LETO XXIII. — številka 68 Ustanovitelji: obft. konference SZJJL Jesenice, Kranj, Radovljica, 8k. Loka in Trži«. - Izdnfa CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar «■ Odgovorni urednik Albin Učakar KRANJ, sobota, 5. 9. 1970 Cena 50 par Ust izhaja od oktobra 194? noi tednik OJ L Januarja 1958 kol poltcdnik, Od 1. Januarja 196i, trikrat tedensko Od L januarja 1964 kot poltednlk, in sicer ob sredab in sobotah GLASILO SOCIALISTICN E ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Jutri otvoritev X. svetovnega prvenstva v padalstvu Letališče v Lescah bo jutri dalje pa vse do p- septembra prizorišče Jubilejnega X. svetovnega Prvenstva v padalstvu. Otwritev bo v nedeljo ob **• uri s pozdravnim govorom predsednika organizacijskega komiteja in Predsednika skupščine občine Radovljica Staneta Kajdiža, tekmovanje pa bo °dprl pokrovitelj predsednik slovenske republiške skupščine Sergej Kraigher, ^o mimohodu tekmovalcev bodo na programu dve url atraktivni skoki, nastop »adalcev pa bo sklenila akrobatska skupina reaktivnih letal jugoslovanskega vojnega letalstva. Prijavljenih je blizu 300 tek- movalcev in tekmovalk iz 26 držav in bo torej letos rekordna udeležba. Na sporedu bodo tri discipline: štirje skoki na cilj s 1000 m in zadržkom 10 sekund, 3 skoki z izvajanjem likov z 2000 m in zadržkom do 30 sekund in 3 skupinski skoki na cilj s 1000 m z zadržkom do 10 sekund. Vsekakor bo pozornost gledalcev pritegnil tudi netekmovalni del programa. V nedeljo, 13. septembra, bodo letošnji udeleženci skakali za pokal »Turizem — Bled 70«, zadnji dan prvenstva, 20. septembra, pa bo vsaka država pripravila svoj prosti program. J. Javornik 5 stran: Murka izžrebala kupca z Gorenjskega sejma 7. stran: Danes in zlasti jutri ves Tržič na nogah 9 stran: Koliko stane steklenica piva Predsednik turške Iskri Predsednik vlade republike Norčije Sulejman Demirel, ki k v torek na povabilo pred-*«duika zveznega izvršnega ^ta Mitje Ribičiča dopoto-Val z ženo na petdnevni nradni obisk v našo državo, J* v četrtek popoldne po pogovorih s predsednikom Titom na Brionih dopotoval na J^alši obisk v Slovenijo. V *Premgtvu predsednika republiškega izvršnega sveta Staneta Kavčiča je nekaj po 16. uri skupaj s spremstvom obiskal kranjsko Iskro, kjer so ga pozdravili predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar, generalni direktor združenega podjetja Iskra Kranj Vladimir Logar, predstavniki podjetja in kranjske tovarne Iskra. Po ogledu nekaterih obratov je generalni direktor Iskre seznanil visokega gosta s pro- izvodnim programom združenega podjetja, v katerem je zaposlenih prek 18 tisoč delavcev, letošnji plan podjetja pa znaša že prek 1,8 milijarde dinarjiv. V govoru je tovariš Logar med drugim poudaril, da Iskra že vrsto let uspešno sodeluje s Turčijo. Letni izvoz Iskre v Turčijo se namreč že nekaj lel giblje med milijon do milijon štiristo tisoč delarjev. — A. ž. — Foto: F. Perdan Kranj VSE ZA VAŠEGA OTROKA DO 16. LETA STAROSTI KUPITE NAJBOLJŠE IN NAJCENEJE V SPECIALIZIRANI TRGOVINI BABV na Titovem trgu 23 in v Jenkovi ulici 0 dojenčkova oprema # igrače # slikanice £ otroški vozički £ perilo # pletenine # vsa jesenska oblačila. DOBRO NAPRAVLJEN OTROK BO ZDRAV IN BO IMEL USPEH PRI UČENJU ELITA KRANJ Bohinjsko srečanje Jutri bo v Bohinju veliko srečanje gorenjskih aktivistov, kjer bodo gorenjske občinske skupščine (Jesenice, Domžale, Kamnik, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič) podelile domicilno listino pokrajinskemu komiteju KPS za Gorenjsko in celotnemu pokrajinskemu aktivu OF za Gorenjsko. Zboru aktivistov iz NOB pa se bodo pridružili tudi vsi povojni aktivisti, ki so do danes delali pri obnovi in izgradnji porušene domovine in pri uveljavljanju samoupravnih socialističnih odnosov. Namen srečanja aktivistov, ki bo v prihodnje vsako leto v drugi občini, je obnavljanje tistih tradicij, ki so povezovale ogromno število prebivalcev Gorenjske v organiziranem političnem delu in odporu v sovražnikovem zaledju. Obnavljanje izku- šenj političnegaadelovanja v ilegali je še posebej pomembno s stališča povezovanja nekdanjih izkušenj in sedanjih priprav za organizacijo vseljudske-ga odpora v novih pogojih. Želimo, da bi se na jutrišnjem zboru srečali vsi nekdanji aktivisti z Gorenjske: od oblastnih organov KPS in OF, pa vse do okrožnih, rajonskih, mestnih in vaških odborov OF, žena, Skoja, mladine, sindikatov, gospodarskih komisij, pripadnikov VOS, kurirjev, tehnikov, partizanskih učiteljev in drugih ustanov, ki so takrat delovale na terenu. Jutrišnje srečanje bo Še posebno veselo, ker bomo hkrati proslavili jubilej osvoboditve. Ob stisku rok bomo aktivisti obudili spomine na pomembna obdobja naše narodne zgojovine, ocenili bomo rezultate dosedanjega dela in si nastavili nove cilje. Da bo jutrišnji zbor še bolj slovesen, pa bo nedvomno pripomoglo tudi srečanje borcev jeseniško-bohinjskega odreda, ki so med vojno s številnimi manjšimi akcijami in vsakdanjim drobnim delom dopolnjevali vlogo brigad in divizij ter skrbeli za njihovo prehrano in dopolnjevanje na tem področju. Matija MarkelJ JESENICE Ker so prostorske zmogljivosti jeseniške posebne osnovne šole premajhne, je imela ta ustanova dva oddelka v osnovni šoli na Koroški Beli. Zaradi prehoda na kabinetni pouk, pa sta se morala oddelka izseliti. Da bi vsaj začasno rešili ta problem, so našli prostore v Kosovi graščini, kjer ima svoj sedež delavska univerza. Uredili so tri učilