrali s samoprispevkom, ker menijo, da je takšno
od pokojnikov v današnjih časih lažje izvedljivo.
L. O.
Alpinisti iz Luč osvajalo
tudi Ameriko in Himalajo
oa telesnokulturne skupnosti ne dobilo niti diñarla
Alpinistični odsek Raduha-Luče so
ustanovili konec leta 1987 na pobudo
mladih pogumnih fantov in v tem času
so dosegli že precej pomembnih uspe-
hov, o katerih premalo vemo.
Člani odseka delujejo v okviru Planin-
skega društva Luče, osvojili pa so že pre-
cej smeri v Severni Ameriki, Južni Ame-
riki in tudi v Himalaji. Ob takšnih uspe-
hih je kar čudno, da za svojo dejavnost
niso od mozirske telesnokulturne skup-
nosti doslej prejeli še niti dinarja. Vse
podvige financirajo v glavnem iz svojih
žepov, sedaj pa se povezujejo tudi s turi-
stičnimi delavci v Gornji Savinjski doh-
ni, kajti v tem vidijo možnost, da si zaslu-
žijo kakšen prepotreben dinar. Vsekakor
pa gre za skupino mladih fantov in tudi
dveh deklet, ki je s svojimi uspehi lahko
v ponos Zgomjesavinjčanov.
Načelnik sekcije je Robi Supin, ki bo
avgusta odšel skupaj s Frančkom Kne-
zom in Silvom Karom v Indijo, v čast pa
si lučki fantje štejejo, da se bosta lahko
dva njihova člana udeležila tudi sloven-
ske odprave na 8125 vrh Nanga Parbata
v Pakistanu, kjer n^ bi poleg samega
vzpona opravili tudi eno prvenstveno
smer. Fantje seveda precej plezajo tudi
na domačem terenu, s^ so na Križevniku
opravili nekaj plezalnih smeri, ki doslej
še niso imele ponovitve. Sicer pa so do-
slej opravili kar sedemdeset prvenstve-
nih smeri, od tega nekaj tudi na Grenlan-
du, poleg tega pa tudi šest prvih jugoslo-
vanskih ponovitev v Severni Ameriki.
Med trinajstimi aktivriimi člani sta tudi
Elica Cigler in Mija Štorgelj, ki je lani
plezala tudi v Andih.
Če smo že zapisali, da se nameravajo
vključiti tudi v turistično ponudbo
v Gornji Saviryski dolini, potem ne mo-
remo mimo Igle, kjer bodo uredili nekaj
kratkih smeri za športno plezanje do viši-
ne dvajset metrov, skupaj z nekaterimi
drugimi odseki s Koroške in Štajerske pa
nameravajo urediti še kakšnih sto smeri.
Pred dnevi so se v Zgornji Savinjski
dolini mudili predstavniki turističnih no-
vinarjev iz Zvezne republike Nemčije in
Združenih držav Amerike. Navdušeni so
brli nad lepoto te naše doline in menili,
daje škoda, ker ni večja tudi ponudba, ki
zadeva alpinistično plezanje. Prepričani
so namreč bili, da bi lahko ta del Sloveni-
je privabil tudi ljudi, ki se ukvarjajo s ple-
zanjem in člani alpinističnega odseka iz
Luč bi se lahko pojavljali tudi kot vodni-
kr. Tudi tako bi si lahko prislužili kakšen
drnar za uresničitev nalog.
Robi Supin: »Kakšne posebne stro-
kovne pomoči nimamo, kot instruktor pa
nam precej pomaga Dani Tič, znani Hi-
malajec, doma iz Slovenske Bistrice.
Eden izmed naših ciljev je, da bi pri Igli
uredili plezališče in plezalni vrtec. Tudi
letos bomo organizirali svojo alpinistično
šolo, ki obsega tako pridobivanje teore-
tičnih kot tudi praktičnih znanj.«
Marko Moličnik: »Naš cilj je tudi ta, da
bi se bolj vključili v turistično ponudbo
Zgornje Savinjske doline. V okviru lan-
skega lučkega praznika smo pripravili
demonstrativni prikaz plezanja pri Igli,
menim pa, da nas v naši občini še prema-
lo poznajo. Morda smo krivi tudi sami,
ker smo preveč tihi in skromni, toda kak-
šen dinar od telesnokulturne skupnosti
bi nam prišel prav. Oprema je zelo draga,
saj plezalk za manj kot 130 mark ni mo-
goče kupiti.«
Samo Supin: »V odseku smo v glav-
nem študentje in delavci, aktivna pa sta
tudi kmeta Andrej Grmadnik in Janko
Peternel. Člana odseka Aleksander Le-
kič in Avgust Robnik sta lani plezala tudi
v Kaliforniji. Vse to seveda veliko stane
in v glavnem si denar prištedimo sami.
Pač ne gremo na morje in vsak dinar
vložimo v našo dejavnost. Pohvalimo se
lahko tudi s tem, da se doslej še nihče ni
poškodoval.«	JANEZ VEDENIK
Zrak v Celju
v kurilni sezoni 1988/89 je
bila na merilnem mestu
ANAS v Kersnikovi ulici
povprečna koncentracija
SO2 v zraku 0,16 mg SOï/m^
zraka.
Podobno povprečno kon-
centracijo smo izmerili v ku-
rilni sezoni 1986/87, ko je
znašala 0,17 mg БОг/т^ zraka
(merilno mesto Celje - cen-
ter). V kurilni sezoni 1987/88
je bilo polletno povprečje
0,08 mg SOa/m^ zraka, ven-
dar te kurilne sezone zaradi
izredno mile zime ne more-
mo uporabljati za realno pri-
merjavo stopnje onesnaže-
nosti zraka.
V zadnji kurilni sezoni je
bil zrak v povprečju najbolj
onesnažen v januarju, ko je
bila mesečna povprečna
koncentracija 0,25 mg SO2/
m^ zraka. Januarju so po
povprečnih mesečnih kon-
centracijah na postaji ANAS
sledih december (0,21 mg
ЗОг/т^ zraka), november
0,19 mg SOz/m^ zraka, febru-
ar 0,14 mg SOa/m^ zraka, ma-
rec 0,07 mg SOz/m-" zraka in
oktober 0,06 mg SOz/m^
zraka).
V merilnem obdobju okto-
ber 1988-marec 1989 smo na
postaji ANAS 15-krat izmeri-
li 24-urne povprečne imisij-
ske koncentracije SO2, ki so
presegle najvišjo dovoljeno
24-urno povprečje 0,30 mg
ЗОг/т^ zraka. V novembru
se je to zgodilo 3-krat, v de-
cembru 4-krat in januarja 8-
krat. Oktobra, februarja in
marca prekoračitev ni bilo.
Najvišjo 24-urno povprečno
koncentracijo smo" sicer iz-
merili 25. novembra in je
znašala 0,42 mg SOz/m^
zraka.
Najvišjo 1/2-urno povpreč-
no koncentracijo 0,30 mg
ЗОг/т® zraka smo na postaji
ANAS izmerili 10. januarja
med 10.30 in 11.00. Najvišje
dovoljeno 1/2-urno povpreč-
je 0,75 mg SO^m^ zraka je bi-
lo na isti merilni postaji pre-
seženo še 14. novembra, 12.,
19., 20. in 23. decembra, 5., 6.,
9., 11., 17., 19. in 20. januarja
ter 15. februarja.
8. STRAN - NOVI TEDNIK
20. APRIL 1981)
Petdesetič prihranila dolar
Redkokdaj se zgodi, da bi
predstave, ki nastanejo na
amaterskih gledaliških odrih,
doživele petdeset repriz, ker
je tolikšno število predstav
zelo težko doseči že zaradi or-
ganizacijskih, predvsem pa
kadrovskih omejitev. Ama-
terski igralci so pač zaposleni
drugje in ne v gledališču, tudi
sicer je težko držati ansambel
toliko časa skupaj za eno de-
lo. Kadar se to zgodi, je to res
posebnost, izjema in ne pra-
vilo.
Takšen uspeh sta dosegla
igralca amaterskega gledališča
iz Šmartnega ob Paki Jože
Krajne (novinar) in Jože Robi-
da (zdravnik), ki sta se lansko
leto lotila znane komedije Se-
ana O'Caseya Prihranjeni do-
lar - v javnosti je predstava
boli znana pod naslovom Pri-
hranjeni funt, ker jo je s takš-
nim naslovom predv^ala pred
leti ljubljanska televizija z ne-
pozabnim parom Arnold To-
vornik in Volodja Peer.
Jože Kranjc in Jože Robida
sta se dramatizacije lotila z am-
bicijo, da jo v celoti izpeljeta
sama - torej opravita dramati-
zacijo, režijo, scenografijo, ko-
stumografijo in priskrbita
glasbeno opremo. Osrednjo
pozornost sta seveda posvetila
igri in režiji, čeprav nista zane-
marjala tudi drugih elementov
predstave, ki je že na premieri
doživela lep uspeh. Z njo sta
nastopila tudi na republiškem
srečanju gledaliških skupin
Slovenije in na jugoslovan-
skem festivalu amaterjev
Abraševič v Valjevu, gostovala
sta tudi pri zdomcih v Švici in
v mnogih slovenskih krajih.
22. aprila ob 20. uri pa bo v kul-
turnem domu v Šmartnem ob
Paki slavnostna petdeseta po-
novitev Prihranjenega dolarja.
To pa ne bo čisto navaden gle-
dališki večer, saj sta avtorja
povabila v goste mojstre šan-
sonov Bojana Adamiča, Lada
Leskovarja in Meri Avsenak,
da bodo skupaj počastili jubi-
lejno uprizoritev.
DRAGO MEDVED
Nastopilo
12 zborov
v Grižah in na Vran-
skem sta bili v soboto in
nedeljo reviji otroških
pevskih zborov.
V Grižah so nastopili
otroški in mladinski pevski
zbori iz Griž in Žalca ter
otroški iz Šempetra in Pre-
bolda. Na Vranskem pa so
nastopili otroški in mladin-
ski zbori iz OŠ Vransko,
Braslovče in Polzela. Reviji
je ocenjevala Sonja Kases-
nik, članica področnega
združenja pevskih zborov.
Letos je na reviji nastopilo
manj zborov kot lani.
T.T.
Uspeli reviji zborov
Odrasli pevski zbori iz la-
ške občine (sedem po številu)
so se v petek predstavili v te-
lovadnici osnovne šole v Rim-
skih Toplicah. Poleg sedmih
zborov se je predstavil kot
gost tudi MPZ »Valentin Po-
lanšek« iz Obirskega.
Prof. Vid Marčen, predsed-
nik PZPZ CeUe, je na priredi-
tvi sodeloval s posebno pozor- '
nostjo, kajti vsem nastopajo-
čim zborom je posredoval tudi
svoje strokovno mnenje. Orga-
nizacijsko je revija sicer pote-
kala v dokaj normalnih okvi-
rih, morda pa bi kazalo ta na-
stop nekoliko bolj poudariti,
je bila revija izbirna za
medobčinsko srečanje. Za na-
stop na tej področni priredit^
je predlagal MPZ »Papirni^g,
iz Jagnjenice p. v. Tatjane p«
rišek in MPZ »TIM« Laj
p. V. Lojzeta Šveca.
Na občinsko revijo pevsl^i,
zborov v konjiški občini so,^
izjemno lepo pripravili. Pqi^;
tega, da je bila organizan:
vzorna, so se potrudili tudi í
kultiviran nastop skor^ vsej
zborov (z izjemo enega), posij,
beli pa so tudi za družabno sr,
čanje vseh pevcev.
Srečanje enajstih zborov sh
spremljala v imenu Področne
ga združenja pevskih zborov
Pavle Bukovac in tajnik
fan Žvižej. Pavle Bukovac sek
dogovoril z vsemi nastopajoči
mi zborovodji, da jim bo poslj:
tudi pisno oceno nastopa, zatt
so na razgovoru poudarili
skupne težave, s katerimi S(
srečujejo skoraj vsi zbori.
Za nastop na medobčinskei^
srečanju so v soglasju z domì
čimi kulturnimi delavci izbral
naslednje zbore: MePZ DPt
»Svoboda« Zreče p. v. Francij;
Kovača, MPZ »Ivo Štruc« p v
Ivana Kocbeka, MPZ Vitanjf
p. v. Darinke Ivačič in pogojm
tudi ŽPZ Loče p. v. Jožicf
Hanžič, za katerega je predla,
gal mentorsko delo še pred na
stopom v Celju.
Za nami je že šest revij, sledi
ta pa še nastopa v Mozirju (22
IV.) in v Celju (26. aprila 198S
V Celju bo predvidoma nasto-
pilo 20 zborov, v Mozirju (Reii-
ca ob Savinji) pa vsi delujoi:
zbori iz mozirske občine.
Medobčinska revija bo sred
m^a v Celju
ŠTEFAN ŽVIŽEJ
Pisani metulji v Laškem
Ljubljanska banka mentorica llkovnib kolonij
Na pobudo Ljubljanske banke splošne banke
Celje je pred štirimi leti zaživela likovna koloni-
ja učencev osnovnih šol na Celjskem. Vsako leto
poslej se nadarjeni likovniki zbere v drugi šoli,
ki je tistega dne gostiteljica. Letos je skrb za
organizacijo in izvedbo likovne kolonije prevzel
in dosledno uresničil kolektiv osnovne šole Pri-
mož Trubar iz Laškega.
Mentorji osnovnih šol so za letošnjo likovno
kolonijo izbrali 89 učencev iz 39 osnovnih šol na
Celjskem, ki so v petek, 14. aprila dopoldne
ustvaqali na temo vseh oblik varčevanja, ki jih
uresničujejo na posameznih šolah. Čeprav široko
zastavljena tema, so bili posamezni izdelki vsebin-
sko dodelani in so izražali pravo likovno eruptiv-
nost nekaterih mladih likovnikov, je dejal Peter
Krivec, akademski slikar in vodja hkovne koloni-
je. Strokovna komisija je imela pri podeljevanju
nagrad težko delo, po oceni Ljubljanske banke in
komisije, pa je vsa dela odlikovala visoka kako-
vost. Nagraj^ci četrte likovne kolonije so: Nesti
Lavriha, iz OS Ivanke Uranjek СеЏе, Rebeka Beve
iz OS Franja Malgaja Šentjur, Nataša Knafelj iz OŠ
Bratov Juhart Šempeter, Matija Dobovičnik iz OŠ
Vera Šlander Polzela, Valerija Dečar iz OŠ Boris
Vinter Zreče, Tanja Toplišek iz OŠ Podčetrtek in
Urban Novak iz OŠ Šmarje pri Jelšah.
Prihodnje leto bo likovna kolonija v Bistrici ob
Sotli, kjer bodo nadarjeni likovniki poskušali
ustvapati predloge za turistične spominke. Akcija
pisanih metuljev je padla na plodna tla!
MATEJA PODJED
Igen v Turčiji
Skupina za sodobni ples Igen, Plesnega studia Celje je
s predstavo Pobegnimo v svetlejšo prihodnost včeraj, 19.
aprila odpotovala na 11. mednarodni festival otrok v Istanbul
in Ankaro.
Gostovanje na festivalu v Turčiji je za skupino Igen, ki jo vodi
Igor Jelen, veliko priznanje za kakovost, koreografijo, potrditi
pa seje morala tudi v organizacijskem smislu. Predstava Pobeg-
nimo v svetlejšo prihodnost je sestavljena iz štirih delov in je
ubrana na temo festivala, katerega sporočilo je mir, sreča in
prijateljstvo v 21. stoletju. Plesale bodo: Natalija Jenko, Renata
Kamenik, Tina Gorenjak, Petra Škoflič, Urška Sevnik, Nataša
Ulaga, Alenka Končan, Sanja Bulatovič in Sabina Dečman.
Festival bo trajal do 27. aprila, osrednja, skupna prireditev pa bo
v nedeljo, ko v Turčiji praznujejo dan otroka in državni praznik.
Na velikem odru in prostoru za 10 tisoč gledalcev se bodo
zvrstile vse festivalske predstave.
Udeležbo na festivalu so plesni skupini Igen omogočile šte-
vilne delovne organizacije z našega območja.
MP
Prva izkušnja
Likovni salon Celje uva-
ja poleg svoje osnovne de-
javnosti-prezentacije li-
kovnega medija, še dodat-
no obliko likovnega izo-
braževanja.
S predavanji in razgovori
ob posameznih razstavah
želimo aktivneje usmeriti
umetniško delo v prostor
gledalčeve imaginacije.
Razgovore bomo vezali na
posamezne razstave in ob
njih poskušali razčleniti
položaj določenega likov-
nega dela v soodnosu
umetnik in gledalec. Prva
izkušnja je bila minuli četr-
tek zvečer.
Z novim pristopom li-
kovnega osveščanja celjske
publike v samem začetku
ne želimo biti pesimistično
razpoloženi, čeprav je prvi
tovrstni poizkus naletel na
maloštevilne poslušalce,
vendar je dialog med akad.
slikarjem Branetom Sever-
jem in umetnostnim zgodo-
vinarjem dr. Juretom Mi-
kužem ter gledalci vreden
upanja za nadaljnje tovrst-
ne aktivnosti.
Ekskurz o merilih slike
skozi tisočletja ter vlogi šti-
rih formalnih elementov li-
kovnega jezika (linija, obli-
ka, barva in svetloba) je po-
dal dr. Jure Mikuž, v nada-
ljevanju pa je tekel neobre-
menjen razgovor med sli-
karjem in gledalci v smeri
konkretizacije vidnega in
pojmovnega, se pravi o po-
dobotvorni in oblikotvorni
likovni govorici.
Predavanje in razgovor
sta bila namenjena pedago-
gom in dijakom višjih letni-
kov srednih šol ter vsem
ljubiteljem likovne kultu-
re. Žal moramo zabeležiti,
vsaj ob prvem srečarxju, da
teh ni bilo, pa čeprav umo-
vanje v sodobno likovno
ustva^alnost gotovo ni
včlenjeno v redne progra-
me umetnostne vzgoje
v srednjih šolah.
ALENKA DOMJAN
Likovni svet otrok
Šoštanj bo v soboto, 22.
aprila postal mesto mladih li-
kovnikov. Ob 11. uri se bodo
zbrali številni likovniki,
učenci osnovnih šol od Pri-
morske do prekmurja na slo-
vesni otvoritvi 21. republiške
razstave z naslovom Likovni
svet otrok. Pokrovitelj razsta-
ve je PIL,
V prostorih osnovne šole
Karla Destovnika Kaj uha je
razstava že postavljena, ravna-
telj Karel Kordeš in pomočnik
Tone Bahor, ki sta glavna orga-
nizatorja, sta zadovoljna, da le-
tos sodeluje kar 89 šol in usta-
nov, ki so na razstavo poslali
več tisoč likovnih del v najra-
zHčnejših tehnikah, ki jih je iz-
birala strokovna komisija: Pe-
ter Krivec, Bojan Golija in Al-
bin Kramberger in izbrala naj-
boljša dela mladih hkovnikov.
Posebnost letošnje razstave
je, da na njej sodelujejo tudi
šole s slovenskim učnim pro-
gramom iz Italije in Mad-
žarske.
Na slovesni otvoritvi bodo
učenci iz Kruhove šole v Šo-
štanju pripravih prisrčen kul-
turni program. Slavnostna go-
vornica pa bo prof. Milena
Markič, pomočnica predsedni-
ka repubUškega komiteja za
vzgojo in izobraževanje. Ude-
leženci srečanja si bodo nato
skupaj ogledali razstavljena
dela. Med nagrajenimi šolami
je tudi osnovna šola Prve celj-
ske čete in likovna pedagogi-
nja Neli Kač.
VIKTOR KOJC
Pozdrav pomladi
v dvorani glasbene šole v Titovem Velenju so minuli teden peli zbori, srečanje pa so poimeno
vali pozdrav pomladi. V treh dneh je nastopilo 41 zborov in sodelovalo tisoč petsto pevcev
Razveseljivo je, da je bila dvorana razprodana do zadnjega kotička, s stojišči vred. Pozdrav
pomladijo bila svojevrstna manifestacija vseh generacij, od pionirskih, do mladinskih in odrasli)!
pevskih zborov.
Na sliki: z nastopa mešanega pevskega zbora upokojencev Šoštanja.	LÖ
Koncert mladih glasbenikov
žalski kulturni dom bo v petek 21. 4. 1989 ob 20. uri ponovno prizorišče vsakoletnega tradici-
onalnega koncerta mladinskega pihalnega orkestra. Tokrat se bodo mladi glasbeniki predstavili
z novim programom in novo popestreno zasedbo, saj so v zasedbo vključih elektronske instru-
mente, ki degejo nov zven orkestru in bo za poslušalce še privlačnejši. Tokrat so se za koncert
temeljitejše pripravili, saj je popolna zasedba bila na skupnih pripravah izven Žalca, kar je za
takšen orkester še posebno pomembno, ker drugače nima možnosti za intenzivno redno vadbo,
ker je večina glasbenikov iz vrst dijakov in študentov. Glasbeniki tega mladega amaterskega
kolektiva vabijo vse svoje stalne in nove poslušalce na koncert, ki je bil v preteklih letih vedno
dobro obiskan.	L. KORBER
VIDEOPARADA
ŽIVIJO
**★
VIDEO KLUB CELJE ★★★ CANKARJEVA 13
Igrajo: Meg Foster, Roddy Piper, Keith David
Režija: John Carpenter
Naslov originala: THEY LIVE ★ akcijski *USA 1987
Pravzaprav film ne bi bil
nič posebnega, če ne bi po-
nujal dokaj zabavno, za na-
mero filma nič kaj prijetno
aluzijo. V grobem bi lahko
rekli, da film govori o regre-
siji ameriške demokratične
zavesti v stahnsko ideološko
prevaro par exellence. Glav-
ni junak namreč na smetišču
najde očala (sic!) skozi kate-
ra lahko neposredno loči do-
bro od zlega. Zli ljudje se
skozi opcijo, ki jo ponujajo
očala, prikazujejo kot mon-
strumi, reklamni napisi niso
reklamni napisi, marveč pri-
krita sugestija k poslušnosti,
konformizmu in državljan-
ski poslušnosti, brez njih pa
svet izgleda normalen. Na
podlagi resnice očal začn^
glavni junak boj za rešite^
sveta pred zlom, poveže ^
s tajno organizacijo »son"
šljenikov«, se pravi s tistirï"
ki tudi gledajo skozi očals
Sledi krvavi obračun z repr^
zentanti zla, ki jih brez pr'
vih očal ni videti.
Film je brez dvoma hot^^
povedati nekaj povsem di^
gega, toda ujel se je v lastn';
past, v skrajne konsekven<^
vsakega »razsvetljenstva;
- v totalitarizem najslabše^
tipa. Prevelika želja po loč№
vost dobrega od zla, zato
bi zlo iztrebili, lahko poro"
samo zlo. To nam vsaK^
dnevno dokazuje tudi пз'
jugoslovanski vsakdan.
^fl. APRIL 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Častni
predsednilc
Ka petkovem rednem
letnem občnem zboru
Celjske turistične zveze so
izvolili tudi nov upravni
odbor, ki mu bo predsedo-
val Slavko Sotlar, pod-
predsednika pa bosta od-
slej Lojze Libnik in Lud-
vik Mastnak.
Za častnega predsednika
so izvolili profesoija Zora-
na Vudleija, kar je hkrati
tudi priznanje za njegovo
uspešno 35 letno delo
v zvezi. Na zboru so se
spomnili tudi 70 letnice Ra-
da Jenka, ki je bil prvi
predsednik Celjske turi-
stične zveze.
Uvodni referat je imel
predsednik Turistične zve-
ze Slovenije doktor Mari-
jan Rožič, ki je govoril
o vlogi turistične društvene
organizacije. Danes je
v Sloveniji že 283 turistič-
nih društev, ki živo posega-
jo v turistična dogajanja.
Т^ап Rožič je Celjski tu-
ristični zvezi izrekel prizna-
nje za njeno delo in uspehe.
V živahni razpravi so de-
legati kritično ocenili izgle-
de za letošnjo sezono, še
vedno neurejen sistem fi-
nanciranja Celjske turistič-
ne zveze, hkrati pa so po-
udarih tudi nekatere uspe-
he lanske sezone, ki so bili
izjemno dobri v naravnih
zravihščih, toliko slabši pa
v kmečkem turizmu. Pre-
več nezasedene so tudi za-
sebne turistične sobe.
V bodoče bo treba urediti
financiranje zveze in se do-
govoriti, kako bo s turistič-
no takso. Dosedanje dolo-
čanje turistične takse za
eno leto v naprej je povsem
brezsmiselno, saj vrednost
zaradi hitro rastoče inflaci-
je pada iz dneva v dan.
JANEZ VEDENIK
Velike možnosti v turizmu
y mozîrski občini bodo stvari vzeli v svoje roke
Gospodarstvo mozirske
občine dosega zadnjih ne-
kaj let spodbudne rezultate.
To velja tudi za prve tri me-
sece letoš^ega leta. Žal pa
organizacije združenega de-
la ne načrtujejo pomemb-
nejših naložb, kar se že poz-
na tudi pri zaposlovanju,
saj število nezaposlenih,
zlasti mladih ljudi, precej
narašča.
Trenutno je nezaposlenih
okrog sto ljudi, predvidevajo
pa, da jih bo vedno več. To.
hkrati pomeni, da bodo mo-
rah v občini bolj izkoristiti
naravne danosti kot so kme-
tijstvo, predelava lesa in turi-
zem, velike možnosti pa so
tudi za razvoj drobnega go-
spodarstva.
Prav v turizmu so pred po-
membnimi nalogami. Pre-
več časa so v Gornji Savinj-
ski dolini veijeli, da bodo in-
vestitorji iz drugih okolij po-
skrbeli za razvoj te pomemb-
ne gospodarske dejavnosti
v njihovi doUni. Spoznali so,
da je turistični razvoj odvi-
sen predvsem od njih samih,
kar naj bi med drugim dose-
gli tudi z organizacijsko po-
vezavo trgovskega podjetja
Savinja in gostinske delovne
organizacije Turist. O združi-
tvi bodo glasovah že v začet-
ku maja. Pravijo, da bi s tem
ustvarili tudi boljše finančne
pogoje za hitrejši razvoj tu-
rizma, za kar naj bi več kot
doslej prispevalo gospodar-
stvo občine, pozabiti pa ne
gre tudi bolj izkoriščene
možnosti iz naslova sredstev
za nerazvita območja in raz-
vojnega dinaija na ravni Slo-
venije.
Turizem naj bi torej v svo-
je roke prevzeli sami Zgor-
njesavinjčani. Obstíya boja-
zen, da so zamudili najlepše
čase, saj je tudi za razvoj tu-
rizma, ki je tesno povezan
z naložbami, na voljo vedno
manj denarja. Posebno po-
glavje pa je, v kolikšni meri
so prebivalci sami zainteresi-
rani za turizem. Doslej prav
gotovo niso bih. Morda pa se
bo njihova miselnost spre-
menila zaradi splošnih druž-
benih razmer, kakterih po-
sledica je tudi naraščanje
štvila nezaposlenih, pa bo
treba možnosti iskati tudi
v turizmu.
JANEZ VEDENIK
Zadovoljna tujca
Turizem je krepek in zahte-
ven gospodarski zalogaj
z mnogimi oblikami in vsebi-
nami ter raznovrstnimi do-
datki, ki vplivajo na njegov
razvoj, razcvet, pa tudi od-
cvet in polom.
Turizem je del gospodarstva
z vsemi zakonitostmi in vplivi,
zadnji čas vse bolj političnimi.
Tujec, opremljen s podatki
o mitingih vseh vrst, o poUtič-
nih mednacionalnih zdrahah,
o puškah in tankih v delu drža-
ve, o cenah, ki že presegajo
evropske, zraven pa še obre-
menjen z ugibanji, kako se bo-
do politične spletke do turi-
stične sezone razpletle, bo brž-
čas raje krepko pretehtal, ali
mu nemara katera druga
evropska država ne bo nudila
varnejšega zasluženega letne-
ga oddiha.
Turizem nas bogati, turizem
smo ljudje. S tema vodiloma
smo se Slovenci lotili akcije, ki
je obrodila marsikateri dober
sadež. To so pravzaprav drob-
ci, drobne, vsakdanje stvari, ki
so včasih več vredne od urad-
nih turističnih programov in
prospektov, ki na turističnih
borzah vabijo v našo deželo.
Z enim takšnih drobcev sem
se soočila minulo nedeljo
v stavbi Postaje mihce v СеЏи.
Zakonca iz italijanskega
Vidma me na Ljubljanski ce-
sti, na poti v mestno središče
ustavita in vprašata, kje bi lah-
ko prijetno povečeijala in pre-
spala. Takoj pomislim na naj-
bližji hotel Turška mačka. Na-
ravnost, nato levo, potem takoj
v križišču desno in v drugi uli-
ci spet levo, jima razložim
v spakedrani italijanščini. Za-
dovoljna in hvaležna odpelje-
ta, a žal prehitro zavij eta levo
in se ustavita na parkirišču
pred poslopjem celjske UNZ.
Ženska vstopi v »hotel«, jaz te-
čem za njima, pri tem pa doži-
vim eno tistih reči, ki jim pra-
vimo drobne, a vendar po-
membne. Turizem smo ljudje,
se prepričam, ko dežurni mi-
hčnik vstane in se jima ponu-
rfii, daju spremlja naravnost do
hotela Turška mačka. To je tu-
di storil. In ko bo kdo v Vidmu
govoril, da je Jugoslavija poli-
cijska država, mu bosta tujca
gotovo postregla s čisto dru-
gačno informacijo. Ne le slabe,
tudi dobre informacije se hitro
širijo in takšnih v tujini danes
še kako potrebujemo.
MAR JELA AGRE Ž
Ena od hišic A tomske vasi, ki smo jo slikali pred 14 dnevi.
Zaživela iio Atomska
vas v Podčetrtku
Vas, ki je zrasla čez noč, bi
lahko rekli za naložbo Zdra-
vilišča Atomske toplice iz
Podčetrtka. Atomska vas, na-
selje s strnjenimi hišicami
v idiličnem kozjanskem slogu
in notranjo opremo, ki se lah-
ko kosa z vsakim najsodob-
nejšim hotelom, je pripravlje-
na na sprejem prvih gostov.
Za prvomajske praznike, že
27. aprila, pričakujejo okoU 500
gostov, ki si bodo lahko izbrali
enega od 136 apartmajev. Do
takrat bo odprta tudi nova tr-
govina, restavracija in kavar-
na. Vas je v celoti prekrita z as-
faltom, te dni pa so uredil še
okolje, zasadil grmičevje, drev-
je in travnate površine. Trenut-
no so pred izborom najboljše-
ga izvajalca za gradnjo bazen-
skega kompleksa, po prvem
m^u pa bodo nared tudi igriš-
če za tenis in igrišča za ostale
športe oziroma rekreacijo.
Hišice Atomske vasi, ki jih je
zgradil Ingradov tozd Gradbe-
ništvo iz Rogaške Slatine, bo-
do s prvimi gosti torej zaživele
čez teden dni, uradna otvoritev
te ene največjih turističnih pri-
dobitev na Slovenskem pa bo
septembra, ko bodo občani
praznovali 9. september, praz-
nik občine Šmaije pri Jelšah.
M.AGREŽ
Gradijo tretji odstavni pas
Na magistralni cesti Celje-Ljubljana pred znanim Štormano-
gostiščem pri Šempetru, so delavci celjskega Cestnega
Podjetja prejšnji teden začeli graditi tretji cestni pas. Tako bo
omogočeno zavijanje k Štormanovem gostišču, ki se po ustvar-
jenem prometu uvršča na prvo mesto v Sloveniji, z obeh smeri,
i^ela bodo veljala okrog 280 milijonov dinarjev, lastnika gostišča
^lilica in Zvone Štorman pa sta prispevala 118 milijonov dinar-
jev in zemljišče. Preostali denar bosta prispevala Republiška
skupnost za ceste in samoupravna interesna skupnost za ceste
'n komunalo občine Žalec.	j. v.. Foto: TONE TAVČAR
TURISTIČNI NAMIG
V Mozirskem gaju so že tulipani
Za izlet tega tedna ne kaže
Predolgo premišljevati, sicer
prepozno, ker je letos čas
prehitel naravo. Tri ali celo šti-
tedne prej kot običajno so
^cveteh tulipani in narcise,
^fav zaradi cvetočih tulipanov
Velja privoščiti izlet v mozir-
Savinjski gaj, ki pa je tudi
Sicer vreden ogleda. Zanj skrbi
Posebna komisija pri Društvu
^natjev Slovenije, ki je vanj
Vložila vehko, predvsem pro-
stovoljnega dela. Dela ne bo
^•^anjkalo tudi v bodoče. Ko
''odo odcveteli tulipani, bodo
Usadih poletne enoletnice, ki
'^^s bodo razveseljevale tja do
Pozne jeseni, kojih bo pobrala
P^a slana. Sicer pa je Saviry-
^ki gaj lep celo leto.
Tudi etnografski objekti so
^^red, predvsem stara kovači-
s»^_
ja in kmečka hiša, v kateri bo-
do poskrbeh tudi za okrepčilo.
Še marsikaj zanimivega iz na-
rodopisja ponuja Savinjski gaj,
pa še delček neoskrunjene na-
rave in lepe sprehajalne poti.
Bo menda kar držalo, da lahko
ta park uvrstimo med najlepše
v Evropi. Prijatelji ribolova bo-
do v njem našli prijetno razve-
drilo. Dovolilnice za ribolov
lahko dobijo v ribiškem domu,
tik ob vhodu v gaj.
In še potovalna informacija:
Z avtom je iz Celja do Moziija
31 kilometrov. Tudi avtobus-
nih zvez je dovolj, cena avto-
busne vozovnice v eno smer pa
je 7400 dinarjev. Če se hočete
pred povratkom še okrepčati
priporočamo hotel Turist, ki je
znan po dobri kuhinji.
ZORAN VUDLER
Frušaufov dom na Okrešlju
bo poslej nudil več udobja
Planinsko društvo Celje bo
letos nadaljevalo z obnavlja-
njem koče na Okrešlju. Zasta-
vili so si kar obsežen načrt,
računajo pa, da bodo morali
zbrati približno 300 milijonov
dinarjev. Znaten delež naj bi
dodali planinci z udarniškim
delom.
Frušaufov dom - letos bo
minilo 81 let, kar so ga postavi-
И - so nazadnje obnavljali leta
1962. Odtlej so se zahteve pla-
nincev po udobju precej pove-
čale. Nekatere druge koče
v Savinjskih Alpah (na primer
koče na Klemenči jami. Kam-
niškem sedlu in Ledinah) lah-
ko precejšen del tega udobja
že nudijo, Okrešelj in Koroši-
ca, ki ju upravljajo celjski pla-
ninci, pa sta ostala zad^j. Celja-
ni so se zato lani odločih, da
bodo kočo na Okrešlju temelji-
to obnovili.
Frušaufov dom stoji na nad-
morski višini 1378 metrov in
ima 80 ležišč. Koča je izhodiš-
če za precej planinskih tur, na
primer do Kamniškega sedla
(uro in pol) in Korošice (štiri
ure in pol). Po štiri ure in pol
hoda je tudi do Češke koče na
jezerski strani Savinjskih Alp
in Zoisove koče na kamniški
strani, planinske poti pa so
speljane tudi na okoliške vr-
hove.
Najprej so pozidali nove sa-
nitarije, ki jih bodo letos do-
končali. Precej bodo povečah
udobje tudi v sobah, kamor
bodo napeljali centralno ogre-
vanje, zamenjah bodo nekaj
pohištva, urediU pa bodo tudi
tuš s toplo vodo.
Gostinski del koče bo dobil
nov vhod in novo točilno mizo,
v dnevnem prostoru pa bo
prav tako centralno ogrevanje.
Nove prostore bo dobil tudi
oskrbnik koče. Nekaj manjših
posegov pa bodo opravih še na
tovorni žičnici.
Letos bo Okrešelj odprt že
prihodnji mesec in sicer
vsak konec tedna. Nekateri
najbolj zagreti planinci se
namreč že sedaj podajajo na
Okrešelj in zato je prav, da
jim v tamkajšnji koči ponu-
dijo vsaj topel čaj in kakšen
prigrizek. Koča bo odprta
tudi med prvomajskimi
prazniki.
Tako prenovljena koča naj bi
privabila več izletnikov, saj se
bo z urejenim centralnim ogre-
varyem tudi podaljšala sezona,
večje udobje v sobah s poste-
ljami pa naj bi bilo tudi osnova
za penzionske goste na Okre-
šlju. Frišaufov dom je imel na-
mreč zadnja leta bolj malo no-
čitev. Lani na primer le 329,
medtem ko je na Korošici pre-
spalo več kot tisoč planincev.
S penzionskimi gosti bi se šte-
vilo nočitev nedvomno precej
povečalo, verjetno pa bo pre-
urejena koča privabila več pla-
nincev tudi na skupna ležišča.
Letos naj bi kočo pričeh pre-
urejati precej zgodaj. Ker je
prejšnji teden sneg skopnel
vse do izvira Savirye in ga tudi
okoli koče ni bilo veliko, bodo
prvo udarniško akcijo organi-
zirali že med prvom^skimi
prazniki. Podobne akcije bodo
potem skozi vso sezono, raču-
najo pa, da se bodo ljubitelji
planin odzvali v večjem števi-
lu. Še posebej vabijo tiste, ki
obvladajo ustrezne pokhcne
veščine (zidake, električaije,
vodovodarje ipd.). Vsem, ki
bodo sodelovali pri obnovi, se
bodo ustrezno zahvalili na je-
senski slovesnosti, ki jo bodo
pripravih ob zaključku del.
Planinci hkrati računajo tudi
na pomoč delovnih organizacij
z našega območja, saj sami to-
hkšnega finančnega bremena
zagotovo ne bodo zmogh.
S.ŠROT
Prvi kviz Šempetru
V soboto je bil na Osnovni šoli Bratov Juhart v Šempetru
prvi kviz o turizmu, ki sta jga pripravila Celjska turistična
zveza, Turistično društvo Šempeter in podmladek mladih
turističnih delavcev na OŠ v Šempetru.
Poleg učencev domače šole so nastopili tudi tekmovalci iz
Laškega in Polzele. Po besedah profesoija Franca Sirka, ki pri
Celjski turistični zvezi skrbi za podmladek, je prvi kviz dobro
uspel. Ekipe so bile vseskozi izenačene, v tretji težavnostni
stopnji pa so imeli več sreče Šempeterčani, ki so osvojili prvo
mesto, drugi so bili učenci iz Polzele in tretji Laščani. Ob koncu
kviza je častni predsednik CTZ Zoran Vudler podelil pokal
najboljšim, ostalim dvem ekipam pa praktične nagrade.
Na sliki: Častni predsednik profesor Zoran Vudler in ekipa
Šempetra, ki so jo sestavljali Gorazd Mlakar, Nina Udrih in
Doris Kočevar.	TONE TAVČAR
PLANINSKI
KOTIČEK
Delovna akcija
planincev
Planinsko društvo Železni-
čar iz Celja, markacijski odsek,
pripravlja delovno akcijo v ne-
deljo 23. aprila. Obnavljali bo-
do pot, ki vodi skozi Hudičev
graben na Svetino oziroma
Celjsko kočo. Na akcijo vabijo
markaciste in tudi druge pla-
nince, ki naj po možnosti pri-
nesejo s seboj orodje (krampe,
lopate in podobno), zbirališče
pa bo ob 7. uri pred železniško
postajo v Celju.
10. STRAN - NOVI TEDNIK
20. APRIL 1981)
Več denarja nameniti razvoju
Pogovor z novim tíireiítoriem HKS Žaieo Andrejem Šporinom
»Težko je usklajevati in-
terese in zahteve 42 članic
Hranilno kreditne službe,
toda trudili se bomo, da bo-
do vse imele enakovreden
položaj. »Tako je med dru-
gim dejal Andrej Šporin, ki
je pred nekaj tedni prevzel
krmilo Hranilno kreditne
službe v svoje roke. Po za-
pletih in tudi izstopu dveh
članic konec lanskega leta
je trenutne razmere ocenil
takole:
»Konec lanskega leta so
nekatere članice zahtevale
večjo obrestno mero za hra-
nilne vloge na vpogled, če-
prav je naša služba že pred
tem imela nekaj odstotkov
višjo obrestno mero kot ban-
ke. Pod pritiskom članic je
služba sprejela 100 odstotno
revalorizacijsko obrestno
mero. Toda kmalu se je po-
kazalo, da takšna obrestna
mera vendarle ni sprejemlji-
va za večino članic, zbrana
sredstva so imela previsoko
ceno in denar je bilo težko
plasirati. Po dveh mesecih
obrestovanja po 100 odstotni
revalorizacijski obrestni me-
ri smo se odločili za nižjo, 80
odstotno revalorizacijsko
obrestno mero. S tem se ni
strinjala Agrina, ki je uvedla
svoj sistem znotraj delovne
organizacije. Izstopila je tudi
delovna organizacija Hram
Šmarje, smo pa vključili dve
novi članici. To sta Zlatarne
Celje in Tajfun iz Planine pri
Sevnici.«
»Kaj pa boste v prihod-
njih mesecih lahko ponudili
svojim varčevalcem, že raz-
mišljate morda o uvedbi te-
kočih in žiro računov, česar
doslej še niste imeli v vaši
hranilno kreditni službi«
»Nova zakonodaja omogo-
ča Hranilno kreditni službi
razširitev predmeta poslova-
nja tudi na uvedbo žiro in
tekočih računov ter plačilne-
ga prometa za občane, kar je
doslej res bila hiba naše služ-
be. Ker pa se trenutno uk-
varjamo s prenosom kredi-
tov na računalniški sistem,
bomo morali z uvajanjem
novosti še počakati. Vseka-
kor pa bomo v to jabolko,
torej razširitev prometa po-
slovanja ugriznili, ker le tako
lahko ostajamo konkurenčni
bankam.«
Katere so v tem trenutku
prednosti, ki jih ima Hra-
nilno kreditna služba v pri-
merjavi z bankami?
»Prednosti sta predvsem
dve: večja obrestna mera za
avista vloge. Tako imajo
banke 70 odstotno revalori-
zacijsko obrestno mero. Hra-
nilno kreditna služba pa 80
odstotno. Največja prednost
paje mesečni obračun in pri-
pis obresti.«
Večkrat je slišati očitke,
da so stroški poslovanja
v vaši službi visoki v pri-
merjavi z ostalimi sistemi.
»Res je, članice nam očita-
jo visoke stroške. Toda naj
povem, da naši stroški, pre-
računani v odstotke, niso nič
večji kot stroški bank. Seve-
da pa članice pričakujejo, da
bodo stroški nižji in da se bo
to poznalo tudi pri ceni plasi-
ranega denarja. Imamo 36
poslovnih enot, to pomeni za
nas izredno velik strošek.
Hranilno kreditna služba je
vsa leta plačevala storitve za
delavke v teh poslovnih eno-
tah, pa čeprav bi lahko oce-
nil, da dobra tretjina poslov-
nih enot ni upravičena. Gle-
de stroškov strokovne služ-
be v Žalcu pa lahko rečem
tole: še pred kratkim smo
imeli 14 zaposlenih ljudi, to
število smo zmanjšali na 12.
Vsi ostali stroški so fiksni in
na njih nimamo vpliva. Vse
stroške želimo zmanjšati, de-
lamo na tem, koliko nam bo
uspelo, pa bo pokazal peri-
odični obračun.«
Hranilno kreditna služba
je bila oziroma naj bi bila
namenjena kmetom, kredi-
tiranju proizvodnje, posta-
ja pa vse bolj ustanova, ki
jo skrbi predvsem lasten
dohodek. Tudi zaupanje
kmetov vanjo je splahnelo
v zadnjih letih. Kaj si torej
od hranilno kreditnih služb
lahko obetajo kmetje v pri-
hodnje?
»Hranilno kreditne službe,
že prej pa posojilnice, so zbi-
rale kmečki denar in ga na-
menjale pospeševanju kme-
tijstva. Vsa leta je služba to
poslanstvo opravljala, res pa
ga zdaj vse manj. Naš denar
je za kmete predrag, cena
kreditov je povedana z izred-
no visoko obrestno mero
hranilnih vlog. Letos skoraj-
da ni individualnih kreditov.
Moram pa reči, da smo
obrestne mere oblikovali na
osnovi hranilnih vlog, nik-
dar nismo ustvarjali ostanka
dohodka, če je bil, smo ga
razdelili našim članicam.
Menim celo, da smo teh
sredstev premalo zadržali pri
sebi, ker smo tako slabšali
našo materialno osnovo. Za-
to pa tudi težko sledimo mo-
dernizaciji, opremljnost po-
slovnih enot ni zadovoljiva.
Če bomo hoteli v korak
z bančnimi sistemi, bo vse-
kakor treba več denaija na-
menjati razvoju.«
IRENA JELEN-BAŠA
Hranilno kreditna služba
kmetijstva in gozdarstva
Žalec sodi med največje hra-
nilno kreditne službe v Slo-
veniji. Deluje na j)odročju
petih občin, to so Žalec, Ce-
lje, Šmarje pri Jelšah, Slo-
venska Bistrica in Hirska
Bistrica. Vključuje 42 čla-
nic, okrog 40.000 varčeval-
cev, trenutno ima zbranih
18 milijard dinarjev.
Višje odkupne cene mesa tudi
v šentjurski klavnici
Minuli teden so povišali odkupne cene živine tudi
v šentjurski klavnici. Kmetje bodo za kilogram mesa v eks-
tra klasi dobili zdaj 20 tisoč dinarjev, prva klasa je po 18.500
dinarjev, druga klasa 15.370 in meso izven klase 13.371
dinarjev. Za kilogram mesa stare govedi bodo rejci dobili 15
tisoč dinarjev, druga klasa velja 13.500 dinarjev in tretja
klasa 10.800 dinarjev.	IB
Novi hektari rodovitne zemlje
Zemlja na območju Kmetijskega kombinata Hram
- kmetijstvo in trgovina Šmarje pri Jelšah je bila še pred
leti zamočvirjena, nerodovitna. Danes so v Hramu za proiz-
vodnjo hrane usposobili velike površine Imenskega, Kon-
šperškega, Bučkega, Zibiškega in Šentviškega polja, zdaj pa
se pripravljajo na mehoracijo Šonovskega polja med Lesič-
nim in Kozjem na površini 140 hektarov. Z melioracijo
novih površin nameravajo končati še letos.	м.д
Imeli liodo plantažo
Zofka Zabukovnik je mlada
kmetica. Z možem imata
kmetijo veliko 16 hektarov,
od tega je 9 ha gozda, v Dobri-
ču 23, Andraž nad Polzelo.
Zofka ima z možem Ivanom
dva otroka, ne vesta pa še, če
bo kdo kasneje ostal doma in
prevzel vodstvo tovarne v na-
ravi, kjer pridelajo vsega po
malem. V hlevu muka pet glav
živine, vsako leto pa oddajo po
enega bika Kmetijski zadrugi
Polzela, s katero tudi sicer zelo
dobro sodelujejo.
Zofiji ne bi prisodil, da ji je
poleg moža in dveh otrok naj-
večja ljubezen zemlja delo na
njej, pa tisto, kar od rye dobi.
»Vst^am med šesto in sedmo
uro zjutraj, vse postorim, zve-
čer pozno ležem v posteljo.
Negvečji in edini konjiček so
mi izleti. Teh je vsako leto ma-
lo, časa ni dovolj, zato sem ta-
krat, ko kam potujem, toliko
bolj zadovoljna.«
O začetku kmečkega turiz-
ma na Zabukovnikovi kmetiji,
ki je stara že preko 200 let raz-
mišljajo, žal pa v kraju nimajo
aktiva kmečkih žensk, čeprav
bi ga potrebovali, da bi marsi-
katero stvar, zlasti pozimi, ko
je več časa, rešili ali da bi se
kmečke ženske usposobile za
kaj novega, da bi bila kmetija
še boljša kot je.
Že zdaj je Zabukovnikova
kmetija usmerjena v sadjar-
stvo, zato ni čudno, da mislijo
to tudi v prihodnje razširiti.
»Prihodnje leto bomo začeli
z urejanjem plantaže, kjer bo-
mo posadili okoli 2 tisoč sadik
jabolk. To je velika investicija,
vendar gremo v njo.«
Tako je pri ZotKi 74bukov-
nik v Dobriču, Iger se vse bolj
usmerjajo v sadjarstvo, vedno
bolj pa tudi razmišljajo, kaj bo
z njihovim gozdom, ki je izred-
no prizadet zaradi onesnažene-
ga zraka. To še posebej velja za
kostanj, ki ga žal, če bo šlo ta-
ko naprej, čez leta ne bo več.
TONE VRABL
Foto: LJUBO KORBER
INSTALACIJSKA KOVINARSKA
IN OBRTNO MONTAŽNA DO
IKOM ŠMARJE PRI JELŠAH
Delavski svet ponovno razpisuje dela in naloge
vodje finančno-ekonomsko plansko
analitskega sektorja
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-	končano višjo ali srednjo izobrazbo ekonomske
smeri in dve oz. tri leta delovnih izkušenj
-	da je drubenopolitično aktiven
-	da ima sposobnost organiziranja in vodenja
-	poda predlog o razvoju sektorja
Kandidat bo imenovan za 4 leta, po končanem man-
datu pa je lahko ponovno imenovan.
Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izo-
brazbi m predlogi v 15. dneh po objavi na naslov:
IKOM, Šmarje pri Jelšah 180, z oznako »za razpisno
komisijo«.
O rezultatu izbire bodo kandidati pisno obveščeni
v 15. dneh po končanem izbirnem postopku.
KMETIJSKI NASVETI
Kolobar v vrtnarstvu
Vrtnine so enoletnice, dvoletnice in trajnice. Trajnice,
npr. rabarbara, špargelj in nekatere dišavnice, ostanejo na ,
svojem rastišču več let, zato jih ne moremo vključiti
v kolobar. Prostor, na katerem jih gojimo, imenujemo
izločina. Z dvoletnimi rastlinami ravnamo tako kot z eno-
letnimi. Na istem rastišču ostanejo dve leti. Kolobarimo
zato, ker so posamezne vrtnine različno zahtevne glede
gnojenja in rodovitnosti tal. S kolobarjenjem prepreču-
jemo enostransko izrabo tal ter širjenje bolezni in škodljiv-
cev. Izbiramo lahko med dvo in troletnim kolobarjenjem.
Površino vrta razdelimo na dva ali tri dele (polj ine), če
gojimo trajnice, del zemljišča pustimo kot izločino. Poljine
razdelimo na grede, široke 1,2 metra, med gredami pa naj
bo 30 cm široka pot.
Dvoletni kolobar
Dvoletni kolobar je mogoč le, če imamo dovolj hlev-
skega gnoja. V tem primeru gnojimo vsako poljino vsako
drugo leto s hlevskim gnojem, vmes pa z mineralnimi
gnojili in kompostom.
Prva poljina je gnojena s hlevskim gnojem, zato nanjo
sadimo ali sejemo vrtnine, ki gnoj prenesejo. To so: kapus-
nice (zelje, ohrovt, brstični in listnati ohrovt, kitajski
kapus, cvetača, koleraba), plodovke (paradižnik, paprika,
kumare, bučke) ter visok fižol, solata, špinača, blitva, por
in zgodnji krompir.
Druga poljina je primerna za vse ostale vrste zelenjave,
npr. solatnice, špinačnice, korenovke, stročnice in čebul-
nice. Gnojimo z mineralnimi gnojili in kompostom.
Triletni kolobar
Triletni kolobar je bolj pogosto v uporabi. Predvsem
zaradi dejstva, da se polovica hlevskega gnoja izkoristi
v prvem letu, 30 odstotkov pa v drugem in ostalo v tretjem
letu. Tako pridejo iste vrste zelenjave šele četrto leto spet
na isto mesto.
Prvo poljino gnojimo s hlevskim gnojem. Gojimo
kapusnice (razen brstični ohrovt in kitajski kapus), solato,
plodovke (kumare, bučke), zgodnji krompir in visok fižol.
Drugo poljino gnojimo z mineralnimi gnojili in kompo-
stom. Gojimo paradižnik, papriko, brstični ohrovt, kitajski
kapus, rdečo peso, redkev, zeleno, radič za siljenje, por,
špinačo in blitvo.
Tretjo poljino gnojimo z mineralnimi gnojili, v katerih
prevladujeta fosfor in kalij (Gardih). Gojimo stročji fižol,
grah, čebulnice (čebula, česen, šalotka), radič, motovileč,
korenovke (korenček in peteršilj).
Vrstenje vrtnin
Pri vrstenju vrtnin vsa zaporedja niso enako primerna,
saj se vrtnine med sabo različno prenašajo. Brstični ohrovt
najbolje uspeva za zgodnjim krompirjem, grah pa za
kapusnicami. Za krompirjem dobro uspeva špinača, za njo
pa zelena. Korenček dobro uspeva za vsemi okopavinami.
Rdeča pesa lahko sledi ^odnji solati ali zgodnji kolerabi,
ne pa špinači in blitvi. Čebulo gojimo za korenčkom, pa
kapusnicami, medtem ko paradižnik dobro uspeva za
vsemi okopavinami, razen za krompirjem. Solate in
kumare niso občutljive.
MOJCA RATEJ
ZAVOD ZA ŽIVINOREJO IN VETERINARSTVO
CELJE
^fl. APRIL 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 11
nemogoče je
mogoče
j(ako nemogoče lahko na-
j^krat postane mogoče, sem
poznal pred dnevi, ko sem
! pelu prebral novico, da je
predsedstvo SFRJ dalo po-
Ldo za uvedbo služenja vo-
.j^kega roka brez orožja.
Lv ta dan sem prejel tudi
^bilo za sejo Sveta za SLO
JjDS pri RK SZDL s precej
jjjetnim gradivom. Med
дјјш so tudi amandméyi
I, predlogu dopolnitve zako-
la o vojaški obveznosti. In-
formacija ZIS o napadih na
jLA (ki med drugim obsoja
¡gdi pobudo o civilnem slu-
tnju vojaškega roka), in še
jinogo drugega, kar na moje
jjfudenje tokrat tudi ni oz-
načeno z nobeno stopnjo
lajnosti.
Večina bralcev se verjetno
je spominja, da je pred leti
, Sloveniji nastala pobuda
pO »civilnem služenju« voja-
{Icega roka doživela široke
polemike in obsodbe v jugo-
slovanskem prostoru, še zla-
sti s strani JLA in nekaterih
zveznih političnih organov.
O tem sem tudi sam že več-
^at pisal v našem Novem
tedniku - zadnjič lani poleti
v komentaiju z naslovom
.Pomanjkljive izboljšave«.
V njem sem med drugim za-
pisal, da je pomanjkljivost
osnutka dopolnil zakona
o vojaški obveznosti tudi ta,
da ne upošteva možnosti ci-
vilnega oz. kot smo to kasne-
je preimenovali v drugačno
služenje vojaškega roka
v JLA.
Pri obravnavi osnutka do-
polnil zakona sredi lanskega
leta, sem dal pobudo na seji
republiškega Sveta za SLO
nDS, da se možnost drugač-
lega služenja vnese v zakon.
saj je sedaj pravi trenutek
za urejanje tega vprašanja.
Moj predlog ni bil sprejet in
predsednik tega organa tov.
B.B. me je poučil: »Poslušću
tov. Krajne, seveda imaš
prav, tvoji argumenti držijo,
toda sedanji politični trenu-
tek v Jugoslaviji ni prime-
ren, ne bi bilo politično mo-
dro, da bi zopet mi Slovenci
začeli s to pobudo, saj lahko
nastane zopet...« Nekoliko
razočaran sem isti dan odha-
jal iz Ljubljane, kot petelin,
ki prerano zakikirika in ga
nihče ne sliši. Mnogo podob-
nih stvari se je dogajalo tudi
že prej. Tudi pobuda o skr^-
šanju vojaškega roka je bila
najprej grobo zavrnjena. Ne-
kateri so bili zaradi nje kriti-
zirani (zaradi podobnih po-
bud o JLA in sistemu SLO
pa celo partijsko kaznovani
in odstavljeni iz političnih
funkcij), čez dve leti pa se je
pobuda o skrajšanju voja-
škega roka le uresničila. Za-
to sem si tudi jaz lani nekoli-
ko potolažen dejal, daj času
čas, čez 7 let vse prav pride,
Seo se bodo tudi dogmatiki,
konzervativci in kareristi, ki
si sedaj s »poučevanjem po-
litične modrosti« gradijo
svojo politično kariero, prej
ko slej začeli sramovati svoje
»politične modrosti«.
Ni mi bilo treba čakati
7 let. Že po desetih mesecih
je v našem n^višjem držav-
niškem organu, kot sem uvo-
doma zapisal, zapihljal nov
veter, kateremu pa smer ta-
ko in tako ne moremo vna-
prej določati, SĆ0 v zadnjem
času sprejema ukrepe od ene
do druge skrajnosti, od ukre-
pov za uvajanje izrednih
razmer do pobude, ki že spa-
da v koncept civilne
družbe.
Sed^, ko je pobuda dana
iz n^višjega državniškega in
vojaškega vrha, je verjetno
pravi trenutek, da na seji tu-
di jaz »poučim« predsedni-
ka, kdaj je pravi čas za ure-
janje odprtih vprašanj - ko
se spreminja zakon in da no-
jevska pohtika, oportunizem
in konformizem ni politično
modro dejanje.
In na zaključku, da ne bo
ta prispevek izvenel samo
kot dokazovanje, kako prav
sem imel pred meseci, še na
kratko o vsebini pobude oz.
amandmana Predsedstva
SFRJ.
Vodstvo države se je odlo-
čilo, da se dovoli služenje vo-
jaškega roka brez orožja ose-
bam, ki zaradi verskega pre-
pričanja nočejo sprejeti orož-
ja. Proti njim se ne bo več
uvedel postopek kaznivega
dejanja zaradi odklonitve
orožja, kot je bila praksa do-
slej, temveč se bodo te osebe
razporedile na pomožne vo-
jaške dolžnosti, kjer ni treba
nositi orožja. Vojaški rok za
te osebe pa bo tr^al enkrat
dlje, torej 24 mesecev. Vse
druge obveznosti, ki izhajajo
iz statusa vojaka, pa bodo
morali opravljati tako kot
drugi (nositi uniformo, dati
slovesno prisego, izvrševati
druge naloge). Tudi po kon-
čanju vojaškega roka v JLA
se bodo te osebe razporejale
v rezervni sestav, toda na
takšne pomožne dolžnosti,
pri katerih ni treba uporab-
ljati orožja.
O kontradiktornosti te po-
bude z dokumentom ZIS, ki
govori o napadih na JLA in
sistem SLO (ter je prav sedaj
dan v razpravo delegatom),
v katerem se ponavljajo že
znani nesmisli, tudi obsodba
pobude o drugačnem služe-
nju vojaškega roka, pa naj
bralci presodijo sami.
VIKI KRAJNC
100 kmečkih
žensk na morje
Danes, ko pišem to pismo,
je četrtek, dan ko je izšla tež-
ko pričakovana številka No-
vega tednika. Gledam Foto-
grafije in berem zelo lepo na-
pisano reportažo s 17. izleta
100 kmečkih žensk na morje.
Meni je ostal še posebej v le-
pem spominu ogled Porto-
roža.
Lepe pozdrave vsem, ki
ste se trudili za zelo prijeten
izlet. Želim vam veliko de-
lovnih uspehov v upanju, da
se še kdaj srečamo.
ZDENKA OROZEL
Titovo Velenje
Prisrčen pozdrav vsem, ki
ste bili z nami na morju, obe-
nem pa topla zahvala vsem,
ki ste nam omogočili, da smo
preživele dva čudovita
dneva.
Trdno sem prepričana, da
nobena izmed 100 potnic ne
bo pozabila teh dveh dni, ki
smo jih preživele v vaši druž-
bi. Zahvala velja tudi vsem
pokroviteljem, ki so nas raz-
veselili z darili, ansamblu
Mira Klinca, pa Marjani Der-
žaj, Janiju Jošovcu in oktetu
Studenček, ki so nam pripra-
vili prelep večer, ki je ob ple-
su in dobri volji kar prehitro
minil.
Pozabiti pa ne smemo tudi
šoferjev, ki sta nas srečno
pripeljala nazaj, pa tudi mu-
zikantov na avtobusu, ki sta
nas prijetno zabavala. Naj-
več pa so k prijetnemu raz-
položenju prispevali novi-
narji, ki so se trudili, da bi
bile vse kar najbolj zado-
voljne.
DARINKA UŽMAH
Vinski vrh
Poštenje pa
takšno!
^ v Dragomilem, v občini
Šmarje pri Jelšah imamo
kos zemlje, ki nam je v teh
težkih časih še kako v po-
moč. Sicer pa, vsakdo se tru-
di, da iz zemlje čimveč dobi.
Vehko žuljev je potrebnih,
da se trud obrestuje, zato je
hudo, če ti nekdo ves ta trud
izniči. Zgodilo se je namreč,
da nam je nekdo ukradel le-
po število rastlin. Na srečo
smo z malo truda krivca na-
šli. Ker vseeno nočemo ško-
dovati njegovemu ugledu,
mu dajemo možnost, da nam
do 28. aprila 1989 rastline vr-
ne. Če tega ne bo storil, bo-
mo poskrbeli, da bo o njego-
vi »postranski« dejavnosti
obveščena tudi javnost.
VIDA in
BRANKO VOGLAR
Celje
Prodaja knjig na
sejmu
Opravičujem se tovarišu
Kuzmi, sodelavcu celjskega
obrtnega sejma zaradi neo-
pravičene obdolžitve ob pro-
daji mojih knjig lani na celj-
skem sejmišču.
Na celjskem sejmu so me
s knjigami nagnali. Drugi so-
delavci sejma so se izgovar-
jali, da je vsega tega kriv to-
variš Kuzma. Šele kasneje
sem ugotovil, da je bil v jav-
nosti po krivici očrnjen.
Upam, da letos ne bo težav
s prodajo knjig na obrtnem
sejmu, saj bo izkupiček šel
za celjsko bolnišnico.
IVAN KRAMBERGER
Negovsko jezero
Laž in resnica
Oglašam se v zvezi s pri-
spevkom,	objavljenim
v »nočnih cvetkah« 23. fe-
bruarja letos. V prispevku
piše, da je bil J. S. močno vi-
njen ter da je razgrajal v go-
stišču Cibi v Štorah, nakar
naj bi bil odpeljan na postajo
milice in pridržan.
Vsi ti podatki so neresnič-
ni in čudim se, kdo jih je dal.
J. S. ni razgrajal v gostišču
Cibi. V ta lokal je prišel mir-
no s prijateljico ter želel po-
piti pivo. Ker sta bila napa-
dena, se je branil, kot bi se
branil vsak drug. J. S.-ja niso
odpeljali na postajo mihce
miličniki, ampak sta tja šla
s prijateljico sama, da sta po-
dala ustrezne podatke o za-
devi ter o predmetih, ki so
izginili v tem pretepu. Po
opravljenih formalnostih pa
sta odšla v celjsko bolnišni-
co zaradi nastalih ran.
Ravno tako so neresnični
podatki, da je bil J. S. vinjen,
kajti ta dan je popil en sam
škropeč, zaželenega piva pa
žal ni mogel popiti, kajti to
se ti v gostišču Cibi prav lah-
ko zgodi, če šefu ali njego-
vim pajdašem ne ustrežeš
v kakšni prošnji. Sprva te
gledajo postrani, nato pa te
lepega dne napadejo, ko sto-
piš v lokal. Tako se je zgodilo
J. S.-ju.
Prav tako neprijazna je tu-
di žena-šefica lokala. J. S. in
njegova prijateljica sta vsto-
pila v lokal čez nekaj dni in
naročila kavo in sok. Nataka-
rica je postregla in tudi takoj
zaračunala. Ko pa sta hotela
piti, je k mizi pristopila šefi-
ca in rekla, da naj gresta ta-
koj ven, ker sta v tistem lo-
kalu nezaželena gosta. Mi-
slim, da si tudi zasebni obrt-
nik ne bi smel dovoliti takš-
nega obnašanja do gostov.
Če pa že gost ni priljubljen,
potem naj mu se to pove ob
samem vstopu v lokal, ne pa
šele potem, ko si naroči pija-
čo in ne more v miru popiti
oziroma mora naročeno in
plačano pijačo pustiti ter
oditi. Upam, da menda ja ne
prodajo pijače naprej kakš-
nemu drugemu gostu.
A. H.
Štofe
PRIREDITVE
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes in jutri
v gosteh Lutkovno gledališče iz Ljubljane z igro Zlatka Krilica
Zaigramo z lutkami. Danes bosta dve predstavi, ob 10.30 uri
bo predstava za abonma Čebelica - OŠ I. celjske čete, ob 15. uri
pa za abonma Čebelica IV. - OŠ Šentjur in OŠ Primož Trubar
Laško.
Tudi jutri bosta na celjskem odru dve predstavi, ob 10. uri za
abonma Čebelica - COŠ Fran Roš Celje, ob 15. uri pa za
abonma Čebelica III. - OŠ Fran КггОпс Polule in OŠ I. K. E-
fenka. Predstave so tudi za izven, vstopnice so v prodaji pri
gledališki blagajni.
V	domu II. slovenskega tabora v Žalcu bo ansambel Sloven-
skega ljudskega gledališča gostoval v torek, 25. aprila. Ob 10.
in ob 12. uri bodo uprizorili Andersen-Verasovo mladinsko
igro Daleč od dvorca.
V	domu kulture v Titovem Velenju bo drevi ob 20. uri
predstava Drame slovenskega narodnega gledališča iz Ljub-
ljane. Uprizorili bodo delo Dušana Jovanoviča Zid, jezero.
Predstava bo za gledališki abonma in izven.
V	dvorani Glasbene šole v Titovem Velenju bo v ponede-
ljek, 24. aprila ob 20. uri abonmajski koncert in izven, na
katerem bo nastopila flavtistka Irena Grafenauer ob sprem-
ljavi pianista Michaela Grandta.
V	galeriji Kulturnega centra Ivan Napotnik v Titovem
Velenju bodo jutri ob 19. uri odprli razstavo slik Jane Dolenc.
V	kulturnem programu ob otvoritvi bo sodelovala skupina za
izrazni ples, ki jo vodi Nina Mavec.
V	Zdravilišču v Laškem bo v soboto, 22. aprila ob 15. uri
srečanje mladih pesnikov in pisateljev celjske regije, Koroške
in Zasavja. Srečanje organizira Zveza kulturnih organizacij
občine Laško. Jutri ob 19.30 pa bo tam nastop MPZ Zarja in
folklorne skupine iz Trbovelj.
V	dvorani Narodnega doma v Celju bo jutri ob 20. uri
jubilejni koncert moškega pevskega zbora kulturno umetni-
škega društva Ivan Cankar Celje, ki ga vodi prof. Marjan Lebič.
Koncert so pripravili ob 70-letnici delovanja zbora.
V	sredo, 26. aprila ob 16. in ob 19. uri pa bo v Narodnem
domu revija odraslih pevskih zborov, ki so jo pripravili v poča-
stitev dneva OF in praznik dela. Na reviji bodo sodelovali vsi
pevski zbori občine Celje.
V	Pivnici Zdravilišča Rogaška Slatina bodo jutri ob 20. uri
odprli razstavo, v kulturnem programu ob otvoritvi pa bo
koncert sopranistke Mirjane Bohanec-Vidovič, flavtista Vjeko-
slava Lackoviča in kitarista Zorana Dukiča.
V	Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo
v torek, 25. aprila ob 20. uri koncert učencev glasbene šole iz
Šmarja pri Jelšah.
V	dvorani zdraviliškega doma na Dobmi bo jutri ob 20. uri
koncert Mešanega pevskega zbora skladateljev Ipavcev iz
Šentjurja.
V	kulturnem domu v Vojniku bo v soboto, 22. aprila ob 19.30
uri letni koncert, na katerem bo nastopil moški pevski zbor
KUD France Prešeren iz Vojnika, na koncertu pa bo sodeloval
tudi Mešani komorni zbor iz Celja.
V	občinski matični knjižnici v Šentjurju bo jutri ob 19.30
uri predstavitev knjige Velika revolucija Francozov. O knjigi
bo spregovoril Igor Grdina.
V	avli hotela Dobrna je odprta razstava del Hua Qinga,
razstavljena dela pa si lahko ogledate do ponedeljka, 24. aprila.
V	Likovnem salonu v Celju so na ogled likovna dela Borisa
Severja iz cikla Survival. Razstava bo odprta do 6. maja.
V	Laškem dvorcu v Laškem bodo v soboto, 22. aprila ob 18.
uri odprli razstavo likovnih del Bogdana Potnika iz Kamnika.
V	programu ob otvoritvi bodo svoja dela predstavili mladi
literati.
V	prostorih krajevne skupnosti Nova vas v Celju bodo
v ponedeljek, 24. aprila ob 17. uri odprli razstavo likovnih
izdelkov članov društva Emest Tomaševič iz pobratene kra-
jevne skupnosti Krapina. Razstava, ki sojo pripravili v okviru
praznovanja dneva OF, bo na ogled do 28. aprila, vsak dan od
15. do 19. ure.
Na Starem gradu v Celju bo razstavljal svoja likovna dela
slikar Štefan Horvat iz Višnje Gore. Razstava bo na ogled do 9.
maja.
V	razstavnem prostoru celjskih Zlatarn je na ogled raz-
stava likovnih del slikarja Karla Kozoleta iz Trbovelj, člana
likovne sekcije Relik. Razstava bo odprta do 9. maja.
V	dòmu kulture v Šmartnem v Rožni dolini bo v soboto, 22.
aprila ob 20. uri nastopila folklorna skupina domačega pro-
svetnega društva Dominik Hriberšek. Nastop so pripravili ob
10-letnici svojega delovanja.
Glasbena šola Šentjur pripravlja ob 20-letnici glasbenega
šolstva vrsto prireditev. Danes ob 18. uri bo v dvorani glasbene
šole koncert kvarteta flavt iz Akademije za glasbo. Jutri ob 18.
uri bo v isti dvorani koncert gojencev srednje glasbene šole
Maribor. V soboto, 22. aprila bo v dvorani kulturnega doma ob
17. uri revija pihalnih orkestrov glasbenih šol celjske regije.
V	ponedeljek, 24. aprila pa bo v dvorani kulturnega doma
zaključni koncert glasbene šole z osrednjo proslavo ob dnevu
OG. Prireditev bo ob 18. uri.
V	telovadnici osnovne šole Primož Trubar Laško bo jutri
ob 19. uri slavnostni koncert pevskega zbora TIM Laško ob 60.
obletnici delovanja.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
»v Afriki nikdar ne naletiš na slab odnos, sprejmejo te
takšnega, kakršen si,« pravi iz izkušenj Sonja Porle.
Življenje med
srečnimi Ašanti
Sonja Porle o svojih popotovanjih In
življenju med afriškim plemenom
Prišla je natančno ob do-
govorjeni uri. V pisanem
krilu in suknjiču, z rdečo
pentljo v laseh. Temne polti
in temnih las, Drobnemu
obrazu dajejo pečat živahne
oči in usta, ki se rada raz-
pno v vesel smeh. Nima jih
še trideset, a letom navk-
ljub je prekrižarila dobršen
del sveta. Bolje rečeno,
Afrike, kamor je doslej po-
tovala že petkrat.
O Sonji Porle pišem. Štu-
dentki pedagogike iz Prebol-
da. Zakaj ravno Afrika
- o tem je najprej stekla be-
seda. »Prvi in zadnji vzrok so
ljudje, ki so v Afriki več kot
zanimivi,« je začela. »Priteg-
nejo me tudi številni kultur-
no zgodovinski spomeniki,
za katere pri nas bolj malo
vemo in so zato še toliko več-
je presenečenje, ko jih vidiš.
Rada imam tudi njihovo
glasbo, tisto tradicionalno,
ki ima svoje korenine stolet-
ja nazaj,« je razlagala.
Prvič jo je pot vodila na
črno celino pred šestimi leti.
»Kenija, Uganda, Sudan,
Egipt, Obala slonove kosti,
Burkina Faso, Gana, Togo,
Niger. To so dežele, ki sem
jih obiskala doslej,« je našte-
vala. Potem pa: »Vsak del
Afrike ima nekaj, kar obču-
duješ. Vzhodni del je narav-
no zelo bogat, poln je živali
v še neuničeni naravi, zahod-
ni del pa je bogat s kulturno
umetniškimi spomeniki.«
Najbolj je Sonjo očaralo
bivanje med plemenom
Ašanti: »Tam sem živela pet
mesecev, pisala sem diplom-
sko nalogo iz pedagoške so-
ciologije o vzgoji in odrašča-
nju otrok tega plemena,« je
začela svojo pripoved.
»Ašanti so silno zanimivo
ljudstvo. Družine so velike,
glava v družini je ženska in
tudi poglavar je najstarejša
ženska. To mesto ji pripada
zaradi njihovega pojmovanja
sorodstvenih vezi. Krvni so-
rodnik je pri Ašantih namreč
le mati, oče da otrokom du-
ha. Ženske opravljajo tudi
vsa poljedelska dela, se uk-
varjeuo s trgovino, moški se
bolj ali rnanj le zabavajo,« je
sklenila pripoved. Sicer pa
Sonja silno rada govori
o Ašantih, najr^e tudi na
svojih predavanjih, kijih pri-
pravlja. »Rada bi povedala
ljudem, kako je Afrika lepa,
kako je drugačna, kako je
kulturna,« je še dodala.
Po svetu potuje v glavnem
sama. »Prav nobenih težav
nimam zaradi tega,« je zatr-
dila v pogovoru.« V Afriki
nikoli ne naletiš na slab od-
nos do belcev, čeprav ga pri-
čakuješ po vseh hudobijah
in poniževanjih, ki so jih po-
čeli kolonialisti. Mislim, da
so tujcev vedno veseli, naših
prednikov ne enačijo z nami,
sprejmejo te takšnega, kakr-
šen si. Tudi s komunikacija-
mi ni težav,« je dodala. »Lju-
dje, razen po vaseh, govorijo
angleško veliko bolje, kot
govorim sama. Pa smeh,
kretnje, tudi s tem si v Afriki
lahko veliko pomagaš, med
Ašanti sem se naučila tudi
nekaj vljudnostnih fraz in
sorodstvenih izrazov v njiho-
vem jeziku.«
Sonjina potovarija trajajo
različno dolgo. »Odvisno od
denaija,« je razložila med
smehom. »Čeprav v Afriki
velja pravilo: manj imaš de-
naija, širša so obzoija, več
ljudi spoznaš.« Malce je po-
mislila, nato pa: »Če je želja
po potovanjih dovolj močna,
narediš vse, se odpoveš tudi
materialnim stvarem. Denar
sem zaslužila z delom, nekaj
v Angliji, Franciji, kjer sem
delala na poljih, pa doma
preko študentskega servisa.
Delala sem vse - od najtežjih
do najbolj zabušantskih del.
Pa mama mi je tudi veliko
pomagala,« je zaključila.
Ne le po Afriki, tudi po juž-
ni Ameriki, Turčiji in Evropi
jo je vodila pot. »Ampak nik-
jer mi ni bilo tako všeč kot
v Afriki, nasploh me tretji
svet veliko bolj pritegne kot
zame hladen zahodni svet.«
V mislih jo pot spet vodi pre-
ko morja. »Spet bi šla v Afri-
ko, k Ašantom, da vidim, kaj
dela moja vas, moji vaščani,
da vidim, če so še vedno tako
srečni, kot so bih doslej,« je
dejala ob slovesu. Pa srečno
pot!
IRENA BAŠA
Kraij IVIaiiius z
Zariinega odra
Srečko Centrih - dobitnik letošnje nagrade
Kulturne skupnosti
»Ljubezen je umazano in
nizkotno, človeka nevredno
čustvo... izdal bom nared-
bo - od danes naprej je lju-
bezen prepovedana!« Tako
zapoveduje Srečko Centrih
v vlogi kralja Malhusa iz
farse Ervina Fritza, najno-
vejše predstave KUD Zarja
Trnovlje.
Z izgovoijenimi besedami
se Srečko Centrih v življenju
zunaj odra ne bi strinjal. To-
da, če bi seštel vse stavke in
odlomke, ki mu v teh dvajse-
tih letih igralskega staža niso
ugajali, ga prav gotovo ne bi
bilo med nagrajenci. Je pač
tako, da igralec na svojstven
način interpretira, kar mu
tekst veleva.
Ljubitelju gledahšča, ki ta-
kole dvajset let videva igral-
ca-ljubitelja v različnih sce-
nah, se postavlja vprašanje,
zakaj ni šel med pokhcne
umetnike, če je tako izvr-
sten. Tudi o tem je Srečko že
razmišljal: »Vsakdo, ki ga
igranje zanima, nekako cilja
na igralsko akademijo. Ta-
krat, ko sem o tem prvikrat
resno razmišljal, sem ugoto-
vil, da sem, ne le že prestar,
ampak da sem v položaju, ko
se ne morem odločiti za tako
zahteven študij.« Da je tudi
amaterski igralec lahko iz-
jemno dober in opažen pove
tudi Linhartovo priznanje, ki
ga je Srečko prejel za vlogo
Svejka v Brechtovi komediji.
Priznanja so sadovi truda, volje in talen-
ta, rezultat dela, ki sega tja v leto 1969, ko
je prvič prestopil prag gledahšča kot
ustvarjalec na odru.
»Na Naši besedi me je odkril režiser
Štefan Žvižej in sprejel sem njegovo po-
vabilo ter se priključil skupini. Sledila je
prva vloga, in to kar glavna v predstavi
Večna lovišča. To je bil
velik skok in spodbuda.«
Po ognjenem krstu je sle-
dil niz predstav. Najrajši se
spominja vlog oficirja IRA
v Talcih, polkovnika Ikova-
lenka v Ljubezni štirih pol-
kovnikov, stotnika Ditlerja
v Kurbah, Podsekalnikova
v Samomorilcu in seveda fe-
nomenalnega Švejka...
To pa še zdaleč ni ves izku-
piček dvajsetletnega ustvar-
janja. V teh letih se je nabra-
lo kakšnih dvajset predstav,
otroških igric in recitalov ob
različnih priložnostih.
Status tako amaterskega
kot tudi profesionalnega
igralca, je danes premalo
vrednoten: »Marsikdo razu-
me igralstvo popolnoma na-
robe. Ni namreč tekst tisto,
kar ti vzame največ časa,
učenje teksta predstavlja
največ dvajset odstotkov de-
la v določeni predstavi. Ven-
dar gledano v celoti, trud, ki
ga vložiš v svojo vlogo, ni
nikoh dovolj poplačan.«
Obveznosti se vrstijo kot
na tekočem traku. Zaposlen
je v Emu, kjer na oddelku
konstrukcija kotlov mesi
»vsakdanji kruh« med risal-
nimi mizami, ki bolj malo
spominjajo na oder. »Delo
v službi in gledališče imata
skupno lastnost: to je ustvar-
jalnost.«
Za »izgubljenim časom«
na vajah mu ni bilo nikoli
žal.
»Pri KUD Zarja imam pri-
jatelje, s katerimi se izjemno
razumem. Sicer je rezultat
dela na vajah viden takrat,
ko stopiš na oder pred občin-
stvo, ki ti trud lahko poplača
z eno samo gesto - s ploska-
njem in čim več je tega, tem
bolj si lahko zadovoljen
s svojim delom.«
BOJAN KRAJNC
»V začetku mije igralstvo predstavljalo
duhovno rekreacijo, iskanje hobija,
v katerem bi užival, kasneje je to posta-
lo del mene. Pravzaprav me je zastru-
pilo.«
Na str^,
škem, je ^
na laškem j
celjskem oj
dokaj neoti^
de na to, dj,
v dolini To»
riala, so tm
malone id^
na travniki)
manj dva^
malce višje,
še kostanjevi
Toda za č{
dobri naravti
jejo še dobra
steršek to bj
Poleg tegi
za svojih 72
čebelarska i
nad Laškimi
kjer sem pr?
beljnjak,je2
Sezona konjskih pripustov Je na višku
Zdolškova kmetija se je obdržala
med novim šentjurskim naseljem
Hruševcem in starim delom. Pred 45
leti, ko je »čisti« kmet Jože Zdolšek
prevzel vajeti kmetije, je začel
s konjskimi »furami«. Nato je,
v skladu s časom, nadaljeval s ple-
mensko rejo konj. Čeprav je konj,
kot delovna žival v naših krajih iz-
gubil nekdanji pomen, pa je nanj,
zaradi porajanja alternativnega
kmetijstva v visoko razvitih zahod-
nih deželah, vseeno treba še računa-
ti. V Zdolškovem hlevu sta kar dva
od treh plemenskih konj na Šentjur-
skem. Zato pozna Zdolška zaradi
pripustov veliko konjerejcev.
»Za konjerejo smo se odločih, ker
so naši travniki zaradi nizke lege za-
kisleni. Krma je za govedo zelo sla-
ba,« je povedal kmet Zdolšek in na-
daljeval: »S konji pridemo skozi sko-
raj boljše kot z govedom.« V hlevu je
privezanih 12 govedi in 6 konjev.
»Konje redimo največ za plemenska
žrebeta. Žrebičke damo za pleme,
žrebčki pa gredo v vzrejališče v Ljub-
ljano.« Zdolškovi imajo v hlevu pri-
vezana in velikokrat odvezana ple-
menska žrebca, enega hladnokrvne
noriške pasme in drugega haflinger-
ja. »V prihodnje računamo še na žreb-
ca hladnokrvne pasme.« Tako kot se
v ljudeh prebuja pomlad, se prebuja
tudi na Zdolškovem dvorišču, kjer je
ta čas še bolj živo kot po navadi. Tudi
domača plemenska žrebca in kobile
s širnega Kozjanskega so si čez zimo
nabrali še več notranje energije za
razmnoževanje.
Pripustna sezona za konje je na vi-
šku. Ob mojem prihodu na domačijo
Zdolška ni bilo doma. Na dvorišču so
ga že pričakovali s kobilo, zaradi pri-
pusta. Jože Zdolšek je kmalu prihitel
z opravka na žagi in iz hleva hitro
pripeljal svojega žrebca. Konjska lju-
bezen je bolj ali manj silna, zato smo
se previdno umaknih. Strast je lahko
rpočnejša od konjskega »razuma«.
Žrebec in kobila sta se začela spogle-
dovati.
Ponosni žrebec je izkušen. Lani sta
s plemenskim kolegom iz hleva prid-
no naskočila skupno 95 kobil, letos
pa že 45 kobil. Konjski par na dvori-
šču, seje še kar, bolj lenobno, spogle-
doval. Pripeljana kobila žrebca ni
vzburila. Zdolškov žrebec, ki mu pri-
peljejo tohko kobil, zna biti tudi izbir-
čen. Ljudje so mu namenili, da bo
čim bolj naskakoval, on pa je tako po
človeško izbirčen. Komaj so odpeljah
prvo kobilo, je na dvorišču že ustavil
prišlek z drugo. Rejec je nato odkril
z odejo pokrito mlado kobilo, ki se je
pokazala v vsej svoji konjski lepoti. Iz
hleva so znova pripeljali žrebca, mi
pa smo se umaknili v varno zavetje.
Srečanje izkušenega žrebca in nikoh
pripuščene kobile se je začelo s spo-
gledovanjem. Na žrebčevem spolovi-
lu se je pokazalo, da ga pripeljana
mlada kobila zelo privlači. Zato se je
vzpel, mlada kobila pa ga je odbila
s silovito brco. Žrebec se je nekohko
umiril, nato pa se je vzpel znova. Na-
gon je bil močnejši od bolečine. Kobi-
la se je branila z vsemi štirimi, tako
da je letelo izruvano kamenje po
vsem dvorišču in smo se umaknili še
dlje. Lastnika konjskega para, ki sta
ga držala na povodcih, sta še bolj na-
pela svoje moči in krotila živali. Mla-
da kobila se je vse manj upirala, zato
je bilo treba paziti, da ne bi žrebec
Pri prvič pripuščeni kobili je bilo '
Edi Staroveški, vodja pospeševal-
ne službe pri celjskem Zavodu za
živinorejo:
Tudi letos bomo sprejemali letos
rojene žrebice v A in B rodovnik.
Rejci bodo obveščeni s posredova-
njem pospeševalnih služb v zadru-
gah. V letu 1989 znaša premija za
kobilo A rodovnika 416 tisoč din, za
B rodovnik 260 tisoč din.
Delo strokovno pospeševalne služ-
be na Zavodu je predvsem skrb in
organizacija konjereje v občinah re-
gije, konjerejo pa pokrivamo tudi
v koroških in posavskih občinah.
Služba tudi skrbi za rejo žrebcev in
izvajanje pripustov, vodi B rodov-
nik slovenske hladnokrvne pasme
in je v pomoč republiškim organom
pri organiziranju konjereje v regiji.
V regiji plemeni skupaj 19 žrebcev
slovenske hladnokrvne pasme, 7 ha-
flingerjev in 4 toplokrvne pasme.
Leta 1988 je bilo v Celju pripuščenih
672 kobil slovenske hladnokrvne pa-
sme in 118 kobil haflinger pasme.
Haflinger ima domicil že v mozirski
občini, imajo ga tudi v Šoštanju in
Titovem Velenju ter predvsem
v Slovenj Gradcu.
NOVI TEDNIK - STRAN 13
^ џеПеШ ne Ш već živel," pravi Alojz OJstršek
.pri La-
Lpjakov
^širšem
fčist in
[ne ffle-
L,v nižje
M mate-
Sarjenje
L ker je
fov naj-
Trastlin,
Utirajo
^vi-
Idovolj le
potrebu-
Alojz Oj-
U skrbi
[vodi še
L Vrhu
Ui breg,
Ltavil če-
febelarje-
nje. V hrib, predvsem pri jesenski pa-
ši, letijo čebele s praznimi želodci, pro-
ti čebelnjaku pa se v dolino vračajo
s polnimi. Poleg tega je pestrost rasthn
na tem območju velika in zato kako-
vost medu s tega področja dosega vi-
soke evropske standarde.«
Nedolgo tega je Alojza obiskala
skupinica ljudi z Inštituta za čebelar-
stvo z Dunaja. V vzorcu medu, ki na-
staja v Alojzovih čebelnjakih, so od-
krili več kot dvajset različnih vrst
rastlin, med njimi mnogo zdravilnih.
Avstrijci so hoteli kupiti 2 tisoč kilo-
gramov medu, toda Alojz tako veli-
kih količin ni imel.
Pomlad je čas, ki je najbolj goden za
pašo čebel. Tako letne, ki živijo do 46
dni, kot tudi zimske, katerih življenj-
ska doba je pol leta, so zunaj, na trav-
nikih in v gozdovih. Satovje se hitro
polni. Še posebno letos, koje bila zima
mila in čebele so bile ves čas zunaj.
Zato bo letošnja bera medu še poseb-
no dobra. »Okoli 800 kg ga bo«, pravi
Alojz.
Največ medu proda družinskim
znancem. Letos bo to že malce težje.
saj se kupna moč nezadržno zmanjšu-
je, kilogram dobrega medu pa stane že
okoli 20 tisoč dinarjev. Pri prodaji so
še druge težave. Medex namreč uvaža
velike količine medu slabše kakovosti.
Kajpak je zato cenejši.
Alojz Ojsteršek je svoje življenje po-
dredil življenju čebel. Male drobne ži-
valice mu ne pomenijo le preživljanje
prostega časa, marveč način življenja.
Način, ki mu je »žrtvoval« prihranke,
čas in voljo.
VOJKO ZUPANC
Alojz v svojem čebelnjaku.
Foto: EDO EINSPIELER
Obadji piki
Tam kjer odpove be-
seda, nikoli ne odpove
pendrek.
Pendrek je posilstvo
za tiste, ki dajo kaj na
besedo.
Prekletstvo je, ko
predstavniki lastnega
naroda nimajo več do
svojih spoštovanja.
V federaciji smo si
enotni pri pendrekih.
Proizvajalec je najbrž
isti za vse. Enako pa
padajo po hrbtih uni-
taristov in federali-
stov.
Tam, kjer ljudem ni
prvo delo, ima tudi
bog vojne kaj početi!
OBAD
l'ai kobilin rektum.
prizadevanju je žre-
nlado kobilo in jo
Naslednje leto bo
inj muke. Tudi pri
iih kobil v tem letu.
sedaj imeli že 45
pasme in 5 haflin-
ialjeval lastnik ple-
Zdolšek, ljubitelj
tka, 14 let, tudi član
nice Konjerejskega
" Kaže, da bo nave-
'n živali nadaljeval
¡uje 2, letnik bližnje
'udi zaradi konjev,
ki so rejcem še po-
^ Zdolšek se udele-
Mija Roženičnik, tehnologinja za
živinorejo pri Kmetijskem kombi-
natu Šentjur:
Konjereja ima v občini Šentjur
določeno tradicijo, obenem pa je to
Uubiteljska dejavnost. Kobil je na
Šentjurskem nekaj čez 80, plemen-
ski žrebci so trije, od tega 2 pri Jože-
tu Zdolšku v Šentjurju. Prevladuje
pasma norik, nekaj je tudi haflin-
gerjev. Pri prodaji žrebet posreduje
kombinat, temeljna organizacija ko-
operantov, za italijanski trg. Cena
žrebet za izvoz je vzpodbudna.
žuje tudi razstav: »Pred dvema leto-
ma smo bili z dvema plemenskima
kobilama in dvema plemenskima žre-
betoma na konjerejski razstavi v Gor-
nji Radgoni. Na lanski ptujski razsta-
vi so haflingeija ocenili na L mesto.«
V prihodnje namerava s plemenski-
ma kobilama v Gornjo Radgono, si-
cer pa računa tudi s plemensko raz-
stavo v Šentjurju.
BRANE JERANKO
Pretepi
Kljub velikemu številu
gostinskih lokalov, ponava-
di prepolnih domačih in tu-
jih gostov, so gostilne dobro
živele in v takratnem časo-
pisju le redko zasledimo no-
vice o flnančnem polomu
kakšnega lokala.
Nasprotno pa časopisje
vsakodnevno poroča o vese-
lih družbah, ki pijane križari-
jo po mestu in izzivajo mi-
moidoče.
Povsem običajni so bili
pretepi v zakotnejših gostil-
nah v okolici, zlasti v Gaber-
ju, ki seje na prelomu stolet-
ja postopoma oblikovalo
v pravo delavsko predmestje
Celja. Delavec, kije po 10 ali
12 ur garal v Westnovi tovar-
ni emajlirane posode ali
v Cinkarni, je svoj prosti čas
in težko prisluženi denar naj-
raje zapravljal v lokalnih go-
stilnah in že po nekaj kozarč-
kih je pozabil na vse tegobe
vsakdanjega življenja. Še
večkrat pa so nerešljivi pro-
blemi s podvojeno močjo
privreli na dan in kot lahko
razberemo iz tele ironične
novičke v Narodnem dnev-
niku, je bilo najboljše zdravi-
lo za depresijo dober pretep
z noži ali drugim priročnim
orodjem: »Včeraj je hodil
nek Štefanič Karol po Ga-
beiju, vpil ,auf biks' in hotel
imeti na vsak način pretep.
Ker se ga na cesti ni hotel
nikdo usmiliti, je šel v gostil-
no k ,Lastovki'. Tam je sedel
nek tesar Lojz, kateremu je
potožil Štefanič svoje težave
in ga objednem opozoril, da
ima za event, pretep dva no-
ža na razpolago. Stvar se je
razvijala naprej in končno je
Lojz z vrčkom tako silno
udari Štefaniča po desnih
sencih, da je dobil zelo ne-
varno rano.«
, Podobno kot drugod po
Štajerskem je tudi v Celju in
okolici veljalo pravilo, da ve-
selica brez pretepa ni prava
veselica. Po kulturnem in za-
bavnem programu ter sproš-
čenemu rajanju je vzdušje na
veselicah postajalo iz ure
v uro bolj naelektreno, do-
kler ni kulminiralo v vse-
splošnem pretepu, kot ga
dandanes vidimo le še
v kakšnem ameriškem we-
sternu. Povodi za pretepe so
bili običajno neznatni (na-
merno razbijanje kozarcev
ali stare zamere), vzroki pa
vedno in povsod isti: preko-
merno nalivanje z alkoho-
lom in stopnjevana agresiv-
nost obiskovalcev. Zaradi te-
ga se je del celjskih mešča-
nov, ki jim zabave po načelu:
»Auf biks! Kri v luft, čreve
na plot!« niso bile po godu,
le redko in s strahom udele-
ževal teh »prostaških« vese-
Ijačenj. Seveda ne zaradi po-
manjkanja korajže, saj so bili
tudi pretepi po mestnih go-
stilnah nekaj povsem običaj-
nega, ampak predvsem zara-
di tega, ker se je meščan ho-
tel držati ustaljenih vedenj-
skih obrazcev tudi pri suva-
nju in rukanju.
Karikatura iz nemškega humorističnega lista Kikeriki (15.
8. 1899) - Epilog češkega obiska v Celju 1899.
Prihodnjič: Nemuzikalična policija
Še posebno je v svetu cenjen slo-
venski med z Gorenjske in s Pohorja.
Veliko tega medu prodajo v ZRN, Av-
strijo in druge zahodne države.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
20. APRIL 1981)
Dragi prijatelji!
Se že kaj veselite prvomajskih praznikov? Lahko si
boste privoščili nekajdnevni počitek in upam, da ga
boste znali izkoristiti. Pa nikar se preveč ne obreme-
njujte z učenjem. Prosti dnevi so za počitek in nabira-
nje moči, sicer niso prav nič podobni praznikom. Vaši
učitelji se sicer ne bodo strinjali z mano in vam bodo
gotovo naložili cel kup domačih nalog. Ne bodite slabe
volje! Če boste dneve pametno izkoristili, bo za vse
stvari dovolj časa. Pa še na našo stran kdaj pomislite in
mi pišite.
Vaša Tanja
te od rojstva živim
v Nemčiji
v času velikonočnih praznikov
se mnogo zdomcev odpravi na
dopust v domovino. Tako je pri-
šla na dopust tudi Kolarjeva dru-
žina, ki živi v Velbertu pri
Düsseldorfu v Nemčiji. Sin Ivan
je bratranec naše sošolke Sabine
Koželj. Da bi spoznal, kako je pri
nas v šoli, ga je Sabina pripeljala
k pouku. Izkoristili smo prilož-
nost in ga povabili k novinarske-
mu krožku.
-	Kako dolgo živiš v Nemčiji?
»Že od rojstva, saj sem se tam
rodil. To je bilo pred štirinajstimi
leti.«
-	V katerem mestu živiš?
»V Velbertu pri Düsseldorfu,
ki je precej večje mesto kot
СеЏе.«
-	Kdo te je naučil govoriti slo-
vensko?
»Starši. Svoje znanje sloven-
skega jezika pa izpopolnjujem
pri dopolnilnem pouku, ki ga
imamo dve uri tedensko.«
-	Kakšne so vaše šole?
»Približno takšne kot vaše, mi-
slim na opremljenost. Osnovno
šolanje pa traja deset let. Osnov-
ne šole nimajo enako težkega
programa. Pouk je ločen za učen-
ce različnih sposobnosti. Tako
imamo tri vrste osnovnih šol. Ko
končaš osnovno šolo, že lahko
greš v službo, če se ne nameravaš
dalje šolati.«
-	Kakšenje pri vas sistem oce-
njevanja?
»Znanje tudi pri nas ocenjujejo
s številkami, a ne tako' kot pri
vas, ampak s številkami od ena
do šest. Najboljša ocena je ena.«
-	Kakšni se ti zdijo naši učite-
lji v primerjavi z vašimi?
»Podobni so kot naši, le da
nam pred pričetkom ure ni treba
vstajati. Ocenjujejo v glavnem
pisne naloge. Pred tablo ne spra-
šujejo. Učenci nismo tako disci-
plinirani. V učilnice hodimo obu-
ti. Sploh je naš odnos drugačen.«
-	Kaj te veže na Celje?
»Tu imam sorodnike. Vsako le-
to se večkrat pripeljemo domov.
V Laški vasi nad Štorami gradi-
mo hišo. Ne vem pa, če se bomo
kdaj vsi vrnili v Jugoslavijo.«
-	S čim se ukvarjaš v prostem
čašu?
»Igram harmoniko. Veseli me
glasba. Zanima pa me tudi tehni-
ka, kako so sestavljeni stroji in
kako delujejo. To bo verjetno vo-
dUo moje poklicne odločitve.«
Ker je bil čas za kosilo, smo
morali končati pogovor. Morda
bo naša radovednost v celoti po-
tešena, ko bo spet prišel med
nas.
Novinarski krožek
COŠ Fran Roš
Celje
Pomlad
čas, ko ljubezen se prebuja,
čas, ko trobentice vzcveto,
srce ti zapoje,
kot še nikdar tako.
Čas, ko ptice priletijo,
čas, ko polje se zbudi
in v gozdu ni več tiho,
ker vsaka ptica žvrgoli.
Zaljubljenci po gozdu se spreha-
јф,
kjer drevje vidno zeleni,
to za pomlad značilno je,
zato vsak rad v naravo gre.
DARJA ŠUPER, 6. r.
novinarski krožek
OŠ Slavko Šlander
Prebold
Tudi sestri se
stepata
v četrtek sem prišla iz šole šele
ob 15.30. Mamica in očka sta že
odšla k staremu atu. Ker sva bili
s sestro sami doma, sva se skre-
gali in stepli.
Ko sem prišla v stanovanje, mi
je sestra rekla: »Kod tako dolgo
hodiš?« Jaz pa: »Kaj pa morem,
če me pa niso spustili iz šole.«
Tega mi sestra ni veijela in mi je
kar za šalo primazala močno klo-
futo. Ker nisem vedela, da je bila
šala, sem jo nazig. Potem se je
začel pretep. Brcnila sem jo v tre-
buh, da se je kar sesedla. Na ves
glas je začela jokati, jaz pa na ves
glas smejati. Ker nisem opazila,
daje že vstala, ji je uspelo, da me
je zlasala. Potem sem jo jaz nazaj
in spet ona mene in tako bi se še
tepU zelo dolgo, če najinega pre-
tepa ne bi prekinil sosed, ki si je
prišel sposodit škatlico cigaret.
Pri naju je ostal tako dolgo, do-
kler se nisva umirili in začeli pi-
sati vsaka svojo domačo nalogo.
Ko sta prišla domov mamica in
oči, jima midve nisva nič poveda-
li, ker sva se bali. Ali bosta za to
pretepaško popoldne zvedela od
soseda?
URŠKA ZUPANC, 6.Г.
OŠ Bratov Juhart
Šempeter v Sav. dolini
n/loj pes
Džino je moj prijatelj. Z ryim
hodim na sprehode v park. Zelo
rada pa se z njim igram. Jezdim
ga kot konja, loviva se, skrivava
in žogava. Včasih pa rad gre na
potep. Moram ga iskati, ker se
bojim zanj. Vsako jutro me pride
zbudit. Skoči na posteljo in me
povoha z mrzlim smrčkom.
SARA KOS, l.r.
OŠ Fran Kranjc
Celje
Delovna ai€cija
Imeli smo delovno akcijo.
Alenka in Milica sta grabili listje.
Teta Martina je zakurila ogenj.
Matej, Nataša, Vesna, Daija, Ta-
nja in Andreja so nosile listje.
Fantje so zgrabili zemljo. Nagra-
bili soje šest samokolnic. Pri šoli
bomo naredUi grede. Posejali bo-
mo rože. Pridite pogledat, kako
lepo bo.
KATJA TOPLIŠEK, l.r.
OŠ Pristava
MoJa mama
Moji mami je ime Majda. Dela
v pisarni. Hodi na sestanke in
piše. Poleg službe vedno skrbi
zame. Moja mama se lepo oblači.
Njena postava je lepa. Doma po-
miva in kuha. Njen obraz je ne-
žen. Ima lepe črne lase in zelene
oči. Do mene je stroga, kadar ga
kaj polomim. Imam jo zelo rada.
SANELA GENJAC, 3. r.
COŠ Fran Roš
Celje
Pri bratu v voisici
Najbolj zoprno je bilo, koje šel
moj brat v vojsko. Čeprav ni šel
daleč, mi je bilo vseeno neprijet-
no. Minilo je štirinajst dni, ko je
imel prisego. Odločili smo se, da
ga obiščemo. Vozili smo se se-
dem ur, da smo prišli v Ražanac
pri Zadru. Na zbirališču je bilo
veliko vojakov, vendar brata nik-
jer. Ko so se postavili v zbor, smo
ga zagledali. Obe z mamico sva
planili v jok. Mamica je slikala
vse od začetka do konca. Ko seje
vse končalo, smo lahko prišU
k svojim vojakom. Bila sem vsa
objokana in zato so mislili, da je
kaj narobe. Vendar so bile to sol-
ze sreče. Nato je minilo nekaj
najlepših dni, kajti preživeli smo
jih skupaj. Toda brez nesreče ne
gre. Ko smo se kopali, je bratu
spodrsnilo in se je ranil na nogi
in roki. Nato je moral nazaj v vo-
jašnico. Razšli smo se, ti dnevi pa
mi bodo ostali v spominu.
