februar
•3 P Line. r., Jordai U T Valentin 15 S Fauntin >« <3 Jolljan«
17 P Silvin	+
18Simeon
19	NTiPtedpOFt, <2
20	P Vilfrik
21	T Felikts
22	S Pep., Wash.r.v
23	0 Poter Cam.
24	P Matija t 2S_S Valburga _
26	N TT Postna g
27	P C-abriel
28	T Roman
ŠTEV. (NO.) 38.
mVI SLOVENSKI LIST ¥ AMERIKI
Setlo: g* vero in narod — n pravico 1» retnic* — od boj* ft» smagnl
GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ŽVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organisation*),
/ 9
j i n.
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH..
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 25. FEBRUARJA — SATUR DAY, FEBRUARY 25, f939
LETNIK (VOL). XLVIII.
Anglija in Francija boste uradno priznali Francovo vlado bržkone še ta teden. — Opozicija sicer še vedno nasprotna Francu, vendar se ne bo resno protivila pri-znanju. — Franco ni pristal na nobene pogoje.
Pariz, Francija. — Nacijo-fialistično vlado generala Franca v Španiji ste obe demokratičnih državi, Francija l!i Anglija, končno pripravljeni priznati kot zakonito vlado v Španiji, in sicer v najkraj-sem času, bržkone še'ta te-cen. Kakor se je izrazil francoski senator Berard, kateri vodi pogajanja med svojo in francovo vlado, se utegnejo končne podrobnosti urediti tako. da se bo uradno priznala proglasilo to soboto. Od '"Jugleške vlade se pričakuje, bo ta korak podvzela tudi lsti dan, da se na ta način še v tem oziru pokaže solidarnost med obema državama.
Na strani levičarjev obstoja ^ obeh državah še vedno o-stro nasprotje proti Francu, Venda'r njih opozicija najbrž ^e bo tako resna*, da bi mogla °grožati izvedbo tega končnega čina. Dasi se njih simpatije do španskih republikancev &1'cer niso zmanjšale in trdijo, ^a ste te Francija in Anglija naravnost izdali, vendar pa u-vidijo, da je položaj španske vlade brezupen in bi bil odpor brezpomemben. Lahko pa se Pričakuje, da bo ta točka ponovno in ponovno še prišla na vrsto, kadar bo opozicija ho-tela kritizirati bodisi Dala-^ierja v Franciji,bodisi Cham-,}erlaina v Angliji, zlsisti, ako ^osta doživela kak ponovni diplomatski poraz od strani ^iktatorj ev. Nasprotniki obeh namreč trdijo, da pomeni 'raneova zmaga v Španiji nov triumf za Hitlerja in Mussoli-
Kakor je bilo pred par dne-^ že poročano, je Franco odločno odklonil, da bi si dal Podpisovati kake pogoje, pod katerimi se naj bi sklenil mir
fc
republikanci. Pri zahtevi za
;rezpogojno podajo je vztra--1al kljub pritisku Fra'ncije in ^glije in tako ga boste ti zdaj priznali, ne, da bi prej izsilili iz njega kake ob-•lube, da se bo zagotovilo po-^iloščenje vsem, ki stoje ^ vodstvu ali v vrstah vladne ^rani. Obe pa pričakujete,da °ste v tem oziru lažje vplivi nanj po uradnem prizna-ko boste imeli z njim re-ne diplomatske zveze.
Klici na pomoč prišli od neznanega parnika.
Chatham, Mass. — V sredo ponoči in v četrtek so razne Jadje na Atlantiku iskale sledove za nekim parnikom, ki se je v sredo zvečer, glasom prejetega poročila,potopil nekje blizu Azorov. Cela zadeva je skrajno tajinstvena. Ta parnik je namreč v sredo zvečer poslal po radio SOS klice na pomoč, češ, da ga je neki podmorni čoln torpediral in da se potaplja. Ime parnika se je pri- tem navedlo kot "Pecc". Ker parnik s tem imenom sploh ne obstoja in, ker se niso našli nikaki sledovi, se je v četrtek raziskovanje nehalo, kajti možno je,da si je kdo privoščil le neprimerno šalo.
SMRT ROJAKA
Chicago, 111. — Včeraj v petek zjutraj, je umrl rojak John Pogačnik, živeč na 3209 So. Harding Ave. Star je bil 70 let, doma iz Ljubljane. Zapušča tri sinove in eno hči. Žena mu je umrla ravno en teden poprej, to je v petek 17. februarja zjutraj. — Pokojni leži v kapeli pogrebnika Louis J. Zefran 1941 W. Cer-mak Rd. — Pogreb pokojnega bo v ponedeljek 27. februarja s sv. mašo ob 3 0 uri v cerkvi sv. Štefana in od tam na Kes-siu*ection pokopališče. — Pokojniku večni mir, žalujočim globoko sožalje.
-o-
ČEGAVA JE ZEMLJA?
Henderson, Ky. — Ako bo sodišče vzelo obtožbo, ki so jo vložili tukajšnji farmerji, dobesedno, bo moralo postaviti na zatožno klop celo Ohio reko. Obtožnica se namreč gla-ri, da ta reka ropa in odnaša zemljo na strani države Kentucky in jo odlaga na strani Irdiane. Za kar pa gre farmarjem pri tej tožbi, je to, da se jim prizna lastninska pravica do te odložene zemlje na indianski strani, katere je že 3,052 akrov in ki nima zdaj nobenega gospodarja.
Ne zamudite-
teh zadnjih dni prve dobe kampanje "Am. Slovenca", ki se konča 28. FEBR. 1939. Pazite vsi agitatorji, da bote vse naročnine oddali pravočasno na pošto. Pošiljatve, ki bodo nosile poznejši datum, kakor 28. febr. 1939. se bodo kreditirale po določilu za drugo dobo, ki je polovico nižja za glasove od starih in novih naročnin. Obenem pa imate vsi najlepšo priliko te zadnje dni, da greste neustrašeno na agitacijo za novimi naročniki. Do 28. febr, šteje vsak dolar za stare in nove naročnine še enkrat toliko, kakor pa bo po 28. febr. naprej. Stori v teh dneh vsak, kar je mogoče in kar se da!
ZA POSPEŠITEV DELA
Voditelj senata pozval k hitrejšemu poslovanju.
Washington, D. C. — Voditelji v senatu so razvideli, da s .tako počasnostjo, s.ka-koršno se je doslej zasedanje vršilo, ne bodo prišli nikamor, m da se zasedanje ne bo moglo zaključiti začetkom poletja, kakor se namerava; tekom skoraj dvamesečnega zasedanja sta se namreč v senatu odobrila le dva važnejša predloga. Da se delo pospeši, je senatski vodja, Barkley, pozval ta petek h konferenci načelnike vseh večjih odborov. Poslanska zbornica je v četrtek odobrila pet milijonov dolarjev za utrditev otoka Guam v Pacifiku in 54 milijonov za ustanovitev enajste-rih novih zračnih postojank.
KSKJ IZGUBILA ENEGA GL. URADNIKOV
Tower, Minn. — Še niti dva meseca ni preteklo, odkar so novi glavni uradniki K S'K Jednote prevzeli svoja službena' mesta, a že'je smrt napravila vrzel v njih vrsti. Zadnjo nedeljo je namreč preminul tukaj Mr. George Nemanich, ki je bil IV. podpredsednik KSKJ. Smrt ie nastopila kot posledica, kapi, ki je pokojnega zadela v januarju, da se zato tudi ni mogel udeležiti letnega zborovanja gl. odbo-la. Mr. Nemanich je bil naj-f tarejši član gl. odbora, kajti čtel je 65 let. Rojen je bil v Gornji Lokvici pri Metliki, p0 izselitvi v Ameriko pa je živel ves čas tukaj in se bavil z rudarstvom. Bil je globoko yer.en mož in skrben oče ter je svojim otrokom, katerih zapušča sedetm', 3 sinove in 4 hčere, preskrbel lepo izobrazbo; od hčera je ena redovnica. Izredno delaven je 'bil na društvenem polju. — Naše sožalje njegovi družini, 'kakor tudi Jednoti, blagemu pokojniku pa večni mir.
PRIPOROČILO ZA POKOJNINO FARMARJEM
Atlanta, Ga. — Senat tukajšnje države je dal skoraj enoglasno pobudo k temu, da s,e prizna javna pokojnina ne samo industrijskemu delavstvu, marveč tudi farmarjem. Senatorji so namreč odobrili, da pri volitvah v juniju imajo \olilci glasovati o ustavnem amendnientu, po katerem bi ?e dovolila uvedba fa'rmarske pokojnine. Sklep pa mora še poslanska zbornica odobriti z dvetretjinsko večino glasov.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
KR1ZEMJVETA
—	ŽeneVa, Švica. — Tajništvo Lige narodov je te dni prejelo od ameriške vlade zagotovilo, da bo Amerika tesnejše sodelovala z Ligo, toda .samo v tehniškem' in nepolitičnem oziru, kakor na primer pri delu za razoroževanje.
—	Čungking, Kitajska. — Neki kitajski govornik je razodel, da sse je ugotovilo, da bilo šest japonskih aeropla-rov, ki so jih Kitajci začetkom tedna izstrelili, italijanskega izdelka.
—	London, Anglija. — Med manevri v Sandown zalivu sta se dva podmornika med viharjem pokvarila in sta padla na dno morja. Vendar pa so ju v četrtek zopet dvigniii. Oba podmornika sta 'm'ed najboljšimi. ki jih ima Anglija.
--o-
REKORDNO ŠTEVILO VO-LILCEV
Chicago, 111. — Pri županskih prifriarnih volitvah v tem mestu prihodnji torek bo u-pravičenih, da bodo lahko oddali glas, skupno 1,827,362 volilcev; toliko se jih je namreč registriralo in to je tudi najvišje število volilcev, kar jih je bilo še kdaj vpisanih. Kakor znano, se bodo pri teh volitvah izbirali poleg županskih kandidatov tudi kandidati za aldermane in za razne druge mestne urade. Na. demokratski listi kandidirata za župana Kelly in Courtney, na republikanski pa Green in Thompson. Pri teh volitvah lahko volilci glasujejo za to
PREVIDNOST ZBOROVALCEV
Zveza balkanskih držav želi priti v zvezo z demokratičnimi državami, a obenem se ne zameriti Nemčiji in Ita-liji.
Bukarešta,! Rumunija.—Zastopniki zveze balkanskih držav, Jugoslavije, Rumunije, Grčije in Turčije, so zaključili v četrtek konferenco, ki so jo imeli skozi par dni v tem mestu, in so isti dan izdali tudi uradno objavo o sklepih nasedanja.
Ta objava je nad vse kratka in tako previdno sestavljena, da se ne 'm'ore iz nje nič določnega razbrati, kaj hoče povedati. Tako je različni razlagalci različno razlagajo.
Skoraj edini pa so si vsi razlagalci v tem, da se je ta zveza pričela zopet nagibati na stran obeh demokratičnih držav, Anglije in Francije. Vendar pa vlada v tem velika rezerviranost in se dejštVo ne objavlja izrazito, kar je pač razumljivo, kajti nesmiselno bi bilo, burkati rahločutnost Italije in Nemčije. Bolj jasno pa se je na konferenci razvidelo, da se je zno-\>a oživel stari duh načela "Balkan Balkancem", in da nameravajo te države, kolikor jim bo mogoče, voditi svojo lastno politiko, neodvisno od velesil.
Napram Bolgarski zveza ne namerava izpremeniti svoje politike, kar se je razvidelo iz besed v objavi, v katerih se trdi, da se bo obdržalo medsebojno spoštovanje obstoječih meja; Bolgarska, kakor znano, zahteva, da se ji vrnejo pokrajine, ki jih je izgubila pred dvema desetletjim'a. Glede Španije so se zboroval-ci zedinili, da se prizna tamkaj Francova vlada 'de jure', vendar pa je prepuščeno vsaki državi posebej glede podrobnosti v tem oziru.
Iz Jugoslavije
Pojasnjen razbojniški napad na posestnika Zorka in njegovo ženo v Kalcah pri Leskovcu; eden napadalcev že pod ključem. — V Sloveniji nad 6000 gostiln. — Smrtna kosa. — Še druge novice.
ali drugo strank;o, ne glede i a to, pri kateri stranki so bili doslej vpisani.
Truplo pokojnega papeža Pija XI. je bilo vloženo v papeško grobnico pod katedralo sv. Petra, in sicer poleg krst prejšnjih dveh papežev, Pija X. in Benedikta XV. Krsta Benedikta XV. se vidi na gornji sliki.
Razbojništvo v Kalcah
Krško, 30. jan. — Pred skoro dvemi tedni je bil izvršen v Kalcah pri Leskovcu drzen nočni napad na posestnika Janeza Zorka in njegovo ženo. Zločinca sta najprej vlomila v zidanico, odkoder sta vzela lestev, s katero sta potem vdrla v Zorkovo hišo in napadla Zorka z lato od-lomljeno od vežnih vrat. Ko se je Zorku vendar posrečilo u.teči, sta predrzrieža grozila njegovi ženi Jožefi s samokresom, če jima ne izroči 4000 Din, katere sta imela zakonca spravljene, da kupita nekaj gozda. Zor k o je moral po tem napadu v bolnišnico, kjer je li^jegovtf življenje še vedno v nevarnosti.
Kakor je bilo iz okolnosti raizvidno, sta bila napadalca domača človeka, ki sta dobro poznala razmere v Zorkovi hiši. Vedela sta, kje dobita potrebno lestvo, kje se najlaže pride v hišo, kakor tudi to, da sta Zorkova im.ela, doma 4000 din.
Na podlagi izpovedb obeh zakoncev je bilo vež oseb aretiranih, vendar je pa zdaj preiskava zavzela popolnoma drugo smer, in sta obtožena razbojstva 35 letni posestnik Pire Jože iz Vrhulj pri Leskovcu, ki je znan kot velik nepridiprav in je imel že vež-krat posla s sodiščem zaradi tatvin, in 29 letni Lekše Jože, po rodu iz Nemčije, pristojen pa v Spod. Dule, delomržnež in že večkrat kaznovan zavoro tatvin. Pire je bil aretiran in izročen sreskemu sodišču v Krškem, a Lekšetu se je takoj po zločinu posrečilo neznano-kam pobegniti.
Lekše in Pire sta tudi osumljena, da sta 26. novembra
1. 1. vlomila v zidanico posestnika Zama Jožeta iz Vrhulj in izpustila iz sodov 50 hI vina. Razen tega sta kradla perutnino. Tako sta odnesla neko nož 31 kokoši nekemu posestniku in je bilo najdeno pprje v vinogradu Pirca zakopano v zemljo.
-o-
Zanimive številke
Ljubljana, 1. febr.—Vkljub 'emu da zdravniki stalno ugotavljajo nazadovanje ljudskega zdravja, da sodna medicina celo vrsto zločinov opravičuje z dedno podedovano nagnjenostjo k alkoholiztau, z duševno manjvrednostjo, izvirajoče iz alkohola, pa se gostilne, po našem lepem podeželju in po mestih innože. Na jesen pa tudi čez zimo se odpirajo vinotoči, žganjekuha je v časti in prav gotovo je, da alkoholnih pijač ne bo zmanjkalo. Tako se popije samo v Sloveniji letno:
vina... 30 'milij. 1 za din 243 milij.
piva... 26 milij. 1 za din 101 milij.
žganja... 3.5 milij. 1 -za din
110 milij.
K tem pa še ni prišteta iz-gnba, ki nastane zaradi nedelavnosti pijancev, zaradi bolezni, nesreč itd. V .Sloveniji je zdaj nad 6000 gostiln in pride na vsakih 180 oseb ena gostilna in na vsakih 300 oseb tna točilnica žganih pijač. Vsak Slovenec popije na leto povprečno nad 30 1 opojnih pijač.
-o-
Z roko v slamoreznico
Posestnikov sin Vinko Marinko v Velikih Laščah se je' mukal okolu slainoreznice, ko je bila ista v pogonu. Iz radovednosti ali kaj, je stegnil roko nekoliko pregloboko med zobovje ki vleče slamo pod rezilo in že mu je stroj odtrgal prste na desni roki, ---o--
Smrtna kosa
V	Ljubljani je umrl Ignac Perne, inšpektor državne železnice v pokoju. — V Laporju je umrla Ana Pivec, vzorna krščanska žena. — Na .Golniku je umrla R o z ai Kranjc, mariborska dijakinja stara 21 let. — V Mariboru je umrla Alojzija Zupančič, vdova po višjem poštnem kontrolorju stara 57 let. — V Ljubljani je umrla Brigita Šolar, roj. Bohinc, vdova po železniškem uslužbencu.
Lizol je pil
Iz Blagovice pri Lukovici so pripeljali v ljubljansko bolnico nekega Janeza C., "ki je v namenu samomora pil lizol. V bolnici so ga rešili sm'rti.
Huda nesreča otroka
V	ljubljansko bolinco je bila pripeljana dveletna delav. ževa hčerka Marija Novak z Viča 177, ki je padla v škaf vrele vode in se smrtnonevar-no oparila.
Lepa starost
_ V Mariboru je slavil 80 letnico rojstva daleč znani trgovec in gostilničar Franc Pod-reka, večletni zaslužni župan v Volčah na Goriškem.
--o--
Napad
V	brežiško bolnico s,o pripeljali Antona Sušina in Toma Gozdka iz globoške obči-i e, katera je v Piršenbergu neki Anton K. napadel in ju močno ranil z nožem.
--o--
Obsojen Lansko leto meseca decembra se je pripetil v Preradu žalosten dogodek. Ubit je bil Franc Tobijas, zločin je pa izvršil 20 letni delavec Anton Jurhan. Dejanje se je izvršilo v prepiru, ki je nastal vsled preveč zavžite pijače. Jurhan :'e bil sedaj pred mariborskim sodiščem obsojen na tri leta zapora.
-o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 25. februarja 1939
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice BlllTOUghs
Cnt UM CMtr »It« Burr*u«M. tat —T® H«r U ■ FU
tNilrUNitMi w
UNHTD FEATURE SYNDICATE. Inc.
"TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO"
Obenem, ko so pošastne prikazni izginile, je bilo slišati kratek ženski krik, nakar je postalo zopet vse tiho. Tarzan, ki je videl kako naglo so prikazni izginile, je še gledal za njimi. Njegovo bistro oko je kmalu opazilo temne obrise v temi, ki so se odmi-kale'zaeno s prikaznimi.
Tarzan ni bil strahopetec in je hotel temu strašilu priti do dna, zato je hitel za oddaljajočimi se prikaznimi in ko se mu je zdelo da je dovolj blizu, je stegnil svoje roke in zagrabil za pravega človeka, z mesom in krvjo. Toda "strah" je bil močan in Tarzan je imel veliko truda z njim.
Dogodki
med Slovenci po Ameriki
Mrs. Glavach operirana
Chicago, 111. — Pretekli četrtek se je morala podvreči operaciji na slepiču Mrs. Antonija Glavach, soproga znanega Mr. Andrew Glavach. Operacijo je izvršil Dr. J. E. Ursich v bolnišnici sv. Antona. — Bolnici želimo čimprejšnjega okrevanja.
Novi predsednik slovenske banke
Cleveland, O. — Namesto bivšega večletnega predsednika naše slovenske North American banke dr. Seliškarja, je bil za novega bančnega predsednika izvoljen letos Mr. August Hafliner, lastnik zavarovalninske pisarne 11a St. Clair Ave.
Zbolela je
So. Chicago, 111. — Pred kratkim je močno zbolela dobro poznana dobra žena Mrs. Mary Benkovich, ki živi na East 97th Street. Zdravi se doma in se ji zdravje polagoma obrača na bolje. Blagi ženi in skrbni gospodinji želijo prijatelji skorajšnjega okrevanja.
Pri vratih čaka
New York, N. Y. — Na znanem izseljeniškem otoku Ellis Island so oblasti zadržale hrvaškega rojaka Dr. Branimirja Jeliča, katerega je jugoslovanska vlada izgnala iz dežele zaradi rovarenja. Sedaj mu tudi ameriške oblasti ne dovole vstopa, ker nima pravilnega potnega lista.
Vest iz domovine
Milwaukee, Wis. — Rojakinja Mrs. Anna Koprivtz, je to dni prejela iz stare domovine f žalostno poročilo, da ji je v Št. Juriju pri Grosupljem, na svojem domu pb mučni bolezni dne 1. februarja umrla njena blaga mati Marija Tome v visoki starosti 79 let. Zapušča hčer Ivanko in sina Antona, deset vnukov in 2 pravnuka, tukaj v Ameriki pa že zgoraj omenjeno hčer, v Ely, Minnesota dva sina Josipa in Johna, 11 vnukov in enega pravnuka, ki žalujejo za njo in jo priporočajo v molitev.
-o-
PREGOVORI
Gorje pisatelju, ki napiše dva zloga, kjer bi zadostoval eden!
*
Psihologija je znanost, ki uči nekaj, kar vsakdo ve, v jeziku, ki ga ne razume nihče.
Marsikakšnemu velik;eniU možu bi lahko zgradili velike spomenike iz kamnov, ki so jih" ljudje za njegovega življenja metali za njim.
Aroerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Za celo leto
Naročnina:
Za pol leta _________________________________ 2.50
Za četrt leta ___________.,„...._____________ 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo: ....
Za celo leto___________________.$6.00
Za pol leta_______3.00
Za četrt leta _________________________ 1.75
Posamezna številka ___________s__________ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ..........................$5.00
For half a year ___________________________ 2.50
For three months __________________________.1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ____________________________$6.00
For half year _______________________________ 3-00
For three months _________________________ 1-75
Single copy ........................................ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo »caj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Socializem in meščanstvo
Nemčija je bila tista država, ki je bila več desetletij glavna opora evropskega socializma. Ko pa se je marksizmu zrušila nemška trdnjava, je socializem kmalu zašel v hudo krizo, a ne le kot politično in gospodarsko gibanje, ampak tudi kot nauk sam po sebi. Po izgubi politične moči se evropski socializem čuti prisiljenega, da v mnogih važnih točkah revidira tudi svoj idejni program. To priznavajo danes mnogi vodilni socialisti. Posebno jasen dokaz za novo orientacijo socialistov je belgijska socialna demokracija, kjer je sedanji ministrski predsednik Spaak starega Vanderveldeja izpoclnesel v vodstvu stranke tik pred njegovo smrtjo in sicer z motivacijo, da ga stranka kot zastopnika starejše generacije in preživele socialistične miselnosti ne more brez škode za stranko več držati na vodilnem mestu . ..
Pri socializmu ne gre le za spremenjeno taktiko, ampak je v krizi njegova vsebina. To nam potrjuje tudi pravkar izišla januarska številka švicarske "Sozialistische Warte", kjer poskuša Martin Hart strnjeno podati glavne točke najnovejšega socialističnega revizionizma: 1. Opustiti je treba misel absolutne enakosti ljudi, ker ima vsak človek svojo družino, svojo državo, svojo domovino, svoj narod, svoj poklic ... česar ni mogoče enostavno tajiti ali prezreti. "V resnici morejo biti ljudje enaki le po svojem Človeškem dostojanstvu, nikakor pa ne po svojih interesih in sposobnostih" — s temi besedami ta socialist končno res približno zadene resnico. 2. Tej samo relativni enakosti ljudi pa nasprotuje kolektivizem, ki ga je zaradi tega treba črtati iz socialističnega programa. 3. Treba je spremeniti stališče, da delavec nima domovine. S tem svojim naUkom je namreč socializem zmotoma vso državno politiko izročil in prepustil vladajočim slojem. 4. Iz socialističnega programa je treba črtati zahtevo po diktaturi proletariata. Izkazalo se je namreč, da delavstvo ne kaže nobenega interesa, da pride iz kapitalističnega dežja pod proletarsko kap. Končno meni Hart, da bo s pomlajeval-nimi poskusi pri socializmu sploh težko uspeti, ker je izgubil svoj svetovnonazorni temelj, namreč človečansko idejo, mesto katere je stopila dosti ožja razrednobojna proletar-ska zavest. Po Hartu je socializem izgubil ono etično osnovo, ki jo je nekoč moral sprejeti vsak humano čuteči človek. Z dragimi besedami: socializem je po mišljenju tega socialističnega ideologa izgubil svoj mesijanski značaj, ki ga je v resnici nekoč delal privlačnega med pravice lačnimi ljudskimi množicami.
Ta zelo značilna izvajanja pa niso osamelo mišljenje V socialističnem tabora. Po belgijskem in švicarskem zgledu socialisti tudi v drugih deželah iščejo nove orientacije. Najbolj vidno je stremljenje približati se in če mogoče tudi stopiti se z — meščanstvom. Po reviziji socialističnega programa, ki sprejema narodnostno idejo, se odreka kolektivizmu, priznava patriotična čustva in briše iz programa zahtevo po diktaturi proletariata, moreta oba tabora tudi taktično sodelovati. Voditelji enega in dragega tabora bodo lahko presedlali in si brez težav zamenjali klobuke.
Toda težje bo z marksističnim delavstvom, ki proti tej fuziji čuti bistven odpor. Delavstvo najprvo čuti, da daje zveza med meščanstvom in socializmom osnovo za takšne politične in gospodarske pokrete, ki jih potem z drugimi besedami imenujemo narodni socializem ali fašizem. To je ena stvar, do katere delavske množice ne morejo ostati ravnodušne. Ta gibanja so izrazito materialistična, torej protiljudska in antidemokratična. Drugič se delavstvo zaveda, da si meščanstvo socialističnega zavezništva prav za prav z ničemer ni zaslužilo. Meščanska politična doba traja že celih 150 let. In v vsem tem času, ta družabna plast ni prav za prav ničesar storila, vsaj ne prostovoljno, da bi delavstvo izgubilo svoj proletarski značaj. Na meščanski kulturi je delavstvo vse do danes le pasivno udeleženo. To pa zaradi tega, ker neki idealni politični enakosti ni nikdar odgovarjala tudi socialna, družabna enakost. Le-te v resnici nikdar ni bilo, ker je gospodarska razlika med obema plastema prevelika. Meščanstvo kot vladajoča plast ni storila ničesar, da bi politična demokra-
sove in s tem pokazali, katerim kandidatom so naklonjeni. Na volilni listi kandidira i.udi pet Slovencev. To naj bo za nas posebno opozorilo. Vsi slovenski rojaki in rojakinje, katere imate pravico voliti, v torek na volišče in vsi oddajte svoje glasove kar le največ mogoče slovenskim kandidatom. Kateri živimo pa ven iz mestnih meja, ki ne moremo voliti za mestne kandidate, bi pa priporočil, da bi kolikor mogoče za te može poagitira-li med svojimi mestnimi rojaki in znanci.
Imamo pa, kakor vam je znano, še tudi druge volitve sedaj in te so, volitve pri našem listu Amerikanski Slovenec. Tukaj pa prav lahko voli vsak rojak, pa če tudi živi tisoč ali več milj izven mesta, pa naj tudi spada v katerikoli državo. Drugega mu ni treba, samo dobi naj kolikor mogoče veliko novih naročnikov za list A'merikan-ski Slovenec in naj podari svoje glasove zai Rev. Butala, župnika v Jolietu. Torej, te volitve veljajo za vse dobro-misleče rojake v Ameriki, za vse naročnike Amerikanskega Slovenca in volišče je odprto vse do 31. marca. Odprto je po dnevu in ponoči, vsako uro in rojaki naj se te prilike tudi pridno poslužujejo. Želim, da bi volilo zlasti veliko število novih naročnikov.—Zdravstvu jte cenjeni volilci-naroč-niki.
John Kramarich, zast.
-o--,
PITTSBURGHŠKE NOVICE
Pittsburgh^ Pa.
Pred in po novi maši č. g. Rev. Čadoniča, smo bili tukaj v Pittsburghu tako zaposleni, da smo pozabili na vse druge dogodke na Butler street in okolici. — Se daj v ko je g. no-\omašnik odšel na svojo postojanko v Lemont, 111., po dvatedenskem bivanju v svojem rojstnem kraju in svojih sorodnikih, zlasti pa pri svoji dobri materi ter ko smo se poslovili od njega in on od nas, smo šele začeli odpirati poslano na'm pošto ter pregledovati časopisje. Tako smo dobili povabilo na 45 letnico slavljenja poroke družine Rudman v Wilkinsbuygu, katera se je vršila 29. januarja, Javno na dan nove maše v Pittsburghu. Ugledni družini Rudmah častitamo in jim želimo še na mnoga leta zdravja in sreče. — Ker bo opis Rudmanove družine opisan enkrat v Novem Svetu, zato bomo o tem enkrat pozneje •!e kaj pisali.
Ravno ta dan smo dobili poročilo iz East Pittsburgha, da ;,e tam hudo zbolel naš stari znanec in prijatelj Mr. Anton Nemanich. Ker se je blagemu možu sedaj zdravje polagoma obrnilo na bolje, mu vsi želimo, da bi čimprej okreval. Upamo tudi, da nam ne bodo šteli v zlo, ker ga nismo takoj mogli obiskati.
V Amer. Slovencu smo brali, da je Mrs. Useničnik nomi-nirala novomašnikovo mater 2.a kandidatinjo v veliki kampanji Amerikanskega Slovenca. Pittsburghžanje se Mrs.
