206. številka. Ljubljana, v petek 11. septembra. XVIIL leto, 1885. Ichaja vBiik dun ive^er, izimrii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v h tr i j »k o-ogor»ko dežele za vbo leto 15 gld., za pol leta S gld., za Četrt leta 4 gld., za eden mertec 1 gld. 40 k». — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., /,a jeden raeaec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za ineHer., po 0 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plafiuje ee od ćetirinto^ne petit-vrste po 6 kr., čo se oznanilo jeoenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopiai naj se izvole t'rankovat>. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo iu upravništvo je v Rudolfa Eirbiša hiši, ^Gledališka stolba". U p ra v n i A t va naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Cis — Nemci, trans — Madjari. —.— Razprave časnikarske, ki so se nedavno vršile glede na stanje bližnje finančne izravnave mej Avstrijo in Ogersko, so potihnile, menda zato, ker :o dovolj razjasnile nekatera kritična stališča. Zlasti bančno vprašanje se bode potemtakem rešilo tako, da bode najlepši „status quo anteu. Želje čeških politikov so bile trdo naletele, dobile od važnega ogerskega časopisja odgovor, ki ga je mladočesko glasilo v Fragi primerjalo jako umestno — z brco. Vsa pota dra. Riegerja, njegov vlanski govor, v katerem je češke simpatije do Slovakov ponujal kot predmet kompenzacije, vse laskanje nekega dela čeških časopisov — vse to se je pokazalo le vsebino pogrešne, ali vsaj nepoplačane taktike. Madjari so 8e tem komplimentom nekateri skrivši, nekateri glasno smijali in zadnji čas so vsi jasno dopove-dali, „da nepremično stojijo na zakoniti podstavi dualizma in torej ničesar ne dovolijo, kar bi to podstavo utegnilo premakniti ali celo razrušiti". Predno so tedaj nekateri češki voditelji jeli se truditi za prijateljstvo in podporo madjarsko, kazalo je, postaviti se jim na stališče ogersko-madjarsko in s tega stališča pretresti svoje, to je češke želje. „Sebe varovati", dualizem zastopati, to je ogerska politika. Kaj je dualizem po svoji formalni strani,' to čitamo skoro vsak dan; a bistvo, duh, prava vsebina te znamenite, državnopravne tvorbe ne razodeva se tako rada, rajši se prikriva. Nihče nam pa bistva in jedra stvoritve bolje pojasniti ne more, kakor tisti, ki jo je bil poklical v življenje. V zgodovini dualizma nahajamo mu očetov naštetih več, kakor je prstov na roki. Beust, Andrassv, Csengerv, tudi Majlath in Sennyey imajo časih ime, da so zamislili in uživotvorili to državnopravno prikazen. V istini je avstro-ogerskemu ce-Larstvu tak obraz dal le Franc Deak, pogostem z Washingtonom primerjani Tablabiro iz Kehide; ostali so bili bolj nizki pomagači — recimo plejada okolu Deakove zvezde. In nadalje vemo, kar se je tolikokrat poudarjalo v parlamentu ter izven njega, da je Deakov dualizem bil postavljen na dva stebra, jeden steber: v Avstriji voditeljstvo nemško, drugi steber: v Ogcrski voditeljstvo madjarsko. Vse dua-listične naprave, vse funkcije tega mnogočlenega organizma kažejo, da so možje zidali na ta stebra. Toda po mislih madjarskih dualizem nema le narodnih podstav, nego tudi svojih političnih; narodne se kot „ratio legis" razumevajo same po sebi, politične podstave pa so izrecno zapisane v ogerskih postavah o politični izravnavi in neso le za Ogersko, marveč tudi za Avstrijo pogoj ustave. To je madjarski nazor bil in je še dandanes. S tem nazorom, pravijo sedaj Madjari in Nemci, ne ujema se politika Taaffejeva. Taaffe, pravijo, je Nemcem odvzel voditeljstvo tostran Litve, zatorej je počil jeden steber dualizma. Tako pa si neso dopovedavali koj iz kraja, ko je bila avstrijsko ustavoverno stranko zadela zaslužena usoda. Madjari so tej stranki privoščili padec, a ne zavoljo jednakopravnostnega programa Taaffeievega — saj trde, da sam grof Eduard Taaffe ni imel „druzega sistema" v mislih, — nego iz ozirov sebičnih. Dejali so, da se bode dalo za ogerska vprašanja več dobička izbiti iz nove, raznostavne in ne pretrd ne večine, nego li iz stare, mnogo jederniše. Toda čitali so pozneje od dne do dne, kako se tu pri nas zatira nemštvo; čim dalje Taaffe, tem huje za nemški princip, tem silnejša povodenj slovanska in povo-denj federalistiških tendenci j. In jeli so se bati, da to gibanje zapluskne tudi k njim. Res so prišli Zagrebški nemiri pred dvema letoma in koj je Madjarom prepregla dušo misel, da jih je poleg ruske propagande kriv tudi Taaffe, ker v svojem področji ne brzda Slovanov. Madjarsko javno mnenje se je začelo bati za avstrijsko nemštvo, za dualizem, jelo je milovati Nemce in dajati jim zdrave nauke. Madjari so torej tedaj, ko je dr. Rieger stopil prednje s svojim, češkim prijateljstvom, že mislili, da morajo biti jako oprezni. Vedeli so, da za uvodom pride morala, ki jim ne utegne ugajati. Uvod jim ni mogel biti kvarljiv in le nekaterim izmej njih jo bil zopern. Toda, ko so spoznali praktične postulate dr. Riegerjeve politike, zahteve češkega naroda glede na dualistično banko, tedaj so vsi „unisono" zagrmeli: „non possumus" ! Banka jim je bila v tej stvari le simbol. Kadar se razdrobi ta jedini, vkupni zavod države, kadar narodnostno načelo in pokrajinski federalizem dosežeta tudi banko, potem — tako umujejo — je zadet tudi okop državnopravnega dualizma, in ta sam se zgrudi na tla. Tako umovanje gonilo je Ogre, da so prejasno in preodločno odbili sleharno senco češke terjatve glede na banko. Terjatev češka je opravičena, toda misliti se je lahko dalo, da se Ogrom vidi destruktivna, kakor marsikaj druzega pravičnega. Boje se, da bi take „destruktivne" tendencije ne udarile tudi k njim čez mejo: ali ne stanujejo v Zagrebu tudi Hrvatje in na Sedmograškem no tudi Nemci in Ru-munci? Kaj ne bi le ti utegnili zahtevati za Zagreb in Sibinj glavne poddružnice s svojimi ravnateljstvi ? Madjari imajo še vedno Deakov dualizem pred očmi. Da bi kaj njemu na kvaro privoščili komu druzemu, morali bi se poprej odreči dualizmu samemu. To je jasno iz srditosti, s kakeršno so se madjarski listi zagnali v bančne predloge češke. A jasno je moglo biti že iz značaja in politike Madja-rov samo po sebi. Ko bi so bili češki politiki, pred vsemi dr, Rieger zamislili v madjarsko ulogo, ja-valjne bi mogli pričakovati vspeha za-se, da so šli bratit se z gospodo v Pešti, pozabivši vez, ki jih veže z ogerskimi Slovani. Občni zbor slovenskega društva v Mariboru, dne 6. septembra t. 1. (Dalje.) Naši poslanci trudili so se, leta 1880. bilo je skleneno, naj bodo učiteljišče v Mariboru slovensko; na to se je dotični minister opominjal še lani, a rekel je, da ničesar ne stori, češ, kako bi potem nemški dijaki izhajali. No, kako pa naši slovenski izhajajo, če je vso nemško? In če so nemški dijaki zmožni, da se v par urah naučijo toliko slovenski, da nam jih potem pošiljajo sem kot učitelje na slovenske šole, potem se bodo gotovo veronauk, pri-rodopis itd. v slovenskem jeziku lahko urili. Državni zbor je sklenil, da naj bi učiteljišče v Mariboru bilo slovensko, zdaj pa so nam dali na učiteljišči namesto dveh ur pouka iz slovenščino štiri, — to je vse. To so reče, ne le poslance, ampak celi narod imeti za norce. Bili smo pri Taaileji s spomenico „Slovenskoga, društva". Tista reč se je izročila, dotične točke so se povedale v nemškem jeziku in v kratkem se je reklo, ta in ta točka se hoče izvršiti, namreč, da ne bodo več ljudij pošiljali za uradnike, ki slovenski ne znajo, Turčinov se je najavilo že 350, ki pridejo z deputacijo in tri turške kavarne so že v Požegi, ki točijo črno kavo po 5 krajcarjev, dočim jo črna kava v naših krščanskih in židovskih kavarnah poskočila od 10 na 12 krajcarjev. Pa tudi drugih modernih stvarij smo dobili. Neki žid imenom Ilocke nalovil je 28 takih stvo-renj, ki so se prej zvale „djevojke", in to je razložil v nekej kantini v vojaškem taboru onkraj Orljave. Zapovedujoči general se je kar presenetil, ko je tako gospodarstvo opazil in je tudi interpeloval slavni magistrat, kako da je mogel kaj takega dopustiti. A dobil je odgovor, da se je žid že preje tam naselil s svojo robo, ter da je vojaški tabor k njemu prišel, ne pa on k vojaškemu taboru. Če Vam še povem, da jo naš slavni magistrat tudi nekaj pametnega naredil, da je spodil iz Požege „osješke tamburaše", ki so nek večer v javnoj j gostilni igrali „czardaš", kateri so naročili madjarski natakarji, ki so se kar jatomice semkaj, sam Bog ve od kod,rdotopli, in da se za jedno sobo že plačuje po 30 gld. na noč, sem Vam /a danes dosti i povedal. Spectabilis. 1JSTEK. Iz Slavonije. in. V Požegi napredujemo v kulturi uprav orijaš-kim korakom. Odkar imamo godbo vsak popoludne na našem glavnem trgu, premenilo se je dokaj. Naše Požeške Milke, Belke in Šarke (tako se namreč zovejo krave) zgubile so zlato svobodo, ker so se v nedeljo prebedasto ponašale. Ko se je namreč v nedeljo popoludne produ cirala na našem glavnem trgu godba polkovnije "VVetzler in so šetale gori in doli po glavnem trgu lepe in nelepe „Požegannerce" ter generaliteta in častniki vseh barv, prišle so s paše, kamor hodijo vsak dan, nase Milke, Belke in Šarke, a nevajene tolike proniene na sicer praznem glavnem trgu, pričele so bezgati in jedna taka Milka, iz Vučjaka doma, zabušila se je naravnost mej generaliteto, a že le tedaj, ko jo je sam general baron Ramberg lastnoročno pogladil, se je umirila ter odšla mirnim korakom naprej pr.oti svojemu domu. Vsled tega iz- dal je slavni naš magistrat naredbo, da imajo vse Požeške krave doma ostati in da nemaj o več manevrirati po mestnih ulicah, dokler bodo trajali vojaški manevri. Ko bi slavni naš magistrat izdal še naredbo, vsled katere bi morale doma ostajati i Požeške goske, ki defilirajo pri vsakej paradi, bi mesto Požega povsem zgubilo staro svoje lice. Jaz, ki poznam energijo Požeškega magistrata, menim, da bode varoški bobnar še pred prihodu najvišjega gosta proglasil naredbo glede Požeških gosek, katerim itak preti velika nevarnost, ter bodo pri tej priliki decimirane. Magjarski ministri Tisza, Orszi in Foje-vary, katerim je bila politiška oblast Požeška opredelila stanovanje v Stražemanu, brzojavili so, da ne vsprejmo te ponudbe, marveč da hočejo stanovati v Požegi samej. Čeravno bo to teško šlo, ker se vsakdo brani vsprejeti take goste, ki želijo imeti nad streho, pod katero stanujejo i magjarsko zastavo, bo ipak dobil minister Tisza, ki želi vsprejemati i deputacije, stanovanje, katero mu je odstopil ban grof Khuen-lledervarv. potem se da še nekaj podpore za slovenske pravnike, ki ustopijo kot praktikanti pri c. kr. namestništvu v Gradci, ker baje pravica tako zahteva, katere pravice pa do zdaj nesmo