LEANDRA FLORJAN, 8.r.
OŠ Bratov Juhart
Šempeter v Sav. dolini
MoJi spomini
Ko sem bU majhen, sem se
skrival v pasjo kočo. Mamica me
je iskala po vsej vasi. Toda mene
ni bilo nikjer. Ko je bila že vsa
obupana, da sem padel v močvir-
je, sem prišel iz pasje koče.
JANO MULEJ, 2.Г.
OŠ Kompole
V petelc smo kurili
v petek, ko sva s sestro prišla
domov, so domači grabUi Ustje
na travniku. Odložil sem šolsko
torbico, se preoblekel in odšel na
travnik. Predlagal sem, da bi su-
ho listje, travo in vejevje zakurili.
Strinjali so se z mojim predlo-
gom. S sestro sva znosila vse su-
he veje na kup. Kmalu sem priž-
gal vžigalico. Zaradi premočnega
vetra nam je ogery večkrat ugas-
nil. Končno se je veter umiril.
Skurili smo vse, kar smo pripra-
vili. Skrbno smo pogasili žerjavi-
co, kije ostala. Odšel sem k sose-
du, ki je na njivi kuril suhe veje.
Zelo je bil vesel moje pomoči,
ker je bil že utrujen in se je bliža-
la noč. V mraku sva končala de-
lo. Bil sem zelo utrujen, zato sem
se šel hitro stuširat in spat.
SEBASTJAN LONČAR, 3.r.
OŠ Fran Kranjc
Celje
Prvi april
Prišel je do nas
tanek kot las.
Ima zelene oči,
se nič ne boji.
Nas vleče za nos,
je vsakomur kos,
si izmišlja laži
in se smeji.
Prvi april!
KARMEN ŠPILJAK, 5. r.
OŠ Peter Šprajc-Jur
Žalec
IMoJa sestra
Moji sestri je ime Lucija. Je
majhna, saj je stara komaj dve
leti. Po navadi je oblečena v hla-
če in bluzo. Obuta je v copate ali
škornje, ki pa jih nima rada. Ima
majhen, okrogel obraz, skodrane
lase in ijave, navihane oči. Je ve-
sela, vedno nasmejana. Veliko-
krat se igra s kockami ali s punč-
ko, ki ji je dala ime Nina. Vsak
večer se igrava z žogo. Potem
greva skupaj spat. Zjutraj, ko
vstane, jo mama obleče in gre
v vrtec. Ko pa pride domov, se
igrava ali greva na dvorišče. Če
kdaj kaj dobi, ne pozabi name.
Imam jo rada.
SIMONA PUNGERŠEK, 3. r.
OŠ Franjo Vrunč
Slivnica pri Celju
RAČUNALNIK - MOJ PRIJATELJ
če hočemo videti, kako se bo program iztekel, bomo pritisnili na tipki RUN IN ENTER.
BREAK SPACE tipka je патедјепа za
presledke. Uporabimo jo tudi, če med po-
tekom programa ugotovimo napako in jo
želimo popraviti. (BREAK SPACE-
-1- CAPS SHIFT)
CAPS SHIFT - če pritisnemo samo to
tipko, ne bomo dosegli ničesar. Pritisniti
moramo še tipko SYMBOL-SHIFT. Na za-
slonu se pojavi kurzor E. Potem pritisne-
mo katerokoli tipko in pojavi se beseda, ki
je napisana z zeleno barvo. Ko imamo na
ekranu kurzor E in še naprej držimo tipko
SYMBOL-SHIFT, bomo dobih ukaze, ki so
napisani z rdečo pod tipko.
SYMBOL SHIFT - če pritisnemo to tip-
ko in katerokoh tipko na tipkovnici, bomo
dobili znak, ki je z rdečo barvo napisan na
tipki.
PRINT - to je ukaz, ki pomeni »napiši«.
Primer: 19 PRINT »DEJAN«. Za printom
mora biti narekovaj, prav tćiko mora stati
za napisanim tekstom.
LET - s tem ukazom določimo vrednost
neke spremenljivke, (10 LET a = 11) ali pa
računalniku povemo, кад naj naredi (10
LET a = 1 -H).
PLOT - s tem ukazom določimo točko
na ekranu. V višino ima ekran 175 točk,
v dolžino pa 255. S prvim številom določi-
mo dolžino, z drugim pa višino. Primer: 10
PLOT 250, 170. Tako določimo točko na
ekranu.
SOZD Hmezad DO MINERVA
ŽALEC-Zabukovica
objavlja prosta dela in naloge
V razvojno tehnološki službi za
delavce z visoko izobrazbo strojne
in kemijsko tehnološke smeri
s poskusnim delom 3 mesece
vodja obrata proizvodnje cevi,
z naslednjimi pogoji:
-	višja izobrazba strojne smeri
-	3 leta delovnih izkušenj
-	poskusno delo 3 mesece
opravljanje skladiščnih del,
z naslednjimi pogoji:
-	srednja izobrazba ekonomske smeri
-	2 leti delovnih izkušenj v skladiščnem poslovanju
-	poskusno delo 2 meseca
skladiščni delavec
-	končana osnovna šola
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o iz-
polnjevariju pogojev v 8. dneh po objavi na naslov:
Minerva Žalec-Zabukovica, 63310 Žalec.
Razpisna komisija
SREDNJE TEHNIŠKE ŠOLE
MARŠALA TITA CELJE
Pot na Lavo 22, Celje
razpisuje prosta dela in naloge delavcev
s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
(reelekcija):
1.	Vodjo IE kovinsko-predelovalne
usmeritve
2.	Vodjo IE gradbene usmeritve
3.	Vodjo IE elektro, kemija,
naravoslovje
4.	Vodjo IE strojnih delavnic
Pogoj: - izpolnjevati mora pogoje za učitelja sred-
nje šole, določene z zakonom o usmerjenem izo-
braževanju
-	pedagoška izobrazba in strokovni izpit
-	5 let delovnih izkušenj
-	organizacijske sposobnosti
5.	Pedagoške vodje predmetnih
področij:
-	za družboslovno-telesnokulturno področje
-	za splošno kulturno področje
-	za strokovne predmete vseh usmeritev
Pogoj: - visokošolska izobrazba iz enega predme-
ta svojega področja
-	5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem
delu
-	strokovni izpit
-	strokovno-pedagoške in svetovalne sposobnosti
6.	Vodjo gradbenih delavnic
7.	Vodjo strojnih delavnic
8.	Vodjo kemijskih laboratorijev
9.	Vodjo elektro delavnic in
laboratorijev
10.	Vodjo sektorja izobraževanja ob
delu
11.	Vodjo razvojnega sektorja
Pogoj: - visoka ali višja izobrazba
-	strokovni izpit
-	5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževalnem
delu
Kandidati bodo imenovani za dobo štirih let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite
v 15. dneh od dneva objave Razpisni komisiji Sred-
nje tehniške šole maršala Tita Celje, Pot na Lavo
22, 63000 Celje.
Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa v 30. dneh
po končanem roku za prijave.
^fl. APRIL 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 15
NOČNE
CVETKE
•	Ljubosumnost je lah-
j{0 huda nadloga, še pose-
bej za tistega, ki je v takš-
nih prepirih slabotnejši.
prejšnji ponedeljek je bila
iftev navala ljubosumnosti
parinka Š. iz Škapinove 5,
pretepel pa jo je Bojan T.,
s katerim že dlje časa sku-
paj živita. Bojan je bil zelo
grob in ji je zlomil roko, ta-
ko da je morala Darinka
v bolnišnico, Bojanu pa bo-
do kmalu poslali vabilo
s sodišča.
•	Džemal P. iz Ribaijeve
se ga je napil, potem pa za-
jel v samski dom na Pohor-
ski. Tam se je začel slačiti,
vendar mu nikakor niso
inogh dopovedati, da še ni
prišel domov, zato so pokli-
cali mihčnike.
•	V soboto zvečer je pri-
Icolovratil v restavracijo Ri-
bič Stanko O. iz Ceste na
grad 47. Čeprav že na pre-
cej majavih nogah, je imel
§e dovolj moči, da je začel
razgrajati, lotil pa se je tudi
osebja. Mir so naredih mi-
ličniki, Stanko pa je imel
veliko srečo, da mu ni bilo
potrebno prespati v prosto-
rih za treznenje.
•	V nedeljo, malo pred
polnočjo, sta se sprla bivša
zakonca Gabrijela in Sreč-
ko R. Kaže, da imata tudi
po razvezi še precej nepo-
ravnanih računov, spor pa
se je tako razvnel, da so
moralo posredovati mihč-
niki.
•	Prejšnji torek popold-
ne je prišlo do manjšega
pretepa v kopalnici v celj-
ski Cinkarni. Darko G. iz
Vojnika je z železnim dro-
gom udaril po roki Izeta,
nato pa še brata Iseta L.
Darka bodo miličniki ova-
dili.
S.Š.
Žalski učenci so imeli spretnostno vožnjo na poligonu
v Ločici pri Polzeli.	^^ ^^^Д
Kaj veš o prometu
Dobra udeležba osnovnošolcev
v teh dneh so se začela
občinska tekmovanja К^
veš o prometu, ki jih organi-
zirajo sveti za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu
skupaj s šolniki in večino-
ma v sodelovanju z združe-
nji šoferjev in avtomehani-
kov ter drugimi društvi.
Celjski svet za preventivo
je tekmovanje pripravil v če-
trtek na osnovni šoli Franja
Vrunča na Hudinji, v prak-
tičnem in teoretičnem poz-
navanju cestnoprometnih
predpisov pa so se pomerili
osnovnošolci od četrtega do
osmega razreda. Tekmova-
nja se je udeležilo 140 učen-
cev, ki so bili najboljši na iz-
birnih tekmovanjih, razde-
ljeni pa so bili v tri starostne
skupine. Pokale in nagrade
za najboljše je prispevalo
celjsko Združenje šofeijev in
avtomehanikov. Prvo nagra-
do (pony kolo) je dobil naj-
boljši med vsemi, Mitja Zor-
ko z osnovne šole Slavka
Šlandra.
Občinsko tekmovanje
srednješolcev iz Celja je bilo
v sredo.
Žalskega tekmovanja Kaj
veš o prometu se je udeležilo
72 učencev,,s pomočjo tam-
kajšnjega ZŠAM pa ga je or-
ganiziral žalski svet za pre-
ventivo in vzgojo v cestnem
prometu.
Med mlajšimi je zmagal
Marko Safran iz osnovne šo-
le v Petrovčah, ekipno pa šo-
la iz Brasovč. Med starejšimi
(sedmi in osmi razred) je
zmagal Mitja Tratenšek iz
Braslovč, Braslovčani pa so
zmagali tudi ekipno.
B. P., T. T.
Lažen
alarm
Lažen alarm, ki ga je
L. G. iz Poljčan sprožil
v petek, je naredil precej
dela miličnikom, pa tudi
škode železničarjem.
L. G. je namreč sporočil
miličnikom, da mu je nez-
nani moški na postaji
v Poljčanah ukradel kov-
ček, v katerem je bilo več
eksploziva (L. G. dela
v GG Maribor), potem pa
skočil na vlak, ki pelje
proti Celju in naprej
v Doboj.
Na celjski železniški
postaji so miličniki vlak
zadržali in ga temeljito
preiskali, vendar razstre-
liva niso našli. Vlak je
imel zaradi tega 28 minut
zamude, kasneje pa se je
izkazalo, da je dal L. G.
lažno prijavo, zato ga bo-
do zaradi kaznivega deja-
nja ovadili javnemu to-
žilcu.
Kratek pobeg
V soboto zjutraj je 16-letni
R. O. iz Kompol nad Štorami
v križišču Kersnikove in
Oblakove ulice v Celju pov-
zročil prometno nesrečo, ko je
izsiljeval , prednost pred
Zvonkom Žlavsom iz Strmca
pri Vojniku. Žlavsa so odpelja-
li v celjsko bolnišnico, R. O. pa
je z avtomobilom cimos ax 11
pobegnil. Ker pa so mihčniki
na kr^u nesreče našli odbijač
in registrsko tablico avtomobi-
la, so ga kmalu našli. Izkazalo
se je, da je R. O. v Kompolah
izmaknil avto Dušanu Trbov-
cu (ključi so bili v nezaklerye-
nem avtomobilu). Po nesreči je
je avto odpeljal na Griček in ga
skril v gozdu.
Zaporna kazen za hudo prometno nesrečo
Celjsko višje sodišče je
mižalo kazen 36-letnemu
Hinku Stropniku iz Raven
pri Šoštanju na 2 leti in
6 mesecev zapora. Stropnik
je bil obsojen zaradi hudega
kaznivega dejanja zoper
varnost prometa, ker je vi-
■ijen zadel kolesarja, ki je
liasneje v bolnišnici umrl.
Nesreča se je pripetila 20.
oktobra leta 1985 zvečer, ko
je Stropnik vozil osebni av-
tomobil po lokalni cesti iz
Šoštanja proti Topolšici. Pri
odcepu proti šoli je zapeljal
nekoliko v desno in trčil
v ll-letnega U. G., ki se je
Peljal s kolesom. Stropnik je
•^ato zapeljal na drugo stran
"^este, kjer se je vozilo prevr-
nilo. Huje ranjenega dečka
^ odpeljali v celjsko bolniš-
fúco, kjer pa je štiri dni kas-
neje umrl.
Hinko Stropnik je na soje-
nju na prvostopejskem so-
dišču povedal, da je prej toU-
ko popil, da se nesreče sploh
spominja (preiskava je
Pokazala, da je imel v krvi
3,21 promile alkohola). Prvo-
stopenjsko sodišče ga je za
kaznivo dejanje (zagrožena
je kazen od enega do osem
let zapora) obsodilo na 3 leta
in 6 mesecev zapora, izrekli
pa so mu tudi varnostni
ukrep prepovedi vožnje mo-
tornih vozil B in F kategorije
za 5 let ter obvezno zdravlje-
nje alkoholizma v kazensko-
poboljševalnem domu. Ve-
lenjsko sodišče je pri tem
upoštevalo, da je obtoženec
priznal in obžaloval dejanje,
ni pa moglo mimo tega, da je
bil že pred tem kaznovan, da
je že prej večkrat vozil vinjen
in da se je izkazal kot neva-
ren voznik.
Na sodbo se je pritožil za-
govornik obtoženca, višje so-
dišče pa je menilo, da je pri-
tožba upravičena le, kar se
tiče višine kazni. Potrebno je
bilo namreč upoštevati, da je
obtoženec po nesreči prodal
avtomobil in se začel zdraviti
alkoholizma. Senat višjega
sodišča je menil, da bo glede
na vse okoliščine tudi neko-
liko nižja kazen dosegla na-
men, zato so Hinku Stropni-
ku zmanjšali kazen na 2 leti
in 6 mesecev zapora.
S.Š.
Preprečili ekološko katastrofo
Prejšnji teden bi kaj lah-
ko prišlo do ekološke kata-
strofe, če ne bi vsi - voznik
tovornjaka, miličniki in ga-
silci - pravočasno ukrepali.
Voznik tovornjaka, 30-let-
ni Vinko Matejčič iz Dugog
Sela je namreč na tovornja-
ku prevažel tri tisočlitrske
cisterne z nevarno klorovo-
dikovo kislino. Tovor je vozil
v celjsko Cinkarno.
V Udmatu pri Laškem je
opazil, da je iz ene cisterne
začela teči kisUna. Takoj je
obvestil Postajo milice La-
ško, miličniki pa so zelo hi-
tro ukrepali; priskrbeli so
posode, v katere so prestre-
zali kislino, poklicali pa so
tudi celjske poklicne gasilce,
ki so usposobljeni za ravna-
nje z nevarnimi snovmi. Ta-
ko je iz cisterne steklo le pri-
bližno 30 htrov kisline, osta-
lo pa so prestregli in varno
prepeljali v Cinkarno.
Kislino, ki je stekla v zem-
ljo, so potem nevtralizirali
z živim apnom, onesnaženo
zemljo pa postrgali in odpe-
ljali na odlagaUšče.
S. Š.
PROMETNE
NESREČE
Otrok stekel čez
cesto
y ponedeljek zjutraj se je
l'1'ipetila hujša prometna ne-
""eča v Štorah pri trgovini Li-
ko je sedemletni Albin Ž.
''«nadoma stekel čez cesto. Po
'Чеј je takrat pripeljal 33-letni
"^opedist Janez Šket iz Šent-
jj^Da. Šket je z mopedom zadel
''ečka, ki so ga huje raryenega
t^fepeljali v Ljubljanski Khnič-
center.
nesreči pobegnil
.prejšnji četrtek je vozil po
''Kalni cesti v Gaberniku pri
Rogaški Slatini 21-letni Mar-
ko Vidovič iz Podplata. Ker je
pretesno prehiteval pešakinji,
je zadel v 17-letno Majdo G. iz
Podturna, ki je hodila skupaj
z materjo. Majdo G. so huje ra-
ryeno prepeljah v bolnišnico,
Vidovič pa je z nezmanjšano
hitrostjo odpeljal dalje. Milič-
niki so ga kasneje odkrili, izka-
zalo pa se je, da je vozil brez
vozniškega dovoljenja.
Prehitro po mokri
cesti
Prejšnjo sredo je 37-letni
voznik osebnega avtomobila
Franc Linasi iz Mežice prehi-
tro zapeljal v desni ovinek
blizu odcepa ceste za Skomo
(v mozirski občini). Ker je bila
cesta mokra, ga je začelo zana-
šati, tako da je najprej zapeljal
na bankino, potem pa je vozilo
obrnilo na streho. V nesreči se
je huje ranila sopotnica, 41-let-
na Fanika Linasi.
Izsilil prednost
Daniel Šalej, 62-letni voz-
nik osebnega avtomobila iz
Prevalj pri Ravnah je prejšnji
torek zvečer vozil iz Celja
proti Laškemu in pri Zdravi-
lišču Laško zavijal v levo. Pri
tem je zaprl pot 35-letnemu
vozniku osebnega avtomobila
Ranku Kovačiču iz Jesenove
vasi pri Bosanskem Brodu, ki
je pripeljal iz nasprotne smeri.
Prišlo je do trčei^a, v katerem
se je Kovačič huje ranil, škode
na vozilih paje za približno 150
milijonov dinaijev.
Zadel pešca
Prejšnjo sredo zvečer je 58-
letni Milan Dolinar iz Pongra-
ca pri Žalcu vozil iz Laškega
proti Celju. Na Polulah je
v križišču stopil na cesto 42-
letni pešec Jože Vipotnik iz
СеЦа. Dolinar ga ni pravočas-
no opazil in gaje zadel s spred-
njim levim delom vozila. Huje
ranjenega pešca so odpeljali
v bolnišnico, miličniki pa su-
mijo, da je Dolinar vozil vi-
rgen.
Delovna organizacija
KREATOR Celje, p. o.
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
več šivilj oziroma konfekcionarjev
z naslednjimi pogoji:
-	končana poklicna šola tekstilne smeri oz. II. in III.
stopnja izobraževalnega programa tekstilno-tehno-
loške usmeritve
-	1 leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s pol-
nim delovnim časom in s poskusno dobo treh me-
secev.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva-
nju pogojev v osmih dneh kadrovski službi delovne
organizacije KREATOR Celje, ul. mesta Greven-
broich 11.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8. dneh po spreje-
mu sklepa o izbiri.
SOZD MERX
TRGOVSKA DELOVNA
ORGANIZACIJA
SAVINJA IVIozirje
Komisija za delovna razmerja TDO »SAVINJA«
Mozirje objavlja prosta dela in naloge
1.	Vodja programa turizma in gostinstva
2.	Vodja nabave in prodaje na veliko in
občinskih blagovnih rezerv
3.	Referent turistične in gostinske
dejavnsoti
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mo-
rajo kandidati izpolnjevati še naslednje:
Pod 1.: ekonomist (VI. stopnja), 3 leta delovnih izku-
šenj, poskusno delo 6 mesecev
Pod 2.: ekonomist (VI. stopnja), 3 leta delovnih izku-
šenj, poskusno delo 3 mesece
Pod 3.: ekonomski tehnik (V. stopnja), 3 leta delov-
nih izkušenj, poskusno delo 6 mesecev.
Pisne prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju
objavljenih pogojev pošljite na nasov TDO »SAVI-
NJA«, 63330 Mozirje 41, v roku 15 dni od objave.
O rezultatih izbire bomo kandidate obvestili v 15.
dneh po opravljeni izbiri.
SVET DOMA
LAMBRECHTOVEGA DOMA
Slovenske Konjice
razpisuje
dela in naloge
1.	direktorja Lambrechtovega doma
Poleg z zakonom predpisanih pogojev morajo kandi-
dati izpolnjevati še naslednje:
-	da imajo najmanj višjo strokovno izobrazbo,
-	da ima 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del in
nalog s posebno odgovornostjo na področju social-
nega varstva,
-	izpolnjevanje pogojev, določenih z družbenim do-
govorom o uresničevanju kadrovske politike.
Kandidata za opravljanje razpisanih del in nalog
bomo izbrali za 4 leta.
2.	računovodja
-	da ima višjo strokovno izobrazbo (ekonomsko
usmeritev)
-	da ima 3 leta delovnih izkušenj s področja finanč-
no-računovodskih delih.
Kandidata za opravljanje razpisanih del in nalog
bomo izbrali za 4 leta.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj
kandidati pošljejo v 15. dneh po objavi na naslov:
Lambrechtov dom, Slov. Konjice »ZA RAZPISNO KO-
MISIJO«. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izi-
du razpisa v 15. dneh po izbiri.
16. STRAN - NOVI TEDNIK
20. APRIL 1981)
Odločitev v Tuzli in Pančevu
Celjski rokometaši Aera na pragu prve lige
v petek in soboto so celjski
rokometaši odigrali v Celju
dve zadnji »domači« srečanji
v sezoni 88/89. V petek, na že-
ljo gostov iz Splita, ki so dan
kasneje igrali v Slovenj Grad-
cu, proti Spličanom in zmaga-
li 27:21, Bosnamontažo iz Pri-
jedora pa so v soboto prema-
gali 34:17.
V prvi tekmi je bilo veliko na-
pak v napadu, v drugi pa so
Celjani slavili s čvrsto obram-
bo. Upanje, da bi lahko s takš-
no igro le uspeli v zaključnih
borbah za naslov prvaka v II.
ligi in se s tem uvrstili že petič
v I. Zvezno ligo, je tako vse
večje.
Gledalci, prvi dan okrog 800,
drugi dan pa preko 1200. so
lepo pozdravili celjske igralce,
ki se vračajo v formo po kratki
krizi, ki so jo preživljali ob če-
trtfinalnem tekmovaryu za po-
kal Jugoslavije v Zagrebu, ter
jih pospremili z največjim in
najboljšimi željami, da v sobo-
to v odločilni tekmi za osvoji-
tev naslova v Tuzli proti Slobo-
di - Solani uspejo. O zaključ-
nem razpletu in preostalih
dveh srečanjih pa so nam po
sobotni tekmi v Golovcu pove-
dah:
Igor Razgor, kapetan ekipe:
»Na koncu prvenstva smo se
znova našli in posebno razve-
seljivo je, da igramo dobro
v obrambi. To nam lahko pri-
nese uspeh. Svoje pa lahko do-
dey o tudi sodniki in nam kroji-
jo usodo.«
Ante Kostelič, trener ekipe:
»Zelo pomembna je prva tek-
ma v Tuzh. če bi tu uspeh, se
lahko nadejamo tudi uspeha
v Pančevu v zadnjem kolu.
Ker v primeru, da imamo ena-
ko število točk z Bjelovarom
ali Vrbasom, napredujemo mi,
ki imamo boljše medsebojne
rezultate, nam je cilj, da zdrži-
mo do konca. Zmaga proti
Borcu v Travniku nam je dala
krila, da že letos poizkušano
z vstopom v I. zvezno ligo.«
Andrej Šušterič, predsed-
nik 10 RK Aero: »Sem zmerni
optimist. V zadnjih dveh tek-
mah pričakujem primeren
uspeh, kajti sedaj ne bi smeh
popustiti. Upoštevati pa mora-
mo, da imamo v ekipi pet igral-
cev, ki še niso dopolnih 19 let,
to so Šafarič, Pungartnik, Priv-
šek, Jeršič in Čater in da jim
nalagamo precejšne breme.
Tudi če ne bi uspeli, ne smemo
popustiti in naša dolžnost je,
da v enem letu pridemo med
nćoboljše. To je naš dolg do
Aero Celje, odličnega sponzor-
ja in do športnega Celja, ki nas
podpira.«
Viki Dom, zvezni rokomet-
ni sodnik in športni delavec:
»Po daljšem času sem imel pri-
ložnost videti srečanje proti
Splitu. Žal z igro nisem zado-
voljen in dvomim, da bi lahko
uspeli na naslednjih dveh go-
stovanjih. Po dokaj dobri
obrambi namreč celjski napa-
dalci v napadu niso izkoristili
premoč v akcijćih, kjer so napa-
dali v prednosti 3:1, 4:2 ali celo
5:2 v številu igralcev. Če bodo
to popravili, potem se lahko
nadejamo	morebitnega
uspeha.«	j. kUZMA
Tomaž Čater je bil na tekmi proti Splitu najboljši strelec
Celjanov - dosegel je kar 12 zadetkov.