Ušeničnik prav lepo zahvalimo, da je ravno ona takore-koč prebila led in nam vsem dala pogum za naš najboljši slovenski dnevnik v Ameriki. Kampanja traja še do 31. marca in imamo še precej časa za obisk rojakov Slovencev v tukajšnji bližini in okolici. Torej vsi na delo za katoliški tisk, da nadomestimo, kar smo zamudili v prejšnjih letih, kajti ravno pittsburgška naselbina je po število prebivalstva v vseh kampanjah Amer. Slovenca vedno na najmanjši stopnji. Res je, da je tukajšnja naselbina raztresena in hiša od hiše oddaljena včasih več milj, da ni tako kot v Jolietu ali Cleveland^ m morda še kje drugje, da bi takorekoč z eno plahto pokrili se. Zato je potrebno, da gremo vsi na delo in ne čakati, da pride zastopnik ali zastopnica v hišo. Vsi na plan, za razširjanje katoliškega tiska. Vsak naj stopi k svoje'm'u sosedu in ga nagovori, da se naroči na Amer. Slovenca. Zapomnimo si pa to, da do 28. februarja štejejo glasovi dvakrat več kot pa oni, k'i bodo poslani na upravo lista 1. marca ali pozneje.
Rojaki in rojakinje mesta Pittsburgh in okolice.1 Zberi-mo si nedeljo 26. februarja za agitacijo Amer. Slovenca. Vsetk naročnik in naročnica naj ta dan pridobi po enega novega naročnika za list in rešena bo domovina. — Morda pa bo ta ali oni rekel, čemu agitirati za drugi list, ko pa imamo list v naselbini. Naj bo vsem tem povedano,da bodo tukajšnji Slovenci trpeli, zlasti društva, katera imajo svoje interese založene v ustanovi, katera je dobila pred a-meriško javnostjo slabo ime —- "Red Hall" in to pp zaslugi voditeljev komunističnega lističa,kateri so se odboru iste ustanove tako dolgo prilizovali, da so jim slednjič dali prostor na razpolago. In če bodo v Harrisburgu tako visoko cenili pittsburghške Slovence kot nas cenijo sosedje Angleži, nam bo v doglednem času našo slavno ustanovo dovoljeno opazovati le od zunaj.
Naročnik
"FOR THE PEOPLE" Chicago, 111.
Rehearsals are in full swing — finishing touches are being put into costumes — and final preparations are being made. For what?
Oh.halven't you heard? The Girl Scouts of St. Stephen's are presenting a 3 act musical comedy, 'Tor the People", with music by Four Jacks. According to rehearsals, which are under the direction of Bernice Fajfar and Ann Bizjak, the affair should be a grand success.
The programs includes such interesting numbers as "Alexander's Ragtime Band", Nite Dance", The Umbrella Man", "Ferdinand, the Bull', and a 'Waltz. If you want ah evening of something "Different", be sure to" come to St! Stephen's Auditorium, Cermak Road and Wolcott Ave.
on Sunday, March 5th, 1939. The show will start pro'mptiy at 8:00 P. M.
The Committee
cija utrla pot resnični socialni demokraciji. In ker se to ni zgodilo, je tudi politična demokracija bila le navidezna in je kot taka tudi do danes ostala. Današnja demokracija, — kjer je priznana —, je tipičen izraz individualističnega meščanstva. Zato je ta demokracija zgolj formalna in v resnici protiljudska, ter je kritika totalitarnih režimov na njej do gotove mere opravičena. Poti iz individualističnega liberalizma v socialno meščanstvo vladajoča plast ni mogla ali ni hotela najti. Zato je danes spričo novih tokov, ki mogočno valove v sodobni družbi, prav tako v krizi kakor socializem.
Gre torej za dva v jedru bolna sistema, kateri vsak pri drugem išče, česar mu manjka: meščanstvo socialnosti in socializem organskega priključka k družbi. Toda ta dva bolnika si ne moreta pomagati. Ne le socializem, tudi meščanstvo je izgubilo oni pravi smisel za etos dela, na katerega je bilo nekoč ponosno in se opravičeno lahko pohvalilo, da je dalo zaslužka in kruha novim milijonom ljudi. Odkar imamo gospodarske krize in milijone nezaposlenih, •se hvaljeni sistem bolj sprevrača v nesrečo kakor v blagoslov človeštva. O fuziji meščanstva in socializma, kakor jo vidimo po avtoritarnih državah, pa tudi ne moremo reci, da prinaša človeštvu srečnejšo bodočnost.
Rešitev bi mogel prinesti le sistem, ki pravilno pojmuje človeka in družbo. Ki prizna njegove osebnostne in socialne naloge in pravice ter najde med njimi pravi odnos. To je pa le krščanstvo.
TUDI MI GREMO NAPREJ!
Cleveland, O.
Po nekod pišejo, da gredo naprej. — Kako pak, pot pe-lja vedno naprej, pa bi bilo da je to prava ali neprava. Potov je namreč veliko in na vseh potih je veliko potnikov, ki romajo od zibeli do groba po njih. Do groba vodijo vsa pota, tam se nehajo z življenjem in konec je potovanja. Tam ob grobu se pota strnejo, pa je le tudi ob grobu razlika. Dočim lega večina potnikov po starem običaju v »■rob na pokopališča, pa nekateri želijo, da Se njih trupla sežgejo v pepel. — In o tem je mnogo prerekanja.
Kateri se ločijo od tega življenja v veri do Boga, so pokopani potom cerkve, ki predstavlja vero v praVega Boga, katera spremi mrliča do gro-< a ter tam moli za pokoj in mir dušie umrlega. Ta pqt je stara, je pa za katoličana tudi ob enem tola^žilna, ker ima tak v najtežji uri, ko se poslavlja s tega sveta, vendar še upanje, za posmrtno življenje, ki je večno, dočim drugi, ki "gredo naprej", mimo teb starinskih običajev in obredov, mimo Boga, tega več za moderno dobo življenja več ne pripoznajo. Taki tudi ne morejo imeti tolažbe. — V tem je bolje, da mi ne gremo tako daleč, kakor gredo ti "napredni". — Pika.
Naprej pa gremo pri fari -v. Vida, ker bomo dobili novo lastno godbo. Pred nekaj tedni se je oglasil učitelj, godbe, vrlo zaslužni mož Mr. Frank Bečaj, ki je mojster v lem poklicu, kar je že mno-okrat dokazal in ima za se-že tudi močno godbo pri fari sv. Lovrenca Iter število lantov in mož, katere je on že
ličil in naučil. — Tako velika far a, kot je fara sv. Vida, nikakor ne more biti brez last-i e godbe. Toliko fantov in mož je v naši naselbini, ki imajo veselje in zmožnosti do tega, da bi lahko ustanovili tri godbe. Zato ni nič več kot potrebno in prav, da se je -prožilo to zanimanje za lastno godbo pri fari sv. Vida. V ;.a namen se vrši poučevanje dvakrat na teden v poslopju stare šole in sicer ob sobotah cb 10 uri dopoldne, ob torkah pa rib 3 uri popoldne. Vsi. kateri se žele priglasiti, naj se priglase na omenjenem' mestu zgoraj označene dneve. — K temu dodam še to, da se bo v ta namen vršila slikovna predstava v sredo 1. marca v dvorani nove šole, da se s tem pomaga nakupiti potrebna godala, kajti brez godal ni muzike. — Tako gremo tudi v Clevelandu naprej.
A. Grdina ■-o-
KAKO JE ŠE KAJ V JOLIETU
Joliet, III.
Marsikateri pravi, da v Jo-Ketu ni kaj posebnega. Glede dela se je nekoliko izboljšalo, toda kaj pomaga, ko kompa-nije, ki rabijo delavce, jih dobe od drugod. A. Steel & Wire Co. dela sedaj po pet dni na teden. Toda, če potrebujejo kaj novih delavcev, jih dobe iz De Kalb, 111. ali pa iz Anderson, Indiana, kajti tam so tovarne zaprli zato, če tukajšnja tovarna rabi delavce, so ti prvi, ki jih pozove j o na delo.
Kar se tiče političnega živ-jenja, se je pa v zadnjem t asu jako razgibalo. Kako tudi ne, ko so pa volitve pred nami. V torek 28 februarja bodo volilci oddali svoje gla-
Kakor hitro je "strah" začutil objem tuje roke na svojem telesu, je tudi on zagrabil neznanca. Dolgo časa sta se ruvala, nazadnje je Tarzan zmagal in pripeljal prikazen da jo pokaže Ogabiju. Bil je to atharijski vojak, ki je imel na glavi s svetlikajočo 6e tvarino prevlečeno masko.
"To je Atharianec," reče Tarzan; "ti se večkrat tako opravijo, da strašijo svoje sovražnike." Nato reče ujetniku: "Pojdi in povej tovarišem, da Tarzan se takih strahov ne boji." Atharianec je izginil, v tem je pa že pritekla Magra vsa prestrašena in povedala, da je Helena ugrabljena.

Sobota, 25. februarja 1939
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran »


sv; Družine
Družba
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Vstanovljena 29. novembra 1914.
v Zedinjenih Državah C^J^J. fnliof 111 Inkorp. v drž. Illinois Severne Amerike. ^CUCZ. JUllCl, 111. 14. maja 1915.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse."
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Jolict, 111.
1.	podpredsednik: Joseph Klepec, 903 Woodruff Rd., Joliet, 111.
2.	podpredsednik: Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa, 111. Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1004 N. -Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Anzelm Mum, Willard, Wis.
Načelnik publikacijske propagande DSD.: Rev. Aleksander Urankar,
OFM., 18S2 W. 22nd Place, Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 452 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Joseph L. Drasler, 1025 Wadsworth Ave., North Chicago, 111. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111.
POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. John Nemanich, 650 N. Hickory St., Chicago, 111.
Predsednik Atletičnega odseka: John Rolih, 528 Bluff St., Joliet, Illinois.
URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Ch.cago, 111.
Do dne 1. januarja je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $165,396.00.
Sprejema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa od rojstva dp 16. leta.