poznali. Vprašali smo zaradi znane afere o cesarski zastavi v Slov. Bistrici, ali ostalo je brez odgovora. Jedenkrat pride nek minister in reče, naj ne zahtevamo, da bi dal odgovor na to interpelacijo. „Zakaj pa stavimo vprašanje?4' „Da, to je težko". Glejte nasledke, zdaj so ravno tam nekega slovenskega profesorja potolkli. Jednega so zaprli, da niti ni mogel k volitvi. Če je vse jedni stranki dovoljeno, potem mi ne vidimo več pravice, ne vlada več postava. — Kaj to raj storiti? Ne opravimo na Dunaji nič, hodimo sem, tja, gubimo čas, denar se trati, napredka ni nobenega. Letos smo se bili naveličali vsega tega. Sestavili smo naše terjatve tako skromno, da jih skromnejše nesmo staviti mogli. Združili smo se in grof Hohenvvart nas je predstavil Taaffeju, pa tako, da se mi je skoro čudno dozdevalo, češ: „ti gospodje Vam hočejo neke želje izraziti"; mislil sem, da je Hohemvart tudi naš poslanec! Reklo se nam je, da ni mogoče, „die Verhalt-nisse sind so"; menil sem toraj k Vošnjaku: hodiva, kaj bomo to govoričenje poslušali. Kasneje se nam je naznanilo, da se bodo nam izpolnile nekatere terjatve. Vprašali smo za garancije, odgovorilo se je: „das Wort eines Kavalirs". No, kaj se nam je izpolnilo? Nič — Kako moremo potem stopiti poslanci pred svoje volilce? Vprašali smo, kaj iščejo nemški ravnatelji in profesorji na gimnazijah po Slovenskem, v Trstu, Pazinu, Kopru, Mariboru itd. ? Ljudi od zunaj pošiljajo sem, naše pa pošiljajo taino in onamo, ali pa niti službe ne dobijo in morajo na Hrvatsko, da dobijo konci kruh. „To se ne more tako hitro spremeniti." Zakaj pa je na Hrvatskem šlo, kjer se je kar reklo: „Dragi Premru. zdaj bodeš sel domu." — Danes se naj posvetujemo, kako bi treba bilo ukreniti, da bi kaj dosegli, kako naj postopamo? Moja misel je bila, da slovenski poslanci zložijo naša petita, potem jo podpišejo vsi poslanci in se reče vladi, pri čem da smo, da se potem vemo ravnati, kako naj dalje postopamo. Moja misel je dalje, slovenski poslanci naj bi se združili s hrvatskimi Dalmatinci, vseh nas bi bilo '23. S temi naj bi vsi kak podklub napravili, kajti v Hohemvar-tovem klubu Slovenci nesmo v preteklih Šestih lotih nič dobili in tudi v prihodnjih ne bomo nič dosegli. Slovenci naj se združijo v jedno shodišče. Moramo se zvezati s svojimi brati. Ta misel se razpravlja povsod mej Jugoslovani vedno bolj in bolj, in vsi, katerim je resnično za blagor našega naroda, so teh mislij. Od načelništva se je pri Hohenvvartovem klubu samo govorilo in vprašalo, kaj vlada želi in kaj ona misli, ne pa tudi kaj narod misli in želi. Mi ne vemo, zakaj bi se mi za vlado tako potezovali, ako ona z nami tako ravna, kakor še nikdar, kar vlada ustava. Nekdaj, ko nam neso dovolili taborov, je Giskra kar brzojavil: „le dovoliti". Sedaj so nam jih pa pred par leti v vseh instancah prepovedali. To je absolutizem pod krinko parlamentarizma. — (Burno odobravanje.) Dr. Gre goric se popolnem vjema z besedami g. Eaiča. Naši poslane! sedijo že 25 let v državnem zboru, prva leta so bili krepki, dobri govorniki, prišli bo pa s praznimi rokami nazaj, rekoč : „vlada nam je neprijazna in večina" ; ljudstvo je tiste poslance zopet poslalo v državni zbor, kajti imelo je zaupanje do njih. Prihajali so vedno s praznimi rokami. Nastopila je druga vlada, druga večina. Vedno se pravi: večina je naša vlada naša; pod-pirajmo vlado, ker je naša." Prešlo je 5, G let, pa prišli so poslanci z ravno tako praznimi rokami domov, kakor prej. Da mi v Hohenwartovem klubu nemarne nobene pomoči iskati, smo videli; minister Conrad je poslancem slovenskega naroda rekel znane, razžaljive besede v obraz, kaj takega, to se reče razžaliti celi narod, in da je imel Hohemvartov klub resno voljo, bi se drugače za nas potegnil, kakor se je Kaj bodo se konservativni Tirolci, Solnogra-čani itd. z našimi zadevami brigali? Če mi rečemo, nas nemčijo, jim je to nazadnje še prav. Kaj, če mi rečemo, naš kmet propada, ker nemajo pridelki cene, odgovorijo, kaj to nas briga, pri nas so drugačne razmere. V Hohenwartovem klubu nemarno nikake pomoči iskati, mi imamo neke potrebe, katerih drugi nemajo. Nas nemčijo sistematično šolski nadzorniki pri tajnih ukazih........Gmotna vprašanja. Mi vsi živimo od vina; Kranjci. Dalmatinci bodo nas podpirali, ostali nas ne bodo podpirali. Naš kmet gre na nič, ne zato, ker nič ne zraste, nego zato, ker pridelki nemajo cene. Lansko vino, ki ni slabo, se mora prodati po 7 do 5 kr. liter, pa ga še prodati ne more. Kje je davek, od česa bo živel? Naroil živi ali kako? Želodec si i-apolni s salato in s takimi stvarmi, ter gre pri tem fizično na nič, ker nema dovolj potrebne1 hrano. Madjari imajo take prcdpravice, da če Ljubljančan blago iz Trsta dobiva, mora vcčo voznino plačati, kakor če bi blago došlo iz Šiofoka na Oger-skem. Gornji Štajerci bi kupovali vino pri nas, pa jih vožnja preveč stane, več kakor iz Ma d jurskega. Mi imamo samo z Jugoslovani jednake narodne in gospodarstvene razmere. S temi moramo toraj stopiti v neko zvez'\ da bodcmo tako večino odločevali. Le potem smemo upati, da bodemo kaj dosegli. (Živahno odobravanje.) (Konec prih.) j&ni razgled. Notranje rtežele, V L j u b 1 j a n i 11. septembra. Dnevni red otvorilnej seji <1i*žuviic£u zbora 22. t. m. je. 1. U vedenje in obljuba starostnega predsednika. 2. Nas: avl jen je porovodij za začasne posle. 3. Obljubovanje poslancev. 4. Objava c. kr. vlade, da se slovesno državni zbor otvori 26. sept. Da so v Taaffe j evo ministerstvo pokliče kak bivši član ustavoverne stranke ali sploh kak tak mož nastavi na kako visoko mesto, to ni nič nenavadnega. Tako se tudi sedaj govori, da lisaiičsii miiaiKfcr postane baron Widmann, tirolski namestnik. Baron Conrad pa pojde za namestnika na Tirolsko. Na grofa Schouborna, o katerem se je govorilo, da bi postal naučni minister, se neki nič več ne misli. Z Widmannom bi Slovanom ne bilo nič pomagano. To bi le dokazovalo, kako se motijo oni, ki si od Taaffejeve vlade za Slovence vse dobro obetajo V Levovu bil je shod poljtikiSi in B'aas5n«- sBcili arheologov. Grof Adalbert Dzieduszvcki otvo-ril je shod s poljskim in rusinskim nagovorom in omenjal, da ideja sporazumljenja vedno napreduje. Slavil je blagosrčnost cesarja, katerega pravična in modra vlada je zabrnila na nova slavna pota in vsem narodom omogočajo mirni razvoj. Govornik je končal z živio-klici na cesarja. Rusinski škof Peleš zahvalil se je za častipolno povabilo in izjavil svoje presrčno veselje o napredujočem sporazumljenji obeh narodnostij. V na nje svoje čute, „po polnem takov ste, kakeršnega sem si v duhu slikal mladega pisatelja, vrednega moje podpore. Niti lasii bi na vas drugače ne položil. Zlagate se do poslednje črte z mojim idealom. Ven-der je treba, da bi vam svoje namere nekoliko pojasnil No saj veste: jaz sem vroč prijatelj literature, naše narodne češke literature in tako dalje. Želim, da bi mogel prispeti s svojimi zakladi k razcvetu češke književnosti; ti zakladi pa žal bože neso spisovateljski talenti, ampak podjetje in skrivno imetje." Vojteh se odpove v duhu govornika vsem predsodkom, katere sta v njem vzbudila