TONE TAVČAR
REKLI SO:
Tomaž Volk, trener TK Zla-
tarne Celje: »Bili smo na štiri-
najstdnevnem vehkem med-
narodnem turnirju Katoro kup
v Umagu, kjer je sodelovalo
700 otrok iz 64 jugoslovanskih
klubov in 14 držav. To tekmo-
vanje postaja vse bolj popular-
no in priznano. Med našimi
člani je dosegla najboljšo uvr-
stitev Tjaša Jezernik, ki se je
med 241. pionirkami do 12 let
uvrstila med 16 najboljših, iz-
padla pa s kasnejšo zmagoval-
ko. Nisem pa zadovoljen s tek-
movalci do 14 let, ki so sicer
dobro trenirali, vendar dosegli
manj, kot sem pričakoval.
Edo Krajne, tehnični vodja
Kolesarskega kluba Merx Ce-
lje: »Vesel sem, da smo letoš-
njo tekmovalno sezono uspeš-
no začeli, kar kažejo prvi rezul-
tati, ti pa so posledica dobrega
zimskega in spomladanskega
dela. Naši ni^'boljši kolesarji
imajo tako kljub začetku sezo-
ne v nogah s treningi in tekma-
mi že prevoženih 60 tisoč kilo-
metrov, samo naš najboljši
član in državni reprezentant
Iztok Melanšek pa na tekmah
preko tri tisoč kilometrov.
V zadnjem športnem vikendu
smo sodelovali na dveh dir-
kah. Na »Oslobođenju Zenice«
sta bila med člani Iztok Melan-
šek 3. in Brane Mernik 15.,
Sandi Šmerc je zaradi okvare
kolesa moral odstopiti tik pred
ciljem, sodeloval paje še Bošt-
jan Polak. V Varaždinu so vo-
zili na dirki imenovani »Kroz
Medžimuije« - to je bila jubi-
lejna trideseta tekma - st. mla-
dinci 1. Tomaž Štor, 3. Jure
Vodeb in 6. Damjan Tanjšek,
vsi naši člani, medtem ko je bil
med ml. mladinci 5. Sašo
Sviben.«	tv
Usodna poraza?
v 17. kolu republiške nogometne lige so bile ekipe s сек
skega območja neuspešne, za dve pa je to kolo lahko cei
usodno.	J*
Zmagal je edino velenjski Rudar, ki je s požrtvovalno, pr^^
vsem pa borbeno in pametno igro v odločilnih trenutkih dobi
derbi v Žalcu, ko je z 0:1 premagal vedno slabšega Partizan
Hmezad Žalec. Zmagoviti gol je dal Goršek 2. minuti рг^
koncem tekme, ki si jo je ogledalo окоИ 500 razočaranih glecjji
cev. Res je, da so Žalčani nastopili nekompletni, vendar to jv
opravičilo za lahko že usodni poraz, kajti v naslednjih tekmah
jih čakajo težki nasprotniki in s takšnimi igrami ter odnosoma
nje bo težko priti do točk, s tem pa tudi ostati v ligi.
Elkroj je gostoval v Izoli in visoko izgubil 3:0, prav tako pa
doživel nov, lahko tudi usoden poraz celjski Ingrad Kladiv^
v Medvodah 1:0.
Lestvica:
1. Ljubljana	17 9 4 4 35:17 %
3. Rudar (TV)	17 7 7 3 24:22 r
6. Elkroj	17 7 5 5 17:20 li
10. P. Hmezad	17 4 7 6 17:20 u
12. I. Kladivar	17 2 7 8 11:24 ц
V	14. kolu OĆL — vzhod se je mali derbi v Radečah med
Papirničaijem in ERO Šmartno končal neodločeno 1:1, strele
pa sta bila Oblak avtogol in Korber. Dravinja je izgubila v gostek
s Pesnico 3:2, strelca sta bila Gruden in Kranjc. Zanimivo, dasc
Dravinjčani izenačili, točko pa izgubili v 90. minuti! Pravo sen-
zacijo je pripravil vodeči Steklar iz Rog. Slatine, ki je izgubi!
v gosteh z Nafto gladko 3:0.
Lestvica: 1. Steklar 21, 2. ERA Šmartno 20, 6. Dravinja 14 in
12., zadnji Papirničar 8 točk.
V	medobčinski nogometni zvezi Celje so člani odigrali ц
kolo. Presenetljiv poraz je doživel vodeči Kovinar Štore v Oplot.
niči 1:0, Orhca je igrala 1:1 s Hrastnikom, Šmaije je premagalo
Opekaija 4:3, Svoboda je bila prosta. V mladinski ligi v 6. kolu je
Elkroj doma izgubil s Hrastnikom 2:3, P.Hmezad Žalec paje
doma igral 2:2 s Papirničaijem.	rp уЈ^дђ,
O urejanju športnih objektov
Na OŠ Polzela so pripravili
okroglo mizo, katere pobud-
nik je bilo šolsko športno dru-
štvo na šoli. Udeležili so se je
tudi predstavniki Zavoda za
šolstvo Celje, VIO Žalec, TKS
Žalec, KS Polzela, TVD Parti-
zana Polzela in KK Polzela.
Za okroglo mizo so pregleda-
h delo ŠŠD na šoh in temeljito
pretresh koriščenje in vzdrže-
vanje športnih objektov.
Splošna ugotovitev je bila, da
je sodelovanje šole s TVD Par-
tizanom in KK dobro, da se
o vseh problemih pogovaij^o
in jih rešujejo sproti. Večina
sekcij deluje polnoštevilno in
aktivno. Predlagali pa so uki-
nitev sekcije fulkontakta, ker
nima svojega vodje in povzro-
čajo v telovadnici nered.
Neurejeno je lastništvo več
namenskega igrišča pri šoli,
saj je lastnik zemljišča Hme-
zad Žalec. Igrišče koristijo ra-
zen šole tudi člani Partizana in
KK, namenjeno je pravzaprav
vsem Polzelanom. Dogaja pa
se, da za igrišče v glavnem skr-
bi šola. V letošryem letu so se
lotili temeljite obnove. Za vsa
dela so morali odšteti 11 mili-
jonov dinaijev. Od TKS so za
te namene dobili 3 milijone
din, kar je seveda občutno pre-
malo. Dogovorili so se, da bo-
do poskušali pridobiti lastni-
štvo zemljišča, tako bi pridobi-
h vsaj del amortizacijskega de-
naija.
KS Polzela bo v plan za na-
sledrye leto zapisala tudi vzdr-
ževanje igrišča, udeleženci
okrogle mize pa so predlagali,
da naj TKS več denaija name-
ni za dokončno ureditev vef-
namenskega igrišča pri šoli.
Ko bo igrišče dokončno ureje-
no in bodo nameščeni tudi vsi
koši za smeti in opozorilne ta-
ble, bo igrišče naše, polzelsko,
zato ga varujmo in čuvajmo je
okroglo mizo zaključil pred-
sednik ŠŠD Sebastjan Jesen-
ko (na sliki).
T.TAVČAB
Delovna skupnost skupne službe
1.	Delavski, svet DS SKUPNE SLUŽBE SOZD
HMEZAD ŽALEC razpisuje dela in naloge
s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
vodenje računalniškega centra
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati
še naslednje:
-	visoka strokovna izobrazba (VII/1) ekonomske, or-
ganizacijske, računalniške ali agronomske smeri,
-	pet let delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih
delih in nalogah,
-	aktivno znanje angleškega jezika,
-	sposobnost vodenja, organiziranja in koordini-
ranja.
2.	Komisija za delovna razmerja DS SKUPNE SLUŽ-
BE SOZD HMEZAD ŽALEC objavlja dela in naloge
1.	koordiniranje komercialne
dejavnosti na domačem trgu
z naslednjimi pogoji:
-	visoka strokovna izobrazba (VII/1) ekonomske ali
komercialne smeri,
-	tri leta delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih
delih in nalogah;
2.	vodenje zemljiške službe
z naslednjimi pogoji:
-	visoka strokovna izobrazba (VII/1) geodetske ali
agronomske smeri,
-	štiri leta delovnih izkušenj na enakih ali sorodnih
delih in nalogah.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi-
dati pošljejo na naslov:
SOZD HMEZAD ŽALEC. .DS SKUPNE SLUŽBE, C.
žalskega tabora 1, 63310 ŽALEC v 15. dneh po objavi
na razpisno komisijo za dela in naloge pod (1), pod
(2) pa v 8. dneh po objavi na komisijo za delovna
razmerja.
O izidu bodo kandidati obveščeni v 15. dneh po
imenovanju oz. izbiri.
Prebujenje celjskih baseballistov
Celjski baseballisti so na
rednem občnem zboru ocenili
delo v minulem letu kot zelo
uspešno, saj so dosegli lani
najboljše rezultate, odkar
tekmujejo.
V slovenski republiški ligi so
zasedli 4. mesto, v zveznem
rangu tekmovaiy pa 11. Letos
nameravajo vsaj ponoviti lan-
sko sezono, tekmovali pa bodo
v II. zvezni hgi A, kjer tekmu-
jejo še ekipe Varaždina, Zagre-
ba in beograjskega Partizana.
Prvouvrščeni ekipi iz obeh II.
hg bosta ob zaključku sezone
igrali srečanje z zadrvjeuvršče-
nima ekipama iz I. hge za
vstop v najvišji rang tekmo-
vanj.
Celjani so se na novo sezono
dobro pripravljali. Pozimi so
trenirali v telovadnici osnovne
šole Franja Vrunča na Hudinji,
sedaj pa trenirajo trikrat te-
densko na svojem igrišču na
Hudinji. Letos so dobili tudi
prvega trenerja, nekdanjega
uspešnega celjskega metalca
kopja, Marina Žagaija, prido-
bili so nekaj novih članov,
predvsem pa so velik korak
naredili pri organizaciji v klu-
bu. Dobili so svojega sponzor-
ja: MES-servis gostinskih na-
prav in BOSS-komisijsko pro-
dajalno na Hudiixji.
Tekmovanja v II. zvezni ligi
se bodo pričela 13. maja, ko
bodo Celjani gostovali v Varaž-
dinu, pri istoimenskem mo-
štvu. Še prej, v soboto, 22. apri-
la ob 14. uri, pa bodo odigrali
srečanje osmine finala za jugo-
slovanski pokal z ekipo beo-
grajskega Partizana.
JOŽE RAMŠAK
Za mlade judoiste samo dve medalji
Judo klub I. Reya iz Celja je organiziral republiško prvenstvo za pioniije, kjer je
nastopilo kar 188 tekmovalcev iz 20 slovenskih klubov. Žal domačini tokrat niso imeli
takšnega uspeha, kot so ga kot organizatoiji pričakovali, saj so osvojili samo dve
medalji: v kategoriji do 38 kg je Petrak razdehl 3. do 4. mesto, to pa seje zgodilo tudi
Mlinariču v kategoriji do 55 kg.
Na posnetku mladi judoisti I. Reya iz Celja, ki se z vestnim delom šele kalijo, da
bodo kasneje vsaj nekateri nadaljevah pot Čuka, Anderleta, Fabjana, Imamoviča in
vseh ostalih mojstrov tega športa.	TV - Foto: EDO EINSPILER
Malo pravilnih
Prispelo je 83 odgovorov, toda le 37 je bilo
pravilnih (Steklarna Boris Kidrič), čeprav je
bilo vprašanje za tiste, ki redno spremljajo
naš šahovski kotiček, precej lahko. Žrebal je
Jože Pelko, direktor Steklarne Boris Kidrii
1.	nagrada: Marija Hostnik, Strtenica б
63253 Pristava pri Mestinju
2.	nagrada: Ana Stanič, Pot na Lavo 9 ^
63.000 Celje
3.	nagrada: Bogdan Avguštin, Stari Loi
20, 62331 Pragersko.
Vse nagrade so v oglasno-naročnišket«
oddelku Novega tednika, nagrajenci pa ji'
lahko dvignejo v 30 dneh.
Šahovska nagradna
igra 112
Vidmarjev memorial je bil do-
slej igran v Ljubljani ter v Por-
torožu oziroma na Bledu. Le-
tos bo del tega veleturnirja pr-
vič na sporedu tudi na našem
območju. Kje?
Celju
Dobrni
Rogaški Slatini
Nagrajuje Zlatarna Celje
^о. APRIL 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 17
nakratko
fiegiJsko prvenstvo
v karateju
v žaicu je bilo regijsko prven-
j(vo v karateju, rezultati pa so
paslednji: kate 1. Mitja Stisovič
petrovče, 2. Ladislav Starki DK
Celje, 3. Anton Belej DK Celje,
ђогђе super lahka 1. Miloš Co-
mbar Žalec, 2. Mitja Stisovič Pe-
trovče, 3. Nedeljko Bilič Žalec,
polsrednja 1. Ladislav Štarkl Ce-
jje, 2. Jean Bohorc Kozje, sred-
nja 1. Alojz Gigšek, poltežka 1.
Jože Ogriz, oba Rog. Slatina, tež-
Ija 1. Drago Šinig Petrovče, 2.
Vjekoslav Grošič Rog. Slatina in
gbsoiutna 1. Alojz G^šek, 2. Jo-
že Ogriz, oba Rog. Slatina, 3. do
4, Drago Šinig Petrovče in Vje-
koslav Grošič Rog. Slatina.
Novi zvezni sodniki
Konec preteklega tedna so
v Ljubljani uspeáno opravili te-
oretični izpit za zvezne roko-
metne sodnike člani celjskega
zbora sodnikov. Tako bodo
v spomladanskih srečanjih repu-
bliške rokometne lige poskušali
preko zveznih kontrol priboriti
pot med »zvezne« delilce pravice
naslednji sodniški pari:
Tomič - Požežnik, Odlazek
- Ribič, Bojadjijevski - Mesarič
in Kavčič - Durkovič.
J.K.
Odlični Žalčani
v Domžalah je časnik Dnev-
nik iz Ljubljane pripravil zdaj
že tradicionalni kros, kjer so
presenetljivo lep uspeh poleg
Velenjčanov dosegli predstav-
niki žalske občine, razočarali pa
so znova Celjani, ki so osvojili
samo eno medaljo.
Rezultati osnovnošolci 5. raz-
red 1. Falnoga Žalec, 6. razred 1.
Vaš, 2. Ahčan, oba Žalec, 3. Gren-
ko Prebold, 7. razred 1. Grešak
Griže, 8. razred 1. Kožar T. Vele-
nje, osnovnošolke 6. razred 1.
Steblovnik, 7. razred 1. Cesar, 2.
Bizjak, obe T. Velenje, 8. razred
2. Suljanovič Prebold, srednje-
šolci 3. letnik 1. Pohar T. Vele-
nje, srednješolke 2. letnik 1.
Mraz T. Velenje, 3. letnik 2. Steg-
nar Celje, člani 1. Živko, 2. Hu-
dournik, članice 2. Babič, vsi T.
Velenje.
Trije na svetovno
prvenstvo
Samo trije slovenski strelci
bodo zastopali barve Jugoslavi-
je na bliži^em svetovnem pr-
venstvu, ki bo koncem aprila
v Sarajevu. To so Rajmond De-
bevec s puško, Emil Serafin s pi-
štolo, oba med člani ter med mla-
dinkami edina predstavnica iz
celjske regije članica, SD D. Po-
ženel - Helena Lavrinc - s pi-
štolo.
Uspeh slepih in
slabovidnih
v Ankaranu je bilo republiško
prvenstvo v kegljanju za slepe
in slabovidne, ^er so lep uspeh
dosegli Celjani, saj so ekipno
zmagali. Nastopilo je 11 ekip,
uspešni pa so bili tudi med posa-
mezniki: Marija Fras, Matej Žnu-
derl in Jaka Vodušek so zmagali
v svojih kategorijah, medtem ko
je bil Jože Šumah 11.
70 ekip v kegljanju
v nadaljevanju občinskih sin-
dikalnih športnih iger občine
Žalec so se pomerili v kegljanju.
Nastopilo je 79 ekip in 280 posa-
meznikov iz 32 OZD in drugih
organizacij. Zmagovalci v posa-
meznih starostnih skupinah: pri
ml^ših članih in veteranih OO
sindikata pri obrtnikih, pri sta-
rejših članih SIP Šempeter, mlaj-
ših članicah Tovarna nogavic
Polzela in starejših članicah eki-
pa Hmezada, Gostinstva Žalec.
T. TAVČAR
iViiadl strelci tudi
v Celju
Na strelišču na Gričku v Celju
je bilo občinsko prvenstvo
z zračno puško za osnovne in
srednje šole. Rezultati: osnovno-
šolci ekipno 1. Dobrna, 2. p. os-
novna šola, 3. OŠ V. Vlahovič,
osnovnošolke l.OŠ V. Vlahovič,
2. OŠ 1. celjske čete, 3. 1. OŠ
Celje, posamezniki 1. Marko Do-
bovičnik, 2. Borut Podgoršek, 3.
Iztok Gerčer, posameznice 1.
Marjeta Brežnik, 2. Mateja Do-
brave, 3. Bernarda Barišič itd.
Srednješolci ekipno 1. Tehnič-
na šola Celje I, 2. Tehnična šola
Celje II, Boris Kidrič Celje itd.,
srednješolke ekipno 1. Pedago-
ška šola, 2. Srednja zdravstvena
šola, 3. Ekonomska srednja šola,
posamezniki 1. Goran Glavnik, 2.
Jože Turnšek, 3. Miha Rostohar,
posameznice 1. Albina Rezar, 2.
Irena Voler, 3. Mojca Verdnik
itd.
TJ
Razgibajmo življenje
tudi z badmintonom
Društvo Partizan Gaberje se
vključuje v vseslovensko akcijo
»razgibajmo življenje« z bad-
mintonom. Tako so že pripravili
1. odprto prvenstvo Celja, kjer je
nastopilo 30 tekmovalk in tek-
movalcev iz Ljubljane, Braslovč,
Polzele in Celja. S celjskega ob-
močja so bili najboljši Sebastjan
Hanjšek in Kristijan Hanjšek,
oba Braslovče, ki sta osvojila 4.
oz. 5. mesto, medtem ko je bil
Andrej Hribernik Patizan Gaber-
je osmi.
METOD TREBIČNIK
!športni koledar
Nogomet:
Republiška liga 18. kolo: Vozi-
la - Partizan Hmezad, Rudar
(TV) - Stol Virtus, Elkroj - Med-
vode in Ingrad Kladivar doma na
Sicalni kleti v nedeljo ob 16. uri
z vodilno Ljubljano.
OČL - vzhod 15. kolo: nedelja,
23. aprila Proletarec - Papirni-
òar, ERA Šmartno - Nafta, Ste-
klar - Pekre in Partizan - Dra-
vinja.
MNZ Celje člani 12. kolo: sobo-
ta, 22. aprila (vse tekme ob 17.
uri), Hrastnik - Odred, Celulozar
-	Oplotnica, Kovinar - Svoboda
in Opekar - Orlica. 27. aprila bo
preložena tekma 11. kola Odred
-	Celulozar.
Šah:
Petek, 21. aprila bo ob 16. uri
zgomjesavinjski šahovski klub
Smreka Gornji grad pripravil
turnir dvojic. Turnir bo v gostiš-
ču Trobej.
Rokomet:
2. zvezna liga moški 25. kolo:
sobota, 22. aprila v Tuzli Sloboda
Solana - Aero СеЦе.
2. zvezna liga ženske 24. kolo:
sobota, 22. aprila v velenjski
Rdeči dvorani Velenje - Želez-
ničar.
Republiška moška liga 18. ko-
lo: sobota, 22. aprila Črnomelj
-	Šoštanj.
Odbojka:
Republiška hga moški zadnje
kolo: sobota in nedelja, 22. in 23.
aprila Šempeter - Fužinar, Celje
-	Granit in Mislinja - Topolšica.
Četrtek, 20, aprila ob 12,30
v sejni sobi DPO Laško 7. zase-
danje skupščine TKS Laško in 4.
zasedanje skupščine ZTD Laško
s šestimi točkami dnevnega reda.
Tenis:
Skupina najmlajših članov TK
Zlatarne СеЏе bo od petka do
nedelje nastopila na močnem
turniriu Zagi v Zagrebu.
Streljanje:
Nedelja, 23. aprila od 9. ure da-
lje bo na strelišču v Rečici pri
Laškem občinsko prvenstvo
z zračno puško.
Kolesarstvo:
V	soboto in nedeljo, 22. in 23.
aprila bodo člani KK Merx Me-
lanšek. Mernik, Šmerc in Cvet,
vodja Edo Krajne, nastopili na
tradicionalni Jadranski magi-
strali. Dve etapi bosta v soboto,
ena v nedeljo.
V	soboto, 22. aprila bo deset
kolesarjev KK Merx nastopilo na
dirki v Portorožu za vse kategori-
je pioniiji, ml. in st. mladinci ter
člani.
V	nedeljo, 23. aprila pa bodo
predstavniki KK Merx sodelova-
li v Novi Gorici na prvem letoš-
rvjem kriteriju slovenskih mest.
TV
Gorenje - pokrovitelj Icošarkarjev
Delovna organizacija Gorenje je še enkrat izkazala veliko
razumevanje in podporu športu. Pred dnevi so v njihovih
poslovnih prostorih podpisali dolgoročni sporazum o sodelova-
nju s Košarkarsko zvezo Jugoslavije, in prevzeli pokroviteljstvo
ter skrb nad vsemi njenimi najboljšimi selekcijami.
Foto: EDI MASNEC
Znova odličen
IVIarjan Črepan
FIDE mojster Marjan Črepan
iz Petrovč je dosegel nov lep
uspeh na mednarodnem šahov-
skem tekmovanju na M. Lošinju,
kjer je v devetih kolih zbral naj-
več točk in zmagal. Nastopilo je
32 šahistov.
JOŽE GROBELNIK
Uspešni mladi
kegljači
v celju na Golovcu in v Žalcu
je bilo republiško mladinsko pr-
venstvo v kegljanju za mladin-
ce in mladinke, kjer je nastopilo
14 ekip. V obeh konkurencah so
zmagali predstavniki Triglava iz
Kranja, Celjani pa so osvojili
mladinke drugo, mladinci pa
tretje mesto.
Derbi bo v Celju
Mladi rokometaši kadeti Aera
CeUe, ki naj bi že kmalu nasle-
dili člane prve ekipe, so bili
uspešni tudi v tem kolu v 2. re-
publiški ligi - vzhod, saj so na
gostovanju na Ptuju premagali
Dravo 26:29. Gole so dali: Novak
7, Cvetko in Šušterič po 5, Ratej
in Tome po 4 ter Vešligaj in Lup-
še po 2.
Zanimivo srečanje bo 25. apri-
la, ko se bodo v telovadnici teh-
nične šole v Celju pomerili z Or-
možem. Tehnični vodja ekipe
Dani Novak: »To je edina ekipa,
ki nas je v tem prvenstvu prema-
gala, zdaj paje priložnost, da ji to
vrnemo. Igralci so sposobni za
takšen podvig, sicer pa smo v vr-
hu lestvice.«	-jr^
Uspelo prvenstvo
železničarjev
Slovenije
v Celju je bilo republiško pr-
venstvo slovenskih šahistov že-
lezničarjev, kjer je nastopilo 43
šahistov, ki so se pomerili po
takoimenovanem švicarskem
sistemu. Rezultati: med člani de-
lita 1.-2. mesto Celjan Franc Pe-
šec in Ljubljančan Oskar Orel.
Zanimivo je, da je 4. do 5. mesto
osvojila edina šahistka na prven-
stvu Simona Orel, sicer lansko-
letna republiška prvakinja.
Izjemen jazz večer
V petek so v KLJUB-u v Celju na
svoj račun spet prišli ljubitelji jazza,
ki v zadnjem času ob različnih prilož-
nostih bolj pogosto zazveni v mestu
ob Savinji.
Italijanski virtuoz na harmoniki
Peppino Principe in zagrebški trio Va-
nje Lisaka je zasedba, ki zadovolji še
tako zahtevnega jazz sladokusca.
A vendarle, niti tako zveneča imena
niso bila motiv populacijam celjskih
»discoštancaijev«, ki se jim vsa stvar
zagabi že, ko slišijo ime KLjUB. Nena-
zadnje pa ima vsak svoj glasbeni okus
in tisti, ki jim je jazz pri srcu, so v njem
uživali. Zato gre verjeti Vanji Lisaku,
ki pravi: »Za nas ni pomembno, ali je
v dvorani petdeset, sto ali petsto po-
slušalcev, kajti naš prvi in osnovni cilj
je dobro igrati in ob tem uživati. Fi-
nančni izkupiček ni in ne sme biti os-
nova.«
Če nam je trio (bivši kvartet) Vanje
usaka že kolikortoliko znan, se spo-
dobi predstaviti gosta v zasedbi - Pep-
Pina Principa. Harmonikar, ki je na
glasbeni sceni že štiri desetletja in pe-
tindv^set let v svetovnem vrhu, je
v različnih produkcijah velikih svetov-
nih glasbenih hiš izdal dvajset velikih
in kar osemdeset malih plošč.
Z ogromnim uspehkom je nastopal po
vseh celinah, najlepše pa so ga sprejeli
v Sovjetski zvezi, kjer je odbil ponud-
bo (danes mu je žal), da bi poučeval
harmoniko na Moskovskem konzerva-
toriju. Peppino je pravi virtuoz na svo-
jem instrumentu, saj igra vse od klasi-
ke do zabavne glasbe in jazza. Prav
slednja zvrst glasbe pa je njegova skri-
ta ljubezen, h kateri se vedno in znova
vrača. Pred leti je imel svojo jazz sku-
pino, igral je v velikih jazz orkestrih
(tudi v beograjskem simfoničnem or-
kestru in orkestru Bojana Adamiča),
v zadnjem času pa poleg samostojnih
nastopov sodeluje z različnimi manjši-
mi jazz skupinami kot je trio Vanje
Lisaka, s katerim bo v kratkem v Jazz-
klubu Lisinski posnel ploščo v živo.
Na relaciji Principe - Jugoslavija je
pomembna vez predvsem skladatelj
(Samo enkrat se ljubi) in novinar Ma-
rio Kinel, kateremu gre zasluga, da
smo velikega glasbenika v živo spoz-
nali tudi pri nas.
Ob koncu velja pohvaliti še organi-
zatorja, ki je z veliko truda uspel v na-
šo sredino pripeljati svetovno znane
glasbenike in pripraviti nepozaben
jazz večer.	BOJAN KRAJNC
Simon Klanfer je na fi-
nalnem tekmovanju DJ-
jev osvojil odlično drugo
mesto, kar je tudi lep
uspeh diskoteke Alibaba,
kjer Simon vrti glasbo.
• H prijetnemu vzdušju
na^ smučarskem plesu
v Žalcu sta poleg ansam-
bla Vikend ter Tatjane
Dremelj prispevala tudi
dva »stara« rokerja Mla-
den Zoreč in Vojko Riz-
mal. • Prireditev Druga
godba bo konec maja
v Poletnem gledališču
Križanke v Ljubljani, na
njej pa bo nastopila vrsta
ansamblov iz ZDA, Tan-
zanije, Avstralije, Mad-
žarske, Kanade in drugih
držav. • Za stare rockerje
je bila včeraj v Ljubljani
Noč kitar, jutri bodo tudi
za vse ostale nastopili UB
40, v ponedeljek naj bi
v Tivoliju igrali The Cure,
maja ali junija pa Toni Sa-
bal, organizator že ome-
njenih koncertov, obljub-
lja še Joan Baez in Stevi-
eja Wonderja. • Na Radiu
Celje je prejšnji petek
med 18. in 19. uro startala
oddajica Rock gverila, ki
bo na sporedu tri petke
v mesecu. V njej n^ bi
vrteli predvsem muziko
za stare rockeije, spreje-
mno tudi pismene glas-
bene predloge. Seveda
s pripisom »Za Rock
Gverilo« •
Bajaga navdušil oboževalke
Prejšnjo sredo je bila dvo-
rana Golovec prizorišče
oseminpetdesetega koncerta
že več kot dva meseca traja-
joče jugoslovanske turneje
beograjske zasedbe Bajaga
i Instruktori. Kakšnih osem-
sto občudovalcev in pred-
vsem oboževalk je poldrugo
uro v stilu »hands up« sku-
p£Ò s svojim idolom izkazo-
valo pevsko žilico, katere
efekt je spominjal na histeri-
jo okrog Beatlov v sedemde-
setih letih. Mirne duše lahko
trdimo, pa naj zveni še tako
patetično, da se je v rockov-
sko-jazzovski atmosferi zgo-
dilo bratstvo in enotnost. Ni
naključje, daje Bajaga s svo-
jimi Instruktoiji kot prvo
slovensko trdnjavo izbral
ravno Celje. Pred štirimi leti,
ko se je zadnjič predstavil
(glasbeno nedifinirani) celj-
ski publiki, je požel val odo-
bravanj na odprti sceni zapr-
tega formata.
Toda kljub skromnemu
obisku (ne le noč, ampak tu-
di sreda ima svojo moč) je
v pogovoru po koncertu sve-
čano prisegel, da se v Celju
še vidimo.
Dejstvo pa je, da se je v Ce-
lju finančno opekel še en ve-
likan z jugo pop scene.
BOJAN KRAJNC
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	TWIST IN MY SOBRIETY - TINITA	(6)
2.	RDEČO ROŽO BOM UTRGAL ZATE - DON JUAN	(6)
3.	LEAVE ME ALONE - MICHAEL JACKSON	(5)
4.	PUT A LITTLE LOVE IN YOUR HAND -
ANNIE LENNOX AND AL GREEN	(3)
5.	PLAVI SAFIR - BAJAGA	(9)
6.	ORINOCO FLOW - ENYA	(9)
7.	LIKE A PRAYER - MADONNA	(2)
8.	STOP - SAM BROWN	(1)
9.	PONOVO ZAJDNO	(1)
10. ZDAJ JE ČAS - BOŽIDAR WOLFAND-WOLF	(9)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.15.
DomaČe melodije:
1.	ŽVIŽGAM SI VESELO PESMICO - PETRIČ	(8)
2.	GLASBA IZ SLOVENIJE - SLOVENIJA	(4)
3.	PRAZNIK V DOMAČI HIŠI - CVERLE	(5)
4.	VEM ZA DEŽELO - GORENJCI	(6)
5.	LUČ LJUBEZNI - KOVAČIČ	(10)
6.	VESELJE DRUŽI NAJ LJUDI - SLOVENSKI MUZIKANTJE (2)
7.	ZAUPAJ Ml DEKLE - ŠTAJERSKIH 7	(4)
8.	KO PRIDE POMLAD - NAGELJ	(6)
9.	PIVO, EJ PIVO - ŽAGAR	(9)
10. SEM DEKLICA ZA VSE - AVSENIK	(1)
Lestvica domačih meiodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.15.
KUPON
lestvica zabavnih melodij-
izvajalec_
lestvica domačih melodij_
izvajalec___________
ime in priimek_
naslov_
Nagrajenca: Marjanovič Miloš, Podčetrtek 116
Silva Černoša, Smrekarjeva 2, Celje
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, kija izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
20. APRIL 1981)
^fl. APRIL 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
20. APRIL 1981)
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Vse o vrtnicah
Dobro znani, vedno zaže-
leni listnatozeleni grmički
s prelepim cvetjem različ-
nih barv, to so vrtnice.
Zgodovina vrtnic sega da-
leč v preteklost. Prvič so se
pojavile kot Galske vrtnice
in vrtnice iz Damaska z en-
kratnim cvetenjem v vegeta-
cijski sezoni. S kultivacijo so
nekatere Galske vrtnice cve-
tele tudi v jeseni in to so bile
prve remontantne vrtnice.
S križanjem osnovnih vrtnic
so nastali novi remontantni
hibridi. Po nekaj letih pro-
učevanja in s selekcijo je pri-
šla na tržišče le mala količina
kvalitetnih, do sedaj nezna-
nih vrtnic.
Najbolj znane skupine vrt-
nic so:
ORMASTE VRTNICE
Čajevke ali vrtnice za rez
so znane in razširjene, imajo
po en vehk cvet na veji viso-
ki od 50 do 100 cm. Lepo di-
šijo in so v vseh barvnih od-
tenkih.
Floribunda vrtnice so niž-
ji grmički s cvetovi podob-
nim čajevkam, samo nekaj
manjši ter od 30 do 50 cm vi-
šine.
Polyantha vrtnice so gr-
mički z bolj enostavnimi
cvetovi, ki so z več cvetovi
zbrani na vejicah. Uporablja-
jo se za obrobe in slično.
Miniaturne vrtnice - nizki
grmički do 30 cm višine in
imajo vehko mini cvetov.
Ormaste vrtnice, že samo
ime pove, rastejo v obliki gr-
ma in cvetijo od junija do
prvega mraza. Nastale so iz
nekdanjih Lambertin vrtnic
in so zelo odporne.
Parkovne vrtnice - kulti-
virane divje vrtnice. Oblika
in odpornost je ista kot divje
vrtnice le z lepšo barvo in
obliko cvetov. Do izraza pri-
dejo najbolj za nasade
v parkih.
Divje vrtnice so botanične
vrtnice z intenzivno barvo,
enkratnim cvetenjem. Pre-
vladuje karakter divjih vrt-
nic, ki jih krasijo lepi in veli-
ki plodovi - šipki.
VRTNICE PLEZALKE
Nastale so iz razhčnih vrst
in križancev. Najdejo se
v vseh skupinah vrtnic. Rast
je bujna, dolžina vej je do
8 m. Delijo se v dve skupini.
Prva skupina plezalk je sta-
rejša in cvetenje samo en-
krat letno. Druga skupina je
novejša selekcija in te cveti-
jo čez celo vegetacijsko sezo-
no, v vseh barvah.
STEBELNE VRTNICE
So cepljene na divje vrtni-
ce, na višini do Im in tako
dajejo videz majhnega cvet-
ličnega drevesca.
POVEŠAJOČE VRTNICE
Nastanejo, če se določena
varieteta vrtnic plezalk cepi
na divje vrtnice v višini od
1,6 do 1,8 m. Stebelne in po-
vešajoče vrtnice se sadijo po-
samezno ali v špaliiju.
SAJENJE VRTNIC
Vrtnice se sadijo v dobro
pripravljeno zemljo, prelo-
patano in pognojeno z hlev-
skim gnojem. Pred sajenjem
vrtnice dobro namočimo
v vodo. Močno obrežemo,
korenine do 30 cm in nad-
zemne dele. Pri obrezovanju
nadzemnih delov naj ostane-
jo 3 do 4 očesca. Pri tem pazi-
mo, da je zadnje oko obrnje-
no navzven, zaradi lepšega
razraščenja in oblike bodo-
čega grma. Sadimo
v 30 X 30 X 30 cm globoke ja-
me. V jamo nasujemo nekaj
plodne zemlje, korenine raz-
grnemo po dnu jame in po-
krijemo z humusno zemljo.
Ob sadiki pritisnemo zemljo,
dodamo še hlevskega gnoja
in obilno zalijemo. Paziti
moramo, da cepljeni del ni
pregloboko v zemlji, dovolj
je, če je le malo pokrit.
dipl. ing. JAGLENKA
MARKULJ-LEBAN
Zapustil nas je dolgoletni
član izvršilnega odbora
Kari Pokelšek
V spominu ga bomo ohranili
kot zvestega in marljivega
tovariša.
Hortikulturno
društvo Celje
Poiščite v... ELEKTRO
Na oddelku za vodovod vam ponujajo bakrene žlebove
in pripadajoče dele, ter kvalitetne moderno oblikovane
pipe. Vse to lahko kupite pod ugodnimi pogoji.
Elektro je vedno z vami!
NASVETI ZA DOM
Madeže po vinu, sadju, čr-
ni kavi odstranimo, ako so
sveži, s kuhanjem. Perilo da-
mo v mrzlo vodo in zavremo.
Madeže po borovnicah na-
močimo čez noč v kislo mle-
ko, prav tako vinske madeže.
Madeže po kavi in kakao
izperemo samo v mrzli vodi
z nekoliko soli, ne z milom.
Topla voda madež samo
utrdi.
Madeži po črnilu: Perilo
potopimo v sirovo mleko in
ga pustimo tako, dokler se
mleko ne skisa. Madež izgi-
ne. Potem izperemo in če
madež ni izginil, postopek po-
novimo.
Madeže v emajlirani poso-
di, npr. po čaju, črni kavi,
očisti vroča sol s kisom.
Mastne madeže iz parke-
tov odstranimo, če jih nama-
žemo z zmesjo žgane magne-
zije in bencina. Cez nekoliko
časa obrišemo madeže
z mehko krpo. Lahko pa tudi
tako, da naredimo zmes bele
gline in vode. Ko se posuši,
odlupimo in po potrebi po-
stopek ponovimo.
RECEPT TEDNA
Ohrovtovi zvitici
Za 20 do 25 zvitkov potrebujemo: 25 g suhih jurčkov ali
lisičk, glavo ohrovta, težko približno 800 g, 1 žemljo, 50 g mes-
nate slanine, 1 čebulo, žlico olja, šopek peteršilja, 250 g mle-
tega mesa, 1 jajce, 2 žlici kisle smetane, žličko timijana, pol
žličke popra, ščepec kumine, soli, paprike in muškata, 2 do
3 žlice masla ali margarine, pol kozarca suhega belega vina.
Suhe gobe namočimo v vodi. Ohrovt očistimo, za 3 minute ga
potopimo v slan krop in odcedimo, zunanje liste pa odstranimo.
Postopek ponavljamo, dokler nam ne ostane le srčika. Žemljo
namočimo v vodi. Čebulo sesekljamo, slanino narežemo na
koščke. V ponvi oboje na hitro prepražimo. Srčiko ohrovta,
■peteršilj in gobe sesekljamo. Skupaj z zmletim mesom pretre-
semo sestavine v ponev. Dodamo iztisnjeno žemljo, jajce, sme-
tano in začimbe. Žačinimo izdatno, ker praženje nadeva jemlje
okus. Pripravimo velike ohrovtove liste. Solimo jih, natremo jih
z malce popra in muškata. Na vsak list nadevamo 2 žlici nadeva
ryih zvijemo. Zvitke ojačimo z leseno pahčico. Maslo ali marga-
rino segrejemo v ponvi. Zvitke na hitro popražimo, nato jih
preložimo v drugo ponev. Zalijemo jih z vodo in vinom ter
pokrite dušimo 30 minut. Zraven ponudimo ocvrt kromir.
GREMO V KINO
KINO UNION
do 23. 4. UMRI POKONČNO
-	ameriški film
24.	do 26. 4. VROČA SRCA
-	ameriški film
od 24. 4. dalje DEŽEVNI
ČLOVEK - ameriški film
MALI UNION
do 22. 4. ŠKRLATNA ROŽA
KAIRA - ameriški film
od 24. 4. dalje ŽIVELA SVO-
BODA - ameriški film
KINO METROPOL
do 23. 4. SRCE ZA ROCK'N-
'ROLL - ameriški film
do 26. 4. OBSEDENOST
-	ameriški film
od 24. 4. dalje NEVARNE
IGRE - ameriški film
Matineja
22.	4. NINJA BOJEVNIKI
-	ameriški film
KINO DOM
do 23. 4. ČETRTA NORA MI-
SIJA - ameriški film
do 26. 4. NINJA BOJEVNIKI
-	ameriški film
Mladinski program
do 23. 4. MLADI VOLKO-
DLAK - ameriški film
KINO VOJNIK
23.	4. NADINA - ameriški
film
KINO ŽALEC
20.	4.: ZALJUBLJENI LU-
CAS - ameriški film
21.	in 23.: VRAŽJI POLICA-
JI - ameriški film
22.	4.: DETEKTIVKA IZ BE-
VERLY HILLSA - ameriški
film
25.	4.: JUTRO NASLEDNJE-
GA DNE - ameriški film
KINO PREBOLD
20.	4.: KDO JE TO DEKLE
-	ameriški film
21.	4.: AMERIŠKA PITA
-	ameriški film
23.	4.: PLEŠI ALI UMRI
-	ameriški film
25. 4.: PREPAD POHOTE
-	ameriški film
KINO POLZELA
20. 4.: PLEŠI ALI UMRI
-	ameriški film
22.	4.: ZALJUBLJENI LU-
CAS - angleški film
23.	4.: KDO JE TO DEKLE
-	ameriški film
25.	4.: DETEKTIVKA IZ BE-
VERLY HILLSA - ameriški
film
KINO LIBOJE
24.	4.: VRAŽJI POLICAJI
-	ameriški film
KINO GRIŽE
23. 4.: PREPAD POHOTE
-	ameriški film
KINO VRANSKO
23.	4.: AMERIŠKA PITA
-	ameriški film
26.	4.: DETEKTIVKA IZ BE-
VERLY HILLSA - ameriški
film
KINO DOM MOZIRJE
22. in 23. 4.: MADRIDSKA
ZVEZA - ameriški film
KINO JELKA NAZARJE
22. in 23. 4.: SMRTONOSNI
POSLANCI - ameriški film
26. 4.: UJETNICE - ameriški
film
KINO UUBNO
22. in 23. 4.: AMERIŠKI NI-
NJA, 2. del - ameriški film
REDNI KINO TITOVO
VELENJE
20.	4.: ANGELI IZ POPRAV-
NEGA DOMA - ameriški
film
21.	4.: GOSPODARJI PE-
KLA - ameriški film
22.	in 23. 4.: NEPREMAG-
LJIVI NINJA - hongkonški
film
24.	in 25. 4.: MOONWALKER
-	ameriški film
24. 4.: NEVARNA POSLAN-
STVA - ameriški film
26. 4.: UMRI POKONČNO
-	ameriški film
Nočni program
20., 21. in 23. 4.: POPER 12
MIAMIA, 2. del - ameriški
film
Nočni video program
22.	in 24. 4.: SEKS EKSPLQ-
ZIJA NA IBIZI - ameriški
film
KINO DOM KULTURE
21.	4.: POLJUB ŽENE PAJ-
KA - ameriški film - MINI
FEST 89
24. 4.: MOONWALKER
-	ameriški film
KINO ŠOŠTANJ
23.	4.: ANGELI IZ POPRAV-
NEGA DOMA - ameriški
film
24.	4.: NEPREMAGLJIVI
NINJA, 2. del - hongkonški
film
Nočni program
22.	4.: POPER IZ MIAMIA
-	ameriški film
KINO ŠMARTNO OB PAKI
21. 4.: NEPREMAGLJIVI
NINJA, 2. del - hongkonški
film
25.	4.: MOONWALKER
-	ameriški film
Nočni program
23.	4.: POPER IZ MIAMIA
-	ameriški film
KINO ŠKALE
23.	4.: NEPREMAGLJIVI
NINJA, 2. del - hongkonški
film
KINO ŠMARJE
20.	4.: NEVARNA VROČICA
-	ameriško-argentinski film
21.	4.: DRUŽINA FLODDER
-	holandski film
22.	in 23. 4.: MIKROKOZ-
MOS - ameriški film
Nočni program
21.	in 22. 4.: DESERT S SME-
TANO - ameriški film
KINO ROGAŠKA SLATINA
20.	in 21. 4.: SARTANA PRO-
SI ZA SMRT - ameriški film
22.	in 23. 4.: USODNA PRI-
VLAČNOST - ameriški film
24.	in 25. 4.: ŽRELO, 4. del
-	ameriški film
26.	4.: BRATA PO MATERI
-jugoslovanski film
Nočni program
21.	in 22. 4.: ZVEZDA POR-
NO FILMA - ameriški film
KINO RTC UNIOR
20. 4.: MOČNI FANTJE - ita-
lijanski film
20.	4.: MODERNA DEKLE-
TA - ameriški film
21.	in 22. 4.: ZVEZDNE PO-
TI, 4. del - ameriški film
23.	4.: GUSARSKA PATRO-
LA - hongkonški film
Nočni program
22.	4.: IZKUŠNJE LEPE
VDOVE - italijanski film
TALNE OBLOGE
(itison, tapison,
preproge)
Hitro, zanesljivo in
temeljito čistim
JOŽE GLOJNARIČ,
Na Otoku 2, Celje,
tel. (063) 25-474
^fl. APRIL 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 21
samoupravna stanovanjska
gkupnost občine žalec
objavlja
RAZPIS
posojil iz sredstev družbene pomoči v stanovanjskem
Gospodarstvu za stanovanjsko graditev za leto i989 in sicer:
^ za sofinanciranje oziroma za nakup stanovanj v družbeno usmerjeni
gradnji v znesku 6.700.000.000 din
-	za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v zasebni lasti v znesku
1.900.000.000 din
-	za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti v znesku
475.000.000 din
-	za sofinanciranje oziroma za nakup stanovanj v družbeno usmerjeni
stanovanjski gradnji za delavce v znesku 475.000.000 din
.za sofinanciranje izgradnje oziroma'za nakup stanovanj,
KI bodo pridobljena s prenovo stanovanjskih hiš
. za oddajo poslovnih prostorov v najem
1.
1.
Pravico do posojila iz sredstev družbene pomoči za
gradnjo ali nakup stanovanj za svoje delavce v druž-
öeno usmerjeni stanovanjski graditvi lahko uveljavlja-
lo organizacije združenega dela:
-	ki začasno niso sposobne oblikovati v skladu
skupne porabe dovolj sredstev za planiran obseg
stanovanjske graditve,
-	ki so sprejele srednjeročne in letne plane kadrov
1er plane stanovanjske graditve, usklajene s samou-
pravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske
skupnosti,
-	ki so sprejele samoupravne splošne akte o osno-
»ah in merilih za zadovoljevanje stanovanjskih potreb
svojih delavcev, usklajene z Zakonom o stanovanj-
skem gospodarstvu in Družbenim dogovorom o skup-
nh osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samou-
»avnih družbeno ekonomskih odnosov na področju
finovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji ter s Pra-
vnikom o družbeni pomoči v stanovanjskem gospo-
arstvu občine Celje in s pravilnikom o spremembah
"dopolnitvah tega pravilnika, ki ureja kreditiranje
sanovanjske graditve,
-	ki imajo v skladu s temi samoupravnimi splošni-
m akti sprejete prednostne liste upravičencev do
Sanovanj,
-	ki gradijo ali kupujejo nova stanovanja v okviru
wograma stanovanjske graditve stanovanjske skup-
nosti in v skladu s sprejetimi stanovanjskimi standardi
'Stanovanjski skupnosti,
-	ki imajo zagotovljena sredstva za lastno udelež-
30 in
-	ki so kreditno sposobne.
2.
Upravičenci do stanovanj, ki jih organizacije zdru-
ženega dela zgradijo ali kupijo s pomočjo posojila iz
Sfedstev družbene pomoči so:
-	mlade družine,
-	mladi strokovnjaki,
-	občani in družine, ki prvič rešujejo svoje stano-
•änjsko vprašanje in
-	družine z večjim številom otrok, ki izpolnjujejo
'tedeče pogoje:
^■j da imajo stalno bivališče na območju občine
~ da upravičenci ali njihovi družinski člani niso
'"letniki stanovanjske pravice na standardnem stano-
'änju ali lastniki vseljivega standardnega stanovanja
in
-	da upravičenci ali njihovi družinski člani še niso
"Strežno zadovoljili svojih stanovanjskih potreb
^^fužbenim stanovanjem.
»smislu prejšnjega odstavka te točke:
~ se štejejo za mlade družine:
~ mlada zakonca, ki nista starejša od trideset let,
~ mlade družine z najmanj enim otrokom, pri kate-
"" starša nista starejša od trideset let in
~ samohranilke oziroma samohranilci, ki niso sta-
nisi od trideset let.
-	se štejejo za mlade strokovnjake delavci, ki lahko
9|več pripomorejo k razvoju organizacije združene-
«ädela in ki izpolnjujejo kriterije ter merila organiza-
Jjie Združenega dela za priznanje tega statusa, v prvi
sti pa strokovnjaki z visoko izobrazbo in ki niso
"arejši od petintrideset let,
-	se štejejo za občane in družine, ki prvič rešujejo
stanovanjsko vprašanje, tisti občani in tiste dru-
/•e, ki še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjske-
J:^prašanja z družbenim stanovanjem in ki nimajo
"вгпо rešenega stanovanjskega vprašanja,
se štejejo za družine z večjim številom otrok
z najmanj tremi nepreskrbljenimi otroki, kjer
^saj eden od staršev zaposlen.
,i^astna udeležba organizacije združenega dela pri
j^etju posojila za gradnjo ali nakup stanovanja zna-
p^'ajmanj 30% od kupoprodajne cene stanovanja,
¡l^ojilo pa največ 70% od kupoprodajne cene stano-
Osnova za izračun lastne udeležbe in zneska pripa-
J°ćega posojila je razmerje med povprečnim me-
^f^im osebnim dohodkom na zaposlenega v organi-
liZdruženega dela v preteklem letu in med pov-
.'cnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposle-
v SR Sloveniji v preteklem letu.
4.
Pri uvrstitvi na prednostno listo upravičencev do
posojil ima prednost organizacija združenega dela, ki
ima glede na skupno število delavcev večje število
upravičencev do stanovanj, pravnomočno uvrščenih
na prednostni listi.
Pri enakem razmerju med skupnim številom zapo-
slenih delavcev in med številom upravičenih pričako-
valcev stanovanj pa ima prednost pri uvrstitvi na pred-
nostno listo organizacija združenega dela, ki je v pre-
teklem letu dosegla nižji povprečni osebni dohodek
na delavca.
II.
1.
Sredstva družbene pomoči, ki so namenjena za
kreditiranje zasebne stanovanjske graditve, pridobijo
organizacije združenega dela, ki jih dodelijo svojim
delavcem, ki izpolnjujejo pogoje za stanovanjsko po-
sojilo:
-	za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš v za-
sebni lasti,
-	za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v za-
sebni lasti in
-	za sofinanciranje izgradnje oziroma za nakup
stanovanj v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji.
- 2.
Upravičenci do posojil iz sredstev družbene pomoči
za vse vrste zasebne stanovanjske graditve, ki so
naštete v prejšnji točki, so delavci, občani in družine,
ki so našteti v drugi točki prejšnjega poglavja tega
razpisa, in ki izpolnjujejo še sledeče pogoje:
-	da imajo zagotovljeno lastno udeležbo,
-	da so lastniki nepremičnine, če gre za gradnjo ali
prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše,
-	da imajo zgrajeno stanovanjsko hišo do najmanj
tretje gradbene faze, če gre za individualno gradnjo,
-	da imajo veljavno gradbeno dovoljenje, če gre za
gradnjo stanovanjske hiše ali potrdilo o priglasitvi
gradbenih del, če gre za prenovo stanovanja ali sta-
novanjske hiše in
-	da imajo sklenjeno kupoprodajno pogodbo, če
gre za nakup stanovanja v družbeno usmerjeni stano-
vanjski gradnji.
3.