Zavaruje se lahfo za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se različne certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty Year Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednost, tudi Centralna bolniška podpora. Družba sv. Družine 100% solventna. Rojaki(inje) ! Pristopite v njeno sredo.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St., Joliet, Illinois.
NOVI "STREAMLINED" VLAK
Na kolodvoru v Miany, Fla., je ljudstvo pozdravljalo prvi "streamlined" vlak, ki je pripeljal od severa. Ta vlak "Silver Meteor", vrši prevozno službo med New Yorkom in Miami.

TminiimnimiHniiimiiiiniiiiiinnnniMmiinnimiiiiimn —----1--
Dopisi lokalnih
društev
**UuifliiiniiuiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiUHiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiniHiiiiiun»
URADA DR. SV. DRUŽINE ŠT. 1, DSD.
Joliet, 111.
Cenjeno članstvo. Vabljeni ?te, da se v polnem številu beležite prihodnje društvene ^eje v nedeljo 26. februarja 1 uri popoldne v navadnih ^ostorih; udeležite se vsi,ker bomo imeli na programu neko važno zadevo, katera je veli-^ga pomena za vse članstvo Našega društva. Kar se še ni godilo v zadnjih 25. letih, to bote videli in slišali na omejeni seji. — Nekaterim moi*-ua še ni znana sprememba, ki Se izvršila v našem društve-odboru, ki je ta, da je Snbrat John Evetz izvoljen no-vlfti društvenim blagajnikom, y se je zahvalil članstvu za ^Volitev tega važnega mesta, ^prisegel ga je naš glavni Jredsednik DSD sobrat Geo ^onieh, ki mu je napravil tu-^ Prav lep govor ter mu lskreno častital na izvolitvi. v Leto 1938 je šlo v neskon-Cno večnost in če pomislimo, [e bilo to leto za nekatere do-'V za druge pa bolj slabo ln kruto ter polno trpljenja, ^Zočaranj in skrbi, daso so si svojih najboljših močeh Udili in prizadevali le za j^j boljše uspehe. Toda, naj dobro ali slabo, vse naj bo Rabljeno. Za svoje grehe bo vsak sam odgovarjal. ' Pajnio, da bo tekoče leto le-0 boljega napredka v vseh ?zhih, zlasti za naše društvo ^ celo organizacijo DSD. — a bo to res, napravimo že :'Gdaj trden sklep, da pridobi-^ sedaj ob 25 letnici našega ^UŠt venega obstanka, kar liaiveč novega članstva v od-HstH, kakor tudi v mladinski °fdelek. Predvsem se bolj za-
f'!®iajmo sedaj ob tej jubilejni
vsem prizadetim. Naj počiva v božjem miru in naj ji sveti večna luč!
Ne morem drugače, kot da koncem dopisa zopet opomnim tiste člane in članice, ki ste zaostali z mesečnim ases-mentom, da to gotovo v kratkem poravnate. Storite to najkasneje do seje, potem bo že prepozno. Lahko plačate na seji, ali pa pridite na dom tajnika. Prosim, da to upoštevate, če želite sami sebi dobro in da se potem ne bote jezili na tajnika, če kaj pride. Sami si bote krivi vaše nesreče in ne tajnik ali kateri drugi odbornikov, kajti odborniki morajo delati po pravilih. Člani so sij sami krivi svoje suspendacije, kajti jaz morem poslati na glavni urad sa'm'o tisti ases-ment, kateri je plačan, za,neplačanega pa sami odgovarjajte. Toliko o tem, da bote vedeli za naprej. — Sobratski pozdrav.
John Barbich, tajnik
T) I
KAJ SE SLIŠI PO SVETU?

Beseda o tem in onem
<3@@®®S@®®®®®®@®@®©®®®®®@®@®
"strokovnjaki, ki stoje na glavi"
Piše M. Tekavee:

J
^lllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllM
IZPADANJE LAS
"Lasje mi pričenjajo izpadati, sam ne vem zakaj", čujemo zelo pogostoma. Večinoma je vzrok le v slabi negi las. Splošna navodila za nego las bi se glasila nekako sledeče: Uporabljaj blaga mila; l\e umivaj prepogosto; s suho krpo si lasno kožo pogostoma raztolšči in masiraj, če se nagiba k zamaščenosti;
toplota, celo toplota svetilke na nočni omarici, ob kateri v postelji bereš, nikakor ne pospešuje lasne rasti;
nasprotno pa ji hlad de dobro;
lasno rast pospešuje tudi zmerno obsevanje z ultravijoli-často svetlobo,
in končno ima veliko vlogo tudi hrana — če so ti lasje radi mastni, tedaj se izogibaj pre-mastne hrane.
Škof Lucey iz Amarillo kliče: "Ako ne bo močni duh vere živel, naša demokracija ne bo preživela. To resnično naj vedno in povsod uči in širi katoliški tisk!
.. Proslavi društva in Družbe.
Vda
N le
bote nekateri rekli, ~ uradniki delajo in se fai%;ajo za novo članstvo in v1 ves napredek društva in irSl). Toda, tako mišljenje ' j^a pravem mestu. Nas vse dolžnost, da delujemo ^Pno za napredek društva, j0^ jniamo od istega vsi enake °^isti v potrebah, ^mila smrt nam je ugrabi-12 naše srede dobrodušno aUico Helen Ivanich. V ime-društva in društvenega ^Ustva izrekam potom naše-8'lasila iskreno sožalje
GOSPODINJA ZA FARMO
Službo na farmi kot gospodinja dobi vdova ali starejša dekle. Katero veseli kokošje-reja, naj piše na naslov: Frank Gradishar, R. 3, Phillips Wis.
— Op. ured.: Oglas tega rojaka je bil zadnjo sredo priobčen kot "Ženitna ponudba", kar je bila neljuba pomota in se naj blagovoli oprostiti.
HITLERJEVA ZVEZDARNA V ITALIJI
Na Monte Porziu v Rimu bodo v kratkem postavili spomenik na lansko bivanje nemškega državnega kancelarja Hitlerja v Rimu. Spomenik bo imel podobo observatorija, ki bo najmodernejše opremljen v Evropi. Ko je lani Hitler obiskal Mussolinija, mu je, kakor znano poklonil popolno opremo za zvezdarno. Letos spomladi bodo položili temeljni kamen za observatorij, ki bo stal v slovitem vinskem kraju Frascati, 22 km oddaljen od Rima.
Zvezdarna bo imela dve kupoli in velik laboratorij. Tam bo nameščen veliki teleskop, namenjen za fotografiranje nebesnih teles. Nadalje bo v teh prostorih poseben astrograf, sestavljen iz treh teleskopov ter mnoge druge priprave za merjenje žarkov.
-o-
ZOPET "SMRTNI" ŽARKI
Na danskem otoku Fiinenu so opazovali pri avtomobilih, kakor je razvidno iz diskusije na tehnični visoki šoli v Koda-nju, pojave, ki dajejo sklepati
o učinkovanju tako zvanih smrtnih žarkov.
Avtomobili in motorna kolesa so se v polnem diru ustavili, celo razsvetljava je odpovedala. Prva domneva, da je vlaga v zraku povzročila kratke stike, se je izkazala za napačno, prav tako domneva, da je velik transformator v tamkajšnji okolici razveljavil delovanje električnih varovalk. Raziskave nekega privatnega docenta kodanjske tehnične visoke šole kažejo, da gre za "smrtne žarke". Gotovo je, da je mogoče z močnimi magnet-skimi polji ustavljati motorje. Znanost in policija se zdaj trudita, da bi ugotovila, od kod izžarevajo ti magnetski žarki.
VELIKA RIBA
Nenavadno veliko ribo, katere jetra so tehtala celih 65 kilogramov, sta ujela z mrežo ribiča brata Jankuliča iz Mljeta. Riba je v jugoslovanskih vodah kaj redka ter je bržkone priplavala za neko angleško ladjo, ki se je ustavila v Mljetu. Mornarji jo imenujejo morski nosorog. Dolga je bila tri in pol metre, ob glavi je im'ela na vsakj strani po pet škrg, a jezik je bil dvakrat tak,o ;dolg kakor volovski. Jetra so tehtala 65 kilogramov. Ribiča sta. ribo preparirala in jo sedaj vozita po večjih mestih, da bi se kaj prislužila.
V JUGOSLAVIJO
Vi potujete naglo in prijetno na naših priljubljenih parnikih:
BREMEN • EUROPA
COLUMBUS NEW YORK • HAMBURG HANSA • DEUTSCHLAND
Izbornc železniške zveze od Chcrboursa, Bremena ali Hamburga
POVABITE SORODNIKE V EVROPI, NAJ
VAS OBIŠČEJO V AMERIKI Posebno nizke cene za vožnjo iz Evrope med 3. aprilom in 23. aprilom ter 26. junijem in 23. julijem za štiritedensko bivanje v Ameriki.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 130 W. RANDOLPH ST.,	CHICAGO, ILLINOIS
MMBUKG-flMERSCM LINE] NORTH GERMAN LLOYD!
IZLET V SPANJU
Iz Ferozepura v Indiji poročajo o dejanju nekega mesečnika, ki ga je označil za rekord v tem področju.
Pandit Ramrakha je legel kakor vsak večer v posteljo in se je naslednje jutro zbudil pri železniški postaji v Kasurju ki je oddaljena kakšnih 26 km od Ferozepura. Ni mogel pojasniti,na kakšen način je prispel tja. Ker ga je pa videlo več ljudi, si Btvari niso mogel razložiti drugače, nego da je vso to pot opravil v spanju.
To potovanje, ki zasluži že zavoljo svoje dolžine vso pozornost, jebilo tem bolj nenavadno zavoljo tega, ker vodi pot, po kateri je šel Indijec, večinoma tik ob strtnem prekopu in hodijo ljudje še podnevi zelo neradi po njej. Ramrakha pa je imel kot edino posledico te nočne hoje o-tekle noge, tako da je moral ostati nekoliko dni v postelji. Drugače so počuti popolnoma dobro, le svojega izleta v spanju ne more razumeti.
FARMA NA PRODAJ
Proda se 120 akrov mlekarska farma; dobra zemlja: elektrika; poslopja v ugodnem stanju; dober trg za mleko in dobre ceste. Štiri milje od cerkve sv. Mihaela. Kupi se lahko naravnost od lastnika. — Matthew Rynberg, pdm., Holton Mich.
MAČKA, PRAVIJO, IMA DEVET ŽIVLJENJ
Orange, N. J. — Tukajšnja policija im'a neko mačko, c kateri se trdi, da je že petkrat "poginila", in razpolaga torej samo še s štirimi življenji, ako je resničen tisti pregovor, ki pravi, da je v mački devet življenj. Tekom zadnjih pet mesecev je šel enkrat močen električni tok skozi njo, drugič se je zadušila v omrežju zapornih celic, potem ji je poddbna smrt grozila v nekem miznem predalu, nato jo je do nezavesti premikastil neki pes in končno je dobila neusmiljen udarec od vrtečih se vrat.
3TOTISOČLETNI NOSOROG
V Napajedlu na Češkoslovaškem, kjer so odkrili že mnogo prazgodovinskih zanimivosti, so našli okostje velikega predpo-topnega nosoroga. Strokovnjaki ga cenijo na kakšnih 100.000 let. Dragoceno najdbo z vso skrbjo odkopavalo in jo bodo shranili v prazgodovinskem muzeju v Brnu.
PREDSEDNIK PRISOSTVUJE MANEVROM
Miami, Fla. — Predsednik Roosevelt je s svojim spremstvom ta teden na bojni ladji Houston v Karibejskem morju, kjer prisostvuje velikim manevrom mornarice Zed. držav.
-o-
POVELIČEVANJE SOVJETSKE ARMADE
Moskva, Rusije). — Ta četrtek se je praznovala 21. obletnica ustanovitve sovjetske armade in na predvečer so številni govorniki po radio poveličevali moč, do katere se je ta armada povzpela iz slabotnih revolucijonarnih čet v letu 1918.
Ali je vaša naselbina že prijavila v tej kampanji svojega kandidata? Ako ne zakaj ne?
DENARNE POŠILJKE
1IWMIIMHIMIMMIIBIH1IMBMBWMOT
nakazujemo po dnevnem kurzu in prejemniki dobijo iste" direktno na dom po pošti brez vsakega odbitka. Včeraj so bili naše cene:
Za 100 Dinarjev........$ 2.45
Za 200 Dinarjev........$ 4.75
Za 300 Dinarjev........$ 7.00
Za 500 Dinarjev........$ 11.00
Za 1000 Dinarjev........$ 21.50
Za 2000 Dinarjev........$ 42.50
V ITALIJO:
Za 50 Lir—...............$ 3.25
Za 100 Lir......................$ 6.30
Za 200 Lir......................$12.00
Za pošiljke v ameriških dolarjih je poslati:
Za $ 5.00 _______________$ 5.75
Za $10.00 ............».....$10.85
Za $15.00 _________________$16.00
Za $25.00 ....................$26.25
Vse pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL.
(Dalje)
In pravite ". . . lahko reši denarno oziroma finančno in gospodarsko vprašanje kar tako čez noč." Molek! Tukaj je konkurenca! Glejte no, vi menda že odkar hlače nosite rešujete "socialno vprašanje". In rezultat;? Po četrt stoletju ste se s pametjo srečali, ko ste nehali plačevati prispevke v socialistično stranko. Takrat ste vsej slovenski Ameriki povedali presenetljivo dejstvo, "da socialistična stranka nič nazaj ne plačuje!" No, mi smo to spoznali že po par mesecih, ko smo se orientirali v tej deželi. A vi po četrt stoletju. Nak, naprednjakom se pa že ne smete prištevati! Če bo šlo vse tako polževo naprej — pozornost na Coughlina je opravičljiva — znate ostati daleč za-dej.
! Ta Coughlin! Pa ima v knji gi tako privlačno silo kot ste zapisali "da zna rešiti denarno oziroma finančno in gospodarsko vprašanje kar tako čez noč." No, potem se bomo Coughlinu pridružili. Vi se niste izkazali, ste prepočasni.
Molek: Coughlin ni dobil strokovnega znanja o denarju v le-menatu, za katerega je plačal šolnino. Kje ga je torej vzel? Vsekakor si ga je izposodil od strokovnjakov. Izposodil si je znanje, da ga pošteno rabi ali zlorabi. Coughlin svoje izposojeno znanje zlorablja in to dela dolga vrsta drugih "dušnih pastirjev".
Odgovor: Torej mislite, da je nekaj znanja Coughlin zastonj dobil. Saj res, kje ga je torej vzel? Bodite brez skrbi. Pri vas tega znanja prav gotovo ni vzel. Za avtorje "pasjih logik" je ta človek preresen, da bi se bavil ž njimi. Ne mislite, da je sociologija, v katere področje tudi gospodarsko vprašanje spada, izključno marksistična zadeva? Ce bi vsaj nekaj več časa razmišljanja posvetili, kot pa smešenju stvari, ki je nič ne razumete, bi se javnosti ne kazali takega telebana. Eden največjih učenjakov, slavni sv. Avguštin Avrelij, je pred 1,500 leti spisal knjigo, katero je pokojni češki prezident Masaryk tako visoko cenil, "O božji državi". Svetnik Tomaž Akvinski v svoji moralni filozofiji razpravlja o denarju in obresti smatra za nemoralne. In vidimo, da obresti so temelj kapitalizma.
Pokojni dr. Jan. Krek je izdal obsežno delo, pa najbrže ni šel Molkovo "znanost" krast "Socializem" in še "Črne bukve kmetskega stanu". Ni bil samo teoretik, pač pa je izvedel marsikaj v dejanju. Komur je znana njegova borba, da reši malega človeka iz krempljev oderuhov, ne bo na duhovnika Cough-
»iiiiiiniinii!iii!!i!i£
lina metal blata, ki si prizadeva na svoj način, da se socialne krivice popravijo.
Ki ste tako radovedni: kje je Coughlin znanje vzel? Mi oprostite, če zastavim vam enako vprašanje: kje ste se pa vi "znanosti" nabrali, da ste iz pastirja belokranjskih pašnikov postali urednik "zrf&nstvenega berila"? Ali se ne zdite nič sami sebi smešni? Verujte, da bomo z zanimanjem člani SNPJ brali, ko boste imenovali slavne univerze, imenitne profesorje, za temelj vaše izobrazbe. . Pravite, da si je Coughlin svoje znanje izposodil, ker se ga v lemenatu ni učil in da to znanje sedaj izlorablja. Torej pozor, g. Molek: Vi tudi niste hodili v visoke šole, torej ste si svoje znanje nekje izposodili, od strokovnjakov, in to svoje znanje sedaj izlorabljate. Prismo-da! Torej po vašem, Mr. Molek, bi moral vsak nehati tam, kar se je naučil v šoli. To je pač vaša "pasja logika", kateri se mora vsak otrok smejati. Številni duhovniki, ki so se pozneje posvetili kakemu drugemu znan-stvu, profesorji itd. so si vse svoje znanje izposodili, kaj ne. Najslavnejši zvezdoslovci so bili duhovniki, ki se te vede gotovo niso učili v lemenatu, so si torej to znanje izposodili in ga "izrabljali", da so učili svet. O, ti zanikana Molkovo logika!
Molek: To ni kritika "dušnih" pastirjev", ki ob izposojenen znanju pišejo, kako je treba reformirati sistem denarne valute, kako se prideluje krompir kako se odpravljajo uši, ali kako je treba poleg duš pasti koze ali svinje. To je na sebi popolnoma v redu — in Če se te vrste pisci pri tem smešijo in igraje strokovnjake, ki se drsajo pc glavi, je to njihova pravica.
Odgovor: Menda je že v človeški naravi, da najrajši govori o poslu, ki ima stik ž njim. In Molku se ne čudim, če je takt gostobeseden v zadnjem odstavku. Saj to je njegovo področje, ima resnično znanost, da ve '•'. . . kako se prideluje krompir, kako se odpravljajo uši, ali kako je treba pasti poleg duš (za duše past nima prakse), koze in svinje.
(Konec prih.) -o-
Škof Morris pravi: "Odločno izjavljam, da v tem raz-krajajočem svetu ni potreba nobene stvari bolj, kakor dobrega in močnega katoliškega tiska!"
23 LET IZKUŠNJE	i
Pregleduje oči in.predpisuje očala m
DK.JOHN J. 8MFTANA;
OPTOMETRIST	■
1801 So. Ashland Avenue
Tel. Canal 0523	IŠ
Uradne ure: vsak dan od 9. g zjutraj do 8:30 zvečer.
DR, H. M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St)
Tel. Canal S817, CHICAGO, ILL.
DR. J. E.
ZDRAVNIK IN KIRURG
1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL.
Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Rezidenčni telefon: La Grange 3966 Uradni telefon: Canal 4918
PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU.
ROJAKI SLOVENCI!
Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lasnega rojaka.
Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamCeno, postrežba solidna. Se priporočam!
Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo,
Joseph Slapničar
SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL.
Telefon 2-4787
AMERIKANSKI SLOVENEC

JANUS GOLEČ
LJUDSKA POVEST

Chicago, 111., 23. februarja 1939,
Naročniki jih bodo dobili prihodnjo jesen:
1.	KOLEDAR za leto 1940.
2.	VEČERNICE, povest "Pravica do življenja",
3.	ZGODOVINA SLOV. NARODA, 16, iti poslednji snopič.
4.	ŽIVLJENJE SVETNIKOV, 14. snopič.
5.	JEZUS DOBRI PASTIR, molitvenJk.
Naročnino za Mohorjeve knjige sprejemamo SAMO DO 11. MARCA 1939. Na poznejša naročila se ne bo mogoče ozirati. Kdor si torej Seli Mohorjevih knjig za prihodnje leto, naj pošlje naročnino čimpreje, da ne bo zamudil.
KNJIGE STANEJO________$1.25
z vezanim molitvenikom pa__$1.50
Naročila za Ameriko sprejema:
Knjigama Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road Chicago, 111. . .. .
J. M. Trunk
VABILO k naročbi "MOHORJEVIH KNJIG"
Pisano polje
Sejem na Hrvaškem.
H...... ■
»
Guzaju so bili kraji preko Sotle ravno tako tuji ter neznani, kakor n. pr. Amerika. Ker je služboval nekaj let v Dalmaciji, je znal hrvatski, a kje je bila Dalmacija in kje hrvatsko Zagorje! Uverjen je bil, da je hrvaški sosed v vsakem oziru daleč za Štajersko in baš radi tega si je obetal na tamošnjih sejmih pred nastopom zime prav obilno denarno ter blagovno žetev.
Navajen je bil uspehov in niti na misel mu ni prišlo, da bi mu znalo tu in tam vendar le spodleteti. Stavil je preveč upanja vase in liki jeklo trdno svojo organizacijo ter podcenjeval Hrvate. Po izpraševanju ter temeljitem posvetovanju s tovariši se je odločil, da se bo lotil velikega sejma v Deseniču na godovni dan sv. Terezije 15 oktobra. Desenič ni daleč od meje in ima s slovensko sosedo zelo ugodno cestno zvezo preko Sotle pri Miljani na Imeno, Podčetrtek i nv Olimske šume, kjer se je razprostiralo Guzajevo kraljestvo. Vsi guzajci so bili za to, da se ponovi na hrvatskem sejmu način žepne tatvine in drznega trganja denarja kar iz rok, kakor se jim je tako zlahka posrečilo ter sijajno obneslo na svetogorskem sejmišču.
Na Terezijevo v Deseniču ni bilo treba storiti nič drugega, nego izvesti še enkrat že posrečeno žeparsko ter roparsko vajo. Tatovi ter roparji bodo šli peš preko Sotle in po cesti kar naravnost na deseniško sejmišče; glavar jim bo sledil na kolesi ju do krčme pred Deseničem in bo prišel nadzirat tolovajsko delo k nogam, ko bo barantija na vrhuncu krog desete ure predpoldne. Dan pohoda je bil določen na 15. oktober zgodaj zjutraj. Guzajci kot mešetarji z leskovkami v rokah, glavar v ulogi štajerskega prekupca, ki govori kot večletni mejaš tudi zagorščino.
Po dogovoru je izpregel Guzaj v gostilni pri muzikantih Juračekih pred toliko opevanim in zgodovinsko opisanim dese-niškim gradom, katerega nazivajo Zagor-ci "Naš Tabor". Grad je še danes prav dobro ohranjen, na nižjem gričku^ in je zibelka zagorske junakinje ter mučenice Veronike Deseniške. Od Juračekov je lep pogled na gradišče, ki zre ter se smehlja po selu Desenič in mični okolici.
Roparski glavar ni povpraševal, kako in kaj je z gradičem na gričku, ampak je kresal kar peš od krčme navzdol, enkrat navkreber in že je bil v lepo ležečem Deseniču ter tudi pri sejmišču, kjer je bil šunder, dirindaj, krik ter vik, kakor bi barantali za konjska kljuseta sami ciga-. ni. Preril se je komaj skozi vhod, razri-val kričečo množico in že bolj proti sredini se mu je nudil prizor, kateremu ni bil priča nikdar poprej. Kar groza ga je spreletela po hrbtu. V zemljo so bili zasajeni trije prav debeli koli eden za drugim in ob nje privezani trije guzajci za roke in noge, da se nobeden niti ganiti ni mogel. Vsak od mimoidočih je potegnil s palico po privezanem, koder je pač padlo. Priča tej ljudski osveti so bili orožniki in občinski pandur je še celo stražil kaznjence, da bi nobeden ne utekel. Kako žalostna prikazen so bili njegovi tovariši! Gologlavi, miloprosečih pogledov so prenašali molče neusmiljene udarce, ki so de-
IZBORNO MONARCH PIVO
Monarch družba izdeluje nove vrste pivo "EXPORT BEER"
Poskusite gal
MONARCH pivo je izdelovano skrbno in natančno in vsebuje vse najboljše kakovosti, ki napravijo pivo dobro in okusno. Vedno pazite kako pivo se vam servira. Na zapadni strani mesta Chicage razpečava MONARCH pivo
BEER DEPOT
Sobota, 25. februarja 1939 j
- ..... ' i .
John Kochevar
Math Tkalec
WEST SIDE DISTRIBUTOR OF MONARCH BEER 2215 W. 23rd Street Tel. Canal 6177 Chicago, Illinois
Naznanilo in zahvala
Globoko potrtega in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je kruta smrt pretrgala nit življenja dragemu soprogu in ljubljenemu očetu,
ki je dne 16. januarja 1939 za vedno v Gospodu zaspal v najlepši starosti 45 let. Pokojni je bil rojen 24. februarja 1894, v Čeren-sofcih, Prekmurje, Jugoslavija.
Dolžnost nas veže, se prav lepo zahvaliti vsem, ki so nam bili v pomoč in tolažbo v teh zelo žalostnih časih. Posebno se zahvalimo gospodu Rev. Father Fabian z nemške župnije svetega Pavla, ko so se odzvali v taki pozni uri in so podelili svete zakramente za umirajoče. Lepa hvala Rev. Father Andrew Svete za lepe cerkvene obrede in za molitve pri rakvi.
Dalje najlepša hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vse karkoli je kdo storil za pokojnika ob času njegove nepričakovane smrti, in ko ste ga hodili kropit ležečega na mrtvaškem odru in molit za pokoj njegove duše. Hvala društvu sv. Ivana. Hvala nosilcem. Bog plačaj vsem in vsakemu posebe.
Najlepša hvala vsem darovalcem vencev, namreč druž. Ko-lenko; druž. John Gyorkos; His Friends and Associates at Packard, Parkview Laundry, and Parkview Laundry Employees; družina Rudy Jerin in John Gottlieb in družina.
Hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše zadušnice: — 2 Mr. in Mrs. S. Kolenko; 2 John Gyorkas in family; Requiem High Mass—Mr. in Mrs. J. Zalig; 2 Mr. in Mrs. Martin Wagner; 3 Mr. in Mrs. S. Persa; 3 Mr. in Mrs. Anton Bogolin; 3 Ladies of the Continental Trust Bank Bldg.; 2 Mr. in Mrs. S. Salay; 2 Mr. in Mrs. A. Kozel; 2 Parkview Laundry Employees; 2 Martin Seni-ca; Mary Vavpotic; Bertha in Frank Vavpotic; Family Vavpotic; Mr. in Mrs. J. Spilak, Mr. in Mrs. Mike Grosko; Steve Kolenko; Mr. in Mrs. Math Persa; Martin Foys Sr.; Mr. in Mrs. Martin Frank; Mr. in Mrs. John Tivador; Mr. in Mrs. L. Necemer; Mr. in Mrs. Frank Possedi; Family Vouri, Mr. in Mrs. Frank Primo-zich; Mr. in Mrs. J. Sever; Mr. in Mrs. Gregor Gregorich; Mr. in Mrs. John Densa; A. Glavach Family; Mr. in Mrs. A. Farkas; Mr. in Mrs. Jerry Pirc; Mr. in Mrs. S. Majcen; Joseph Ray in Family; Mr. in Mrs. L. Majcen, Mr. in Mrs. L. Duller; Lah Family; Mr. in Mrs. J. Mlakar; Mr. in Mrs. Steve Zabsich; Mr. in Mrs. J. Falle; Mr. Joseph Fajfar Family; Ignace Lagen Family; Mr. in Mrs. Fred Sarabarneck; Boncha Family; Tony Kukman; Rudy Krempach; Mary Vrasich; Reich Family; Krempusch Family; Mr. in Mrs. J. Perko Sr.; Mrs. Royko; Tomazin Family; Mary Kalec; druž. Louis Kovacic in druž. Louis Vintar. — Lepa hvala pogrebniku Louis Zefran za tako lepi red na domu in pri pogrebu.
Hvala vsem, ki ste se udeležili pogreba in vsem, ki ste darovali svoie avtomobile in spremili ranjlcega na večni počinek.
Tebi, dragi soprog in oče, pa želimo večni mir in pokoj. Spa-vaj v Bogu sedaj, rešen truda in težav, ki ti jih je nalagalo živ-ujenje. Na zopetno svidenje tam gori nad zvezdami! Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
ževali nanje, sedaj redkeje, zopet bolj po-gostoma, kakoršen je bil pač mimo se valeči promet. Moški so nastopali v vlogah vršilcev ljudsek kazni; ženske pa so vpile, zmerjale ter kazale s prsti na šibane z glasnim opazkami: "Evo ' vas, gadine krajnske (Zagorci pravijo obmejnim Štajercem Krajnci), boste znali v drugič izmikati denar poštenim Hrvatom! Le lopni ga, Imbra, da ga vzame vrag, ker tat je lopov, ki kakor cigan ne spada na pošten sejm!"
Šele to psovanje je poučilo Guzaja o hrvatskem običaju, da kar narod sam sodi ter kaznuje pri svežem zločinu zasačene. Ako bodo morali stati tovariši privezani do večera vsak na svojem lesenem križu, potem: adijo majka zemlja in pozdravljena večno! Treba jih je za vsako ceno rešiti, toda kako, bilo je vendar razljutenih ter maščevanja željnih hrvatskih batina-šev kakor listja in trave. Ko je prehodil z največjo težavo sejmišče, ki je bilo natrpano živine ter raznolikega naroda križ na kraž, je zbral neopaženo osem tovarišev, ki so zrli vanj obupano po odpomoč, sicer bodo zapustili prvič ter zadnjič to prokleto Zagorje brez trohice plena, pač pa s tremi mučeniškimi mrliči. Glavar jih je podučil, da s tatvino ter ropom danes ne bo nič, ker je obdano sejmišče krog in krog od najbolj živahnega prometa in Hrvat je preveč pazljiv na svoj žep. Edina odpomoč, da otmejo tovariše gotove smrti, je ta, da dvigne osmorica bolj proti zgorajnemu vrhu sejma larmo in navidezen pretep ter krič kar med seboj. Celo središče se bo osredotočilo krog mesta pepira ter pretepa. Trenutke splošnega zanimanja na čisto drugem koncu bo izrabil že on sam v to, da bo prerezal vezi onim trem ob kolih in eden od njih jih mora odvesti navzdol iz vasi proti Jura-čekom, neopaženo na njegov voz in hajdi proti meji — Sotli in preko.
Tolovaji so bili poslušni učenci, ki so izvršili takoj nasvet ter povelje glavarjevo.
Cisto na drugem koncu je buknil krik, kletvice, videti je bilo neusmiljeno mahanje s palicami — običajna slika po zagorskih sejmih, kadar uhvatijo uzmoviča pri nepoštenem poslu. Sejmarski hrvatski kumeti so začeli kakor elektrizirani migati z ušesi, vsak je dvignil palico, oprijel tesneje torbo in najurnejših korakov proti onemu koncu, odkoder je podžigala vročekrvneže larma.
Moškim so sledile ženske in tem še kaznjence stražeči pandur z žandarji, saj se jim je obetala nova žrtev za kolec, vrv in batino. Par minut — prostor krog treh po ljudskem pravu obsojenih je bil prazen in Guzaj je imel lahko in neopaženo rešilno delo. Ko so izginili z zadnjimi močmi od kolcev odrezani guzajci, se je že pomikala galama ob vrhu sejmišča po selu navzdol in že je bilo videti, kako so bežali moški z jerihonskim krikom na vse strani, eden je psoval drugega in mu grozil z batinaškim obračunom.
Vse je vpilo iz polnih grl, se je rilo, grozilo, klelo, mahalo s palicami, a nikdo ni znal, za kaj da gre, kedo je uzmovič, lopov in ona prokleta gadna kukavica, ki spada na kol pred ljudsko sodbo!
(Dalje prih.)
Čudna taktika
Iz Slovenske Bistrice poročajo, da je tamošnja lesna industrija ''Pohorje" odpustila večje število delavcev in najela takoj druge. Značilno .ie to, da so odpuščeni delavci samo reveži, ki nimajo ničesar, novi nameščenci pa sinovi bogatih kmetov s Pohorja, ki bi imeli doma dosti dela in jela.
-o-
Mlad stari oče Sluga pri okrajnem sodišču v moravski banovini (Južna, Srbija), Stanislav Veličkovič, fe je oženil, ko je bil star 17 let. Njegova hčerka, ki se je poročila s šestnajstimi leti, je pred kratkim dobila sina. Tako je postal Stanislav Veličkovič, ki mu je šele 34 let, v
vsem okolišu najmlajši stari cče.
Pretežko breme
Po cesti na Loko je nosil 50 letni delavec pivovarne. •'Union" v Ljubljani Karel t^elihen, težko vrečo na ramah. Ker je bila vreča pretežka, je pod težo padel in se močno poškodoval, da so ga morali spraviti .v bolnico.
-o-
Ogenj
V Gornji Bistrici je zgorelo gospodarsko poslopje posest-nice Marije Guncer, ki trpi nad 25.000 dinarjev škode. Sodijo, da je zanetil požar po neprevidnosti kak potepuh, ki je prenočil na kozolcu.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois
Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOČ IN DANi
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.
Drobiž.
Le rrialenkost. Bil je govor, da dobi Ogrska nekaj Banata, pa da Italija Zader. Dobro bi bilo, ko bi Zader prišel, kamor spada, naj bo potem že, da ga dobi Hrvaška ali Jugoslavija. Brača Hrvati omenjajo vse, kar more pokazati Jugoslavijo v čim slabši luči, glede Zadra pa šutijo.
Slovaki so Hrvatom pri srcu. Prav. Privoščimo jim avtonomijo ali kar so dobili. Izgubili pa so najboljše ozemlje in dosti svojih ljudi, in najmanj pripomogli, da je šla Sehoslovakija v nemški ža-kelj. Strankarstvo je morda nekaj pridobilo, narod je izgubil in pred vsem je izgubilo ; lovanstvo.
Vidim tudi, da celo Hrvat potoči malo solz radi slovanske vzajemnosti, ki je šla fuč. Miljonslco slovanstvo je postalo brez pomena. "Hej, Slovani..." je slcoroda prava persi-ilaža. In celo pri najbolj sorodnih, ki govorijo isti jezik, ni vzajemnosti tam v Jugoslaviji.' Ali je krivda le na strani, kjer trdijo, da je krivda? *
Pred leti je po Clevelandu strašil neki Podgoričan Jaz sem bil mnenja, da' so to le tuje hlače. "Podgoričan" je bil hudo hud, ampak pozneje ve je roba tako zasukala, da je sam "Podgoričan" priznal, da Podgoričana ni bilo,le hlače so bile.
Zdaj se vsaja neki Jack Yert. Sicer pravi, da je od lam in tam. Navadno pomaga .3 kako mastno o kakem faj-moštru. Zopet se mi zdi, da piše Yert, kakor piše n. pr. kak Barbič ali kdo drugi. Ali morda letajo le hlače .okoli, in ni tega v hlačah, čegave
hlače se razobešajo?
*
Po volitvah je dr. Maček izjavil, da Hrvatje čakajo lahko še sto let. To je baje nekim malo zašlo pod nohte,ker •')i pač ne dočakali. Na izjavo ]e pote'm: podal drugo izjavo, pa je druga prav kakor je bila prva. Do dve uri kdo govori. "Pa što čete?" bo vprašal, kdor ostro misli. Pravilni odgovor na govorjenje, kjer vlada mašta, je: "Ne znam",
Čehi, Poljaki, Rusi. Po "miru" v Monakovem je slovansko nebo hudo zastrto. Skoro-da bi rekel, kar so Nemci med vojsko, ko so bili na vrhuncu, prešerno poudarjali: Nemški dan, slovanska noč. Tedaj se je vreme zasukalo prav v nasprotno smer: Nemec je prišel v temo, Slovan vsaj deloma v nek dan. Vsega še ni konec. Nemcu sije zdaj sonce, Slovani so pred nočjo. Še se lahko izpremeni. Politično ubirajo Čehi malo ("udno pot, ampak vrlo inteligenten narod so in mord^, le "markirajo",' kakor pravimo. Komunistom so pokazali vra-:a. Judom gledajo na prste, vera in z vero morala je prišla do boljšega vrednotenja. Tako tudi Slovaki in Rusini. Je slabo, pa ni slabo.
In Poljaki. Grdo so padli Čehom v hrbet. Ta madež jim
ostane. Ko so Rusini malo dvignili glave, so Poljaki udarili. Danes pa vidim, da izjavljajo v parlamentu, da ne bodo več raznarodovali in dali Rusinom njih pravice. Dalje so se, kakor se zatrjuje, nekako pobotali z Rusi. Ako so se, bi to pomenilo pravo zgodovinsko čudo, ker dozdaj so si bili Poljaki in Rusi brezkompromisni nasprotniki
Rusi so še vedno zagonetni-Baje Stalin in Hitler nekaj paktirata. Za kulize nihče n® vidi. Ni izključeno, da tudi Rusi le "markirajo". Ako se Stalin odloči za os: Berlin' Rim-Tokyo, bi zadobila ta kombinacija, za Evropo i'1 Azijo tako moč, da bi bile v Evropi iztisnjeni Anglija in Francija, in iz Azije tudi Za-dinjenje držajve. V Evropi bi zavladala" Nemčija, v Aziji Japonska. Kaj bi pridobila Ru* sija? Nič. Nasprotno. V Ukrajino bi se vgnezdila Nemčija« v Sibirijo pa Japonska. Kdo vodi zdaj rusko diplomacijo« je težko dognati. Vsekako Pa se nadaljuje stara ruska di' plomacija, in ta je bila vrlo premetena. Tako je pričakovati, da Stalin ne nasede Hit-leru in Japoncem. Dalje so ^ Rusiji na dnevnem redu "čistke". Tudi te so zagonetne-Izgleda in raznih resnih glasov ne manjka, da Pcusija skuša iztisniti le razne rrrrevoh1' cionarje in se vedno bolj nacionalizira, kar bi kazalo nek slovanski preobrat, in če bi bilo tako, se Slovanom noc lahko še izpremeni v dan-Hitleru pa lahko zaSde sonce«
-o-
Zvon so ukradli
Na periferij? Osjeka je vasica Adolfovac, ki' ima svojo cerkev, v katero so že večkrat odri i tatovi. Mala katoliška cerkev stoji bolj na samoti i11 jo menda zato tako vabljiva točka raznim postopačem i11 ljubiteljem tuje lastnine. Pred kratkim so odkrili na cerkvi nenavadno tatvino. Ko je hotel nekega jutra cerkovnik zvoniti dan, se veliki zvon ni' kakor ni oglasil, naj je še tako vlekel za vrv. Stopil je P° s/topnicah v stolp in strahom3 opazil, da zvona ni več. Tatovi so po vrveh spustili s stolp3 več sto kilogramov težafc zvon in ga z vozom odpeljal' neznano kam.
Širite in priporočajte H«* 'Am-erikanski Slovenec"!
Pratike
Mašim čitateljem spO' ročamo, da smo pr^ jeli zalogo
Pratik za leto 1939»
in sicer obe vrsti
B laznikovo
kakor tudi
Družinsko
Obe vrsti ste zelo za' nimivi in ju krasi število lepih slik. Naročite si jih takoj, dokler ne poide zalogi
Vsak komad stane 0 poštnino vred
25 centov
Naročajo se od:
KNJIGARNA
AMER. SLOVENJ^
Žalujoči ostali:
ANNA TKALEC, žena; MARY, hči; JOHN, sin. V starem kraju zapušča mater in sestro, dva brata v Kanadi, enega v Chicagi.