grobo obličje in pajaška frizura. (Dalje prih.) dam. Ob 10. uri zvečer je podkralj vsprejel deputacijo. Njen voditelj Maniaardi prečital je adreso, v katerej se poudarjajo zasluge podkralja, da se je napominano vprašanje tako povoljno rešilo, in se mu zato izreka zahvalo. Nazadnje je deputacija zaklicala trikrat „Živio kedive!", kateri klic je ponovila potem zbrana množica na dvoru palače in po mestnih ulicah. Podkralj je bil globoko ganen in le kratko je mogel odgovoriti deputaciji in jej zagotavljal, da hoče skrbeti za vse Egipčane in za razvoj Aleksandrije. Na to je stopil podkralj na peron veličin stopnic in množica ga je zopet navdušeno pozdravila. Še le proti polunoči so se ljudje razšli. JBrazilijaki ministerski predsednik objavil je v senatu, da vlada vsprejme načrt zakona o emancipaciji robov, kakor sta ga sklenili zbornici, da se tako izogne konfliktu s parlamentom. To je neki utrdilo stanje ministerstva. Dopisi. Iz Celovca 8. septembra. [Izv. dop.] (Od našega odposlanega poročevalca.) Sicer precej tiho mesto Celovec, katerega celo po letu dohajoči mnogi tujci posebno ne ožive, je zadnje dni izredno oživelo, podobno je vojaškemu ostrogu, kajti nad 2000 vojakov nastanjenih je tukaj, mnogo tisoč pa v okolici. Včeraj in danes dospelo je mnogo tujcev iz raznih krajev, da vidijo presvetlega cesarja, ki bode tri dni v Celovci in pri manevrih. Danes točno ob 6. uri zjutraj pripeljal se je cesar z mnogim spremstvom. Na kolodvoru pričakovali so ga deželni glavar, mestni župan in drugi načelniki uradov. Presvetli cesar, dasi že štirinajst dnij zmirom na potovanji, v Kromeriži pri vojaških manevrih v Plznu in v Dunajski okolic', videti je izvrstno zdrav, in jedva se je vlak ustavil, stopil je hitro z voza. Najprvo je govoril s F. Z. M. baron Kuhnom, potem ga je pozdravil deželni glavar v imenu dežele. Cesar se mu je kratko zahvalil. Na to pozdravil je cesarja s prav krepkim ogovorom župan g. Jesernik, rekoč, da, ko je presvetli cesar pred tremi leti odšel iz dežele, so kmalu potem divje vode razdejale mnogo imenja Obupajoč je Korošec gledal na razvaline, a velikodušna pomoč cesarjeva je kmalu zacelila globoke rane in posušila solzne oči prebivalcev. In sedaj, ko blagovoljno cesar zopet obiskuje njemu toli zvesto deželo, zbrala je Koroška na vseh poljih, v kmetiji, obrtnijstvu, trgovini, vedi in umetnosti, vse svoje moči, da je zbrane izkaže preljubljenemu vladarju, skrbnemu očetu svojih podanikov, kateremu se imajo tolikanj zahva-1Jti. Naglašal je župan nadalje, da Korošci ne hranijo samo svoje zvestobe do presvetlega vladarja in vzvišene cesarske rodbine, nego, da tudi mladino, njih potomce, vzgajajo v avstrijskem patrijotičnem , za vodenico. 8. septembra: Alojzija Starin, hišnega posestnika hči, 4*/i leta, Gruberjeve ulice št. 5, za drisko. 9. septembra: Franca Jesenko, dekla, 23 let, Stari trg št. 19, za jetiko. — Peter Thoman, kamnosek, 65 let, Dunajska cesta št. 19, za vnetjem členkov. 10. septembra: Marija \Valland, gostija, 75 let, Stre-liške ulice št. 6, za prsno vodenico. V deželnej bolnici: 2. septembra: Jurij VVaidhauser, gozdni čuvaj, 26 let, za vnetjem pluč. — Katra Kovač, hišina, 26 let, za jetiko. 5. septembra: Reza F.eisnhman, gostija, 70 let, za katarom v črevesu. Meteorologično poročilo. ZimeMljivo zdravilno MredHtvo. Osobe, ki bolehajo za želodreviui katarom in krčem, se hitro ozdravijo s pristnim „Moli-o vi m Seidlitz-praškom". Škatljica stane 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaj i, Tuch-lauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 11 (11-5) Kliscltiif ivne dražbe. (Iz uradnega lista.) Eks. drži), pos. Janeza Maleševca, 616 gld, 2. oktobra v Metliki. 