Delavec, ki zaseda družbeno stanovanje, ima pravi-
co do posojila le, če bo z gradnjo, nakupom ali preno-
vo stanovanja oziroma stanovanjske hiše izpraznil
družbeno stanovanje in ga izročil družbenemu stano-
dajalcu najpozneje v petih letih po dodelitvi posojila.
Delavec, ki mu je bilo dodeljeno posojilo za nakup
novega stanovanja v družbeno usmerjeni stanovanj-
ski gradnji, pa je dolžan izprazniti družbeno stanova-
nje v tridesetih dneh od dneva, ko mu je bilo kupljeno
stanovanje izročeno v skladu s kupoprodajno po-
godbo.
Če delavec ne izprazni družbeno stanovanje v ro-
kih, iz prejšnjih dveh odstavkov, dospe posojilo v izte-
ku posameznega roka za izpraznitev stanovanja takoj
v celoti v vračilo. Neodplačani del posojila pa se
revalorizira po stopnji, po katerih revalorizirajo stano-
vanjska posojila banke.
4.
Šteje se, da ima delavec zagotovljeno lastno
udelžbo:
-	če ima zgrajeno stanovanjsko hišo do najmanj
tretje gradbene faze, ko gre za posojilo za individual-
no stanovanjsko gradno ali
-	če ima zagotovljeno najmanj 30% sredstev od
predračunske vrednosti, ko gre za prenovo stanova-
nja ali stanovanjske hiše oziroma od kupoprodajne
cene stanovanja, ko gre za posojilo za nakup stanova-
nja v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji.
Za lastno udeležbo v smislu druge alineje prejšnje-
ga odstavka se štejejo privarčevan denar, dokazan
s hranilno vlogo, namesko posojilo na privarčevan ali
vezan denar v banki, material, vloženo delo delavca in
druga dokazljiva vlaganja v stanovanjski objekt.
5.
V prijavi na razpis morajo organizacije združenega
dela, ki se potegujejo za sredstva družbene pomoči za
kreditiranje zasebne stanovajske graditve svojih de-
lavcev, navesti za delavce, ki izpolnjujejo pogoje za
posojilo:
-	osebne podatke delavca (priimek in ime, rojstne
podatke in naslov njihovega stalnega bivališča),
-podatke o skupnem dohodku delavca in njegovih
družinskih članov v preteklem letu,
-	podatke o kraju gradnje ali prenove stanovanja
oziroma stanovanjske hiše ali nakupa stanovanja
v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji in
-podatke o doseženem povprečnem osebnem do-
hodku na zaposlenega v organizaciji združenega dela
v preteklem letu.
6.
Pri pridobivanju sredstev družbene pomoči za kre-
ditiranje vseh vrst zasebne graditve svojih delavcev
v okviru razpisane vsote za posamezne vrste posojil
so organizacije združenega dela udeležene v enakem
razmerju, kot so glede na število delavcev, za katere
pridobivajo sredstva, zastopane v skupnem številu
vseh delavcev vseh organizacij združenega dela, ki so
se prijavile na razpis.
7.
Organizacije združenega dela, ki so pridobile sred-
stva družbene pomoči za kreditiranje zasebne stano-
vanjske graditve, dodeljujejo posojila svojim delav-
cem v skadu s svojimi prednostnimi listami, v skladu
s samoupravnimi splošnimi akti, s katerimi urejajo
zadovoljevanje stanovanjskih potreb svojih delavcev,
in v skladu s Pravilnikom o spremembah in dopolni-
tvah Pravilnika o družbeni pomoči v stanovanjskem
gospodarstvu občine Celje, ki ga je sprejela stano-
vanjska skupnost.
če organizacije združenega dela nimajo usklajene
svoje samoupravne splošne akte, s katerimi urejajo
zadovoljevanje stanovanjskih potreb delavcev, s pra-
vilnikom stanovanjske skupnoti iz prejšnjega odstav-
ka, uporabljajo pri odločanju o posamičnih pravicah
in obveznostih delavcev neposredno pravilnik stano-
vanjske skupnosti.
8.
Varstvo svojih pravic v zvezi z uveljavljanjem pravi-
ce do posojila iz sredstev družbene pomoči uveljavlja-
jo delavci na način in po postopku, ki sta določena
s samoupravnimi splošnimi akti organizacije združe-
nega dela, v kateri delajo.
9.
Organizacije združenega dela morajo odločiti o do-
delitvi posojil svojim delavcem v šestdesetih dneh od
dneva, ko prejmejo obvestilo stanovanjske skupnosti
o znesku sredstev, ki so jim na razpolago za posojilo
delavcem.
Sklep organizacije združenega dela o dodelitvi po-
sojila delavcu mora vsebovati poleg drugih podatkov
tudi osebne podatke o delavcu, znesek posojila dobo
vračanja, obrestno mero, določilo o revalorizaciji po-
sojila ali o pospešenem vračanju posojila, namemb-
nost posojila in določilo o obveznosti izpraznitve
družbenega stanovanja.
lil.
1.
Borci NOV in delavci, ki so zaposleni pri samostoj-
nih obrtnikih in ki izpolnjujejo pogoje iz druge točke
prvega poglavja tega razpisa, se prijavijo, ko uveljav-
ljajo pravico do posojila, neposredno pri stanovanjski
skupnosti.
Prijavi na razpis morajo priložiti:
-	zemljiško knjižni izpisek,
-	gradbeno dovoljenje, če gre za gradnjo stano-
vanjske hiše ali potrdilo o priglasitvi gradbenih del, če
gre za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše,
-	predračun gradbenih del, če gre za prenovo sta-
novanja ali stanovanjske hiše,
-	kupoprodajno pogodbo, če gre za nakup novega
stanovanja v družbeno usmerjeni stanovanjski grad-
nji in
-	potrdilo o vseh doseženih dohodkih upravičenca
in njegovih družinskih članov v letu 1988.
2.
Pravice in obveznosti pri uveljavljanju posojila se
bodo za borce NOV in delavce, ki so zaposleni pri
samostojnih obrtnikih, presojale po enakih načelih,
kot veljajo za delavce v organizacijah združenega
dela. Pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih imajo
v smislu drugega poglavja tega razpisa organizacije
združenega dela, ima glede borcev NOV in delavcev,
ki so zaposleni pri samostojnih obrtnikih, stanovanj-
ska skupnost.
IV.
Skupne določbe za vse vrste posojil za organizacije
združenega dela, za delavce in občane so sledeče:
-	razpisni rok za sprejemanje prijav znaša trideset
dni od dneva objave tega razpisa;
-	rok za objavo razpisnih rezultatov je trideset dni
od dneva izteka razpisnega roka;
-	organizacije združenega dela vlagajo prijave na
razpis za posojila za nakup stanovanj v družbeno
usmerjeni stanovanjski gradnji in za pridobivanje
sredstev družbene pomoči za kreditiranje zasebne
graditve svojih delavcev pri Ljubljanski banki. Splošni
banki Celje, Poslovni enoti za stanovanjsko in komu-
nalno gospodarstvo, Vrunčeva 1, pri kateri prejmejo
ustezne obrazce in vse potrebne informacije;
-	borci NOV in delavci, ki so zaposleni pri samo-
stojnih obrtnikih, vlagajo prijave na razpis pri Samou-
pravni stanovanjski skupnosti občine Celje, Celje,
Gledališka 4, pri kateri tudi prejmejo ustrezne obraz-
ce in vse potrebne informacije;
-	obrestna mera za vse vrste posojil se bo določila
v roku enega meseca, vendar pa za leto 1989 ne bo
višja od 15%;
-	organizacije združenega dela in delavci, ki jim
t>odo dodeljena stanovanjska posojila, bodo lahko
izbirali med revalorizacijo posojil po stopnji, ki je
enaka 50% revalorizacije, po kateri revalorizirajo sta-
novanjska posojila banke, in med pospešenim vrača-
njem posojila; pri pospešenem vračanju posojila se
mesečne anuitete povečajo vsako leto za enak odsto-
tek, kot so se povečali povprečni osebni dohodki v SR
Sloveniji v preteklem letu;
-	pravice in obveznosti ter odgovornosti organiza-
cij združenega dela in delavcev ter občanov, ki se
bodo prijavili na razpis, se bodo presojale v skladu
s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilni-
ka o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu
občine Celje, ki je bil objavljen v Uradnem listu SR
Slovenije štev. 11/89.
V.
1.
Sofinanciranje izgradnje oziroma nakup stanovanj
je razpisan za sledeča stanovanja, ki bodo pridoblje-
na s prenovo naslednjih stanovanjskih zgradb:
-	za trisobno podstrešno stanovanje s površino
69,50 m^ z izhodiščno ceno 4,019.873 din/m^ in
s predvidenim rokom dograditve 30. 6. 1989, ki se
gradi na Vojkovi 1 v Celju,
-	za trisobno podstrešno stanovanje s površino
80 m^ z izhodiščno ceno 4,019.873din/m^ in s predvi-
denim rokom dograditve 31. 8. 1989, ki se gradi v Nu-
šičevi 12 v Celju ter
-	za trisobno podstrešno stanovanje s površino
69,50 m^, z izhodiščno ceno 4,019.873 din/m^ in
s predvidenim rokom dograditve 31. 8. 1989, ki se
gradi v Ulici Kozjanskega odreda 6 v Štorah.
2.
Če se bo na razpis prijavilo več organizacij združe-
nega dela, bo imela prednost pri sofinanciranju iz-
gradnje oziroma pri nakupu stanovanja tista organi-
zacija združenega dela, ki ima glede na skupno števi-
lo delavcev več upravičencev do stanovanj, pravno-
močno uvrščenih na prednostni listi. Pri enakem raz-
merju med skupnim številom zaposlenih delavcev in
med številom upravičenih pričakovalcev stanovanj pa
bo imela prednost tista organizacija združenega dela,
ki je v preteklem letu dosegla nižji povprečni osebni
dohodek na delavca.
Če se bo na razpis prijavilo več posameznikov, bo
imel prednost pri sofinanciranju izgradnje oziroma
pri nakupu stanovanja tisti delavec oziroma občan, ki
je v preteklem letu dosegel nižji povprečni osebni
dohodek na družinskega člana. Pri enakem povpreč-
nem dohodku na družinskega člana v preteklem letu
pa delavec ali občan, ki živi v slabših stanovanjskih
razmerah. Stanovanjske razmere se bodo v tem pri-
meru ocenjevale v skladu s točkovnikom, ki je sestav-
ni del Pravilnika o družbeni pomoči v stanovanjskem
gospodarstvu občine Celje, ki je bil objavljen v Urad-
nem listu SR Slovenije štev. 15/88.
3.
Prijavi na razpis morajo organizacije združenega
dela priložiti:
-	podatke o skupnem številu zaposlenih delavcev
in o številu delavcev, pravnomočno uvrščenih na
prednostni listi upravičencev do stanovanj in
-	potrdilo o doseženem povprečnem osebnem do-
hodku v organizaciji združenega dela v preteklem
letu.
Delavci in občani morajo prijavi na razpis priložiti
potrdila o vseh doseženih osebnih dohodkih in dru-
gih prihodkih v preteklem letu za vse družinske člane.
Rok za prijavo na razpis znaša petnajst dni od
dneva objave tega razpisa.
Rok za objavo razpisnih rezultatov znaša trideset
dni od izteka razpisnega roka.
Prijave sprejema Samoupravna stanovanjska skup-
nost občine Celje, Celje, Gledališka 4.
VI.
1.
Oddaja poslovnih prostorov v najem je razpisana za
sledeče poslovne prostore:
-	poslovni prostor v Celju, Zidanškova ulica 7 s po-
vršino 26 m^,
-	poslovni prostor v Celju, Zidanškova 18 s površi-
no 17m^,
-	poslovni prostor v Celju, Zagata 4 s površino
40 m^
-	poslovni prostor v Celju, Stanetova ulica 18/a
s površino 36 m^,
-	poslovni prostori v Celju, Trg svobode 10 s skup-
no površino 168m^ ki se nahajajo v drugem nad-
stropju te zgradb«
-	kletni prostori, ki se nahajajo pod zgradbo Trg
svobode 10 v Celju, s približno površino 250 m^,
-	kletni poslovni prostori, ki se nahajajo pod zgrad-
bo Titov trg 3 v Celju s približno površino 80 m^ in
-	poslovni prostori v Celju, Malgajeva 8 s površino
107m='.
Vsi poslovni prostori, razen poslovnih prostorov
v Malgajevi 8, se bodo oddali v najem za nedoločen
čas. Poslovni prostori v Malgajevi 8 se bodo oddali
v najem do 31. 8. 1990.
Poslovni prostori v Zidanškovi 18, v Stanetovi ulici
18/a, v Malgajevi ulici 8 in kletni poslovni prostori na
Trgu svobode 10 in na Titovem trgu 3 so takoj na
razpolago, ostali poslovni prostori pa bodo na razpo-
lago, čim bo stanovanjska skupnost zagotovila dose-
danjima najemnikoma oziroma stanovalcu druge
ustrezne poslovne prostore oziroma stanovanje, kar
pa se bo zgodilo najpozneje do konca poletja 1989.
2.
Prednost pri oddaji v najem bo imel kandidat:
-	katerega dejavnost je-najbolj usklajena z oprede-
litvami o razvoju občine ali krajevne skupnosti glede
razvrstitve po deficitarnosti,
-	katerega dejavnost se najprimerneje vključuje
v okolje, v katerem se nahaja poslovni prostor.
-	ki bo ponudil najkrajši rok za ureditev poslovne-
ga prostora in za začetek poslovanja in
-	ki bo predstavil najprivlačnejšo vsebino po-
nudbe.
3.
Bodoči najemniki so dolžni na svoje stroške urediti
razpisane poslovne prostore v skladu s projekti, ki jih
bo potrdila stanovanjska skupnost, ki bo opravljala
tudi gradt>eni nadzor, in v skladu z morebitnimi smer-
nicami spomeniškega varstva.
4.
Prijave na razpis, ki morajo vsebovati:
-	predstavitev udeleženca razpisa,
-	podrobno predstavitev dejavnosti,
-	rok, v katerem bodo kandidati uredili poslovni
prostor in rok, do katerega bodo kandidati začeli
s poslovno dejavnostjo ter
-	izjavo, da bodo kandidati uredili poslovni prostor
na svoje stroške,
je treba poslati v petnajstih dneh od dneva objave
tega razpisa Samoupravni stanovanjski skupnosti ob-
čine Celje, Celje, Gledališka 4, pri kateri prejmejo
udeleženci razpisa tudi podrobnejše informacije.
Rok za objavo razpisnih rezultatov znaša trideset
dni od izteka razpisnega roka.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA
SKUPNOST OBČINE CEUE
22. STRAN - NOVI TEDNIK
20. APRIL 1981)
^fl. APRIL 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
20. APRIL 1981)
Trinajsta miss iz Ceija
v petek zvečer so v Klubu
Casabllanca »strokovnjaki
za žensko lepoto« izbirali
predstavnico mesta Celja
za sklepno prireditev Miss
Slovenije (iz neuradnih lo-
gov sem izvedel, da za sre-
čanje slovenskih lepotic
kandidra Laško v sklopu
prireditve Pivo in cvetje).
Organizatoija akcije, ted-
nik Kaj in lestvica sloven-
skih diskotek, ki sta potenci-
alno boginjo za republiški
naslov izbrala letos že dva-
najstkrat, v Casabllanci z od-
zivom mladih leporaslih
bombic nista bila ravno sreč-
na. Devet prijavljenih je ob-
čutilo besedno maltretiranje
voditelja programa Stojana
Aureija, ki je od lepotic na
vsak način hotel odkriti de-
javnost na področju sexa.
Najbolje se mu je zoperstavi-
la prav bodoča miss, ki resni-
ci na ljubo ni imela prehude
konkurence.
In kdo je letošnja najlepša
mladenka v Celju? V pogo-
voru, še pred uradno razgla-
sitvijo (dober občutek, a ne?)
mi je vsa na trnih zaupala, da
je Cordana Lah iz Celja (na
sliki), sicer študentka na Fi-
lozofski fakulteti v Ljublja-
ni. Na končuje še prišepnila:
»Sploh se nisem prijavila,
ampak so me kar potegnili iz
množice. O teh izborih za
miss do sedEÙ še nisem resno
razmišljala, vendar mi zade-
va post£ya vedno bolj všeč.«
Ja, všečne so bile tudi na-
grade. In če smo malo vraže-
verni, Gogi je bila trinajstica
naklonjena. Prišla, bila vide-
na, zmagala.
BOJAN KRANJC
Foto: EDO EINSPIELER
O starih
poifiicih in
navadali
Fotografija je doku-
ment časa, ki beži mimo
nas z veliko hitrostjo. Le
še malo je starih pokli-
cev in obrti, šeg in na-
vad, ki jih želimo ohrani-
ti vsaj na fotografskem
materialu, jih zabeležiti
in pokazati tudi našim
bralcem in jih ohraniti
rodovom, ki prihajajo za
nami.
Zato vas vabimo, da
nam sporočite, kaj se pri
vas dogaja, nas opozorite
na zanimivosti iz vašega
kraja. Radi vas bomo оШ-
skali, poklepetali in zabe-
ležili utrinek iz naše pre-
teklosti in sedanjosti.
Morda bo ob tem nastal
tudi stenski koledar, ka-
kršnega smo letos že iz-
dali.
Naš naslov pa tudi poz-
nate: Novi tednik, trg V.
kongresa 3a, »Za stare po-
klice in navade«.
EDI MASNEC
Slovenski narod, 18. april 1879
Jz Celja se nam piše: V nedeljo napravi celjska čital-
nica v dvorani pri Zlatem levu (Hotel goldenen Löwen)
v spomin srebrne poroke Njiju veličanstev presv.
cesarja in cesarice »pevski večer« s sledečim progra-
mom: 1. Hayden: »Cesarska himna«, zbor; 2. Nedved:
»Popotnik«, zbor; 3. Lisinski: »Prelja«, zbor; 4. Dr. G. I-
pavec: »Savska«, zbor; 5. Nedved: »Rožica«, osamo-
spev; 6. Kocijančič: »Oblačku«, zbor; 7. Mašek: »Pri
zibeli«, četverospev; 8. Lisinski: » Tuga «, bassolo
s spremljevanjem glasovira; 9. Dr. B. Ipavec: »Domo-
vini«, zbor; 10: pl. Zaje: »V boj«, zbor; Vstopnina za
osobo 40 kr. Čisti dohodek je namenjen podpornej
zalogi celjske gimnazije. Kolikor se spominjamo, bo to
prvikrat, ko bodo slovenski pevci v Celju izven čital-
ničnih prostorov nastopili ter tu nosili pesni naše
domovine pred večje občinstvo. Pesni so skozi in skozi
lepe. Torej na noge v nedeljo!
Kadar politik rožice
sadi, ponavadi zraste
-	ekonomsko-politić.
ni plevel.
Eden od rezultatov
usmerjenega izobra-
ževanja so - usmerje.
ni hohštaplerji.
Ali želimo Jugoslo-
vani vstop v EGS, da
bi tudi tam ustvarjali
-	»pozitivne ničle«?
Udeleženost dram-
skih igralcev na kon-
gresih je še en dokaz,
da so kongresne dvo-
rane postale - teater.
MARJAN BRADAČ
Staro za novo v Žalcu	J
Ob tem, da naša zakonodaja vsaj formalno dopušča vse več zasebniških pobud, kot gobe;
po dežju rastejo različne trgovinice, gostinski lokali, komisijske in druge prodajalne. Nekaj
izvirnega vendarle pomeni prodajalna Danija Arčana v Žalcu. V njej je namreč mogoče,
kupiti vse vrste akustičnih aparatov, poleg tega pa stare zamenjati za nove ali prenovljene!^
Tako lahko na primer stranke prinesejo v zakup stare barvne televizorje in v zameno, obj
primernem doplačilu kajpak, dobijo nove. Ne gre torej za klasično komisijsko prodajalnoj
saj lastnik starega aparata ne odkupi, če stranka ne vzame nekaj drugega.	vZi
Diaicocepsica natančnost
sodnilca Apostolisa
»Vranji krempelj«, Sebast-
jan Filič, je pod prisego izja-
vil, da ni bil nikoli vmešan
v kakšno čarovniško dogaja-
nje in je suhoparno kratko
orisal dogodek prejšnjega le-
ta. Ker ni hotel veljati za po-
vzročitelja govoričenje opisal
mladega Janžeta Skorjo za
povsem prisebnega in zani-
kal vsako možnost, da bi bil
fant pijan, ko je podrobno
opisal pogovor, ki ga je imel
dober teden po mgjskem do-
godku prejšnjega leta. Pri-
znal je sicer, da je imeni
Gmajneijeve in Brotkamer-
ce položil fantu na jezik, ven-
dar le zaradi tega, ker sta obe
že bili omenjeni v prejšnjih
čarovniških procesih. Za
ostala imena pa je rekel, da
jih je Janže navzyal po last-
nem nagibu.
Ko je zaslišal krojača, se je
sodnik lotil še Janžeta. Fant
je pripovedoval, da sta ga ti-
sto noč, ko je nosil vrč z vi-
nom, ustavili dve ženski
z besedami: »Kurbin sin, kaj
iščeš v tem času tukaj?!«
Medtem ko mu je ena vzela
posodo z vinom, mu jih je
druga naložila z žeblji obito
goijačo. Bil je prepričan, da
je po glasu in načinu govor-
jenja spoznal obe ženski, da
doma o tem ni nič pripove-
doval. Ko pa je prišel do so-
očenja z krojačem, se je Jan-
žetova izpoved bistveno raz-
likovala od Sebastjanove.
Oba, Janže in Sebastjan naj
bi namreč bila pred tem zavi-
la v hišo krojačevega bra-
tranca in tam krepko vlekla
iz vrča. A pri soočenju sta
ostajala vsak pri svojem.
Zasliševanje je bilo potem
za nek^ časa odloženo, ker
graščinski »vervalter« Ger-
mek ni bil v Laškem. Sodnik
je poročal o vsem kanzleiju
notranjeavstrijskih dežel,
oba zaslišanca pa je postavil
pod stražo.
Kancler Längersperg je pri
prebiranju poročila vendarle
prišel do prepričanja, da je
vsaj tej zadevi botroval alko-
hol. Posvaril je sodnika Apo-
stolisa, da se tem okolišči-
nam ni posvetil dovolj, da bi
bilo treba zaslišati še mater,
Uršo Škoija, če je bil Janže
pijan, če je bilo iz gostilne
prinešeno vino drugačno kot
v točilnici. Nadalje naj celj-
ski sodnik poizve več o tem,
v kakšnem stanju je bil Jan-
že ob vrnitvi domov in tudi
o tožbah, ki jih je v svoji
zmedenosti izgovarjal.
Dr.Apostolis je imel med
tem tri primere kriminalnih
dejanj v delu, zato je k copr-
niški zadevi prišel šele 1.
septembra. Zaslišal je naj-
prej mater, Uršulo Škorja, ki
je pod prisego izjavila, da je
bil sin čez dan sicer pijan, da
pa se je iztreznil in bil po
vrnitvi iz gostilne trezen. Za-
voljo vina ni mogla nič pove-
dati, ker ga ni pila.
Sodnik se je zdaj spravil
nad krojača, ki je bil zdaj še
manj zgovoren. Rekel je, da
je bilo vino pristno, torej
enako onemu v gostilni, gle-
de Gmajnerice in Brotka-
merce pa je ostal pri starem.
Zdaj pa je sodnik potegnil iz
rokava še enega aduta. Vpra-
šal je krojača Sebastjana če
je res, da ni imel nikoli nika-
kršnih doživljajev čarovni-
ške sorte in k^ je bilo takrat,
ko je dočakal jutro pod ne-
kim mostom? Takole v kot
zgneteni Filič, ki je na enem
prejšnjih zaslišanj prisegel,
da ni bilo nič takega, je but-
nil z resnico na dan. Priznal
je, da je bil takrat do grla
nalit.
Čeprav bi zdaj dr.Aposto-
lis že moral spoznati, da je
cela na trhlih, ali vsaj pijan-
skih nogah, se ni dal omajati.
Po pravem bi mu ostalo v ro-
kah le to, da bi kaznoval obe
ženski, ker sta pretepU mla-
dega Janžeta. Toda ostala
mu je še ena reč. Čarovnija
z vinom, vrč, ki so ga coprni-
ki spili in potem spet napol-
nili, mu je krepila prepriča-
nje, da sta ženski coprnici.
Zato se je obrnil na notranje-
avstrijsko vlado po dovolje-
nje da Gmajnerico in Brot-
kamerco aretira in podvrže
zasliševanju v mučilnici.'
Obe je sicer dal zapreti, ni pa^
tvegal začeti zasliševanja)
brez odobritve višjih. j
V vladi pa so takrat menillj
drugače kot dr. ApostolisJ
Ženski sta žrtvi nedokazljđ
vih govoric in da jih je treba]
do nastopa novih dokazov izi
pustiti na svobodo, so sporo-j
čili.	J
Prihodnjič]
ŠE ZADNJA SOJENJA^
V LAŠKEM
Ilustracija: (Valentinitsch »Hexen und Zauberer 113)
Podoba justifikacije iz leta 1507. Obsojenec spredaj v pf^'
sotnosti meniha čaka, da mu bo krvnik odsekal glavo-
V ozadju je drugačen primer usmrtitve. Žrtev po na kolesü
izpostavljena smrti od lakote in žeje ter krempljem
kljunom ptic ujed. Taka smrt je bila namenjena predvse^.
čarovnikom, coprnice so raje obešali, utapljali in skuril^
na grmadi.