1. eks. driba. pos. Franca Zalokarja iz Metlike 40 gldL, 80 septembra v Metliki. 1, eks. držb. pos. Janeza Pluta, iz Spodnje Parke, 225 srl., 9. oktobrra v Čr-nomlji. 1. eks. držb. pos. Marko VVajdala, 8255 gld., .'10. septembra v Metliki. 1. eks. držb. pos. Nikota Oajnerja iz Rakovca l.'JS ^ld. 47 kr., 25. septembra v Metliki. 1. eks. držb. pos. Katarino Amort iz Poljanskega predmestja 4.-J76 gld 5. oktobra v Ljubljani. 3. eks. držb. pos. Fraiia Fortune iz Mirne, 26. septembra v Trebnjem. 1 1 Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Tein- Ve- i M . per.it.ira trovi I Nebo Mo-krina v mm. 10. sept. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 733 Gf) mm. 732 84 mm. 733 71 mm. 12-8" C 18 4" C 12-^C si. vzh. si. vzh. si. vzh. d. jas. d. jas. d. jas. 04 mm. dežja. Srednja temperatura 14*60, za 0 2° pod normalom. JZ)^LX3.aosl^si "borza dne 11. septembra t. 1. (Izvirno telegratičiio poročilo.) Papirna renta.......... 83 gld. 05 kr. Srebrna renta.......... 83 „ 55 „ Zlata renta........... 109 „ 60 „ 5°/0 marčna renta......... 100 „ — „ Akcije narodne banke....... 869 „ „ Kreditne akcije......... 287 , 20 , London .... ....... 125 „ — „ Srebro........... — „ — „ Napol. ...... 9 „ 92 „ C kr cekini ...... 5 „ 87 „ Nemške marke . ... 61 „ 30 „ 40/„ državne srečke iz I. 1854 250 gld 127 „50 „ Državne srečke iz 1 1864 10O gld 170 „ 70 4°/0 avstr zlata renta, davka prosta 103 „ 65 „ Ogrska zlata renta 4°/0 . . . 99 „ 35 „ „ papirna renta 5°/0 . . t 92 „ 45 , 5*/,, štajersko zemljišč odvez oblig 104 n — „ Dunava reg srečke 5°/n 10O gld 116 „ 50 „ Zemlj obč. avstr. 41/t°/0 zlati zast listi 124 „ — „ Prior oblig. Elizahctinu zapad železnico 115 „ — „ Pnor oblig Ferdinandove sev. železnice 106 „ — , Kreditne srečke.....100 gld 176 „ 50 Rudolfe ve srečke.....10 „ 18 „ 25 „ Akcije anglo-avatr. banke 120 „ W , "6 Trammway-l{auHke dlcofljc Cena lO ls:r. Cisti dobiček te kn.Užico namenjen Je v podporo slovenskega šolstva osnovani „Družbi sv. Cirila in Metoda". (518—2) Konjska kovačija v Tržiel na Moren)skem, stoječa r.a vodi, preskrbljena z vsem orodjem in v prav dobrem stanu, daje se vsled smrti v najem. Najemniku je treba znati tudi volo podkovati. Ko-vačnica je najstareja v Tržiči in na najboljem glasu, dela vedno obilo. — Prav ugodni pogoji se zvedo pri (507—3) Ani Dornig v Tržiči. Dva dijaka vsprejmeta sj v stanovanje in brano. Hv. IVIra ceatu. it. 14, II. uu2aziU, posestnici v Nnuu-iji. v52l—2) Za trgovce in take, ki imajo veselje zidati. Veliko, lepo /cml i Iftfce, z zelo ugodno ležo, kot stavbeni prostor, z vrtom, poljem ali travniki, za trgovino posebno pripravno, proda se prostovoljno. Več se izve v In nuj i *t. 44. (525—1) J. C. JUVANCIC posestnik vinogradov DA ISiseeljiglcom, ima zalogo vina v Ljubljani in priporoča: (281—19) Bizeljsko vino 1884. 1. od 14 do 18 gld. „ „ 1883. 1. „ 18 „ 24 „ Dolenjsko rudečkasto „ 14 „ 20 „ if^~ Uzoroe p šilja v sodčkih od 50 litrov in več 1 IhhJ. mozol|čke9 rndcčlco na obrnin i. t. d. Isto ohrani kožo vedno belo, gladko, čisto in nežno ter podeli obličji mladostno svežost. Običajno izgine, če se 15- ali 20krat nnraažeš s tem mazilom, vsaka nesnaga z obličja. Lonček velja 50 kr. in kos mila 12 kr., torej vkup 62 kr. Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo: (405—10) zraven rotovža v Ljubljani. Gotovi zaslužek! Brez kapitala in rizike more si \sakilo h pr»«lnjo »valro-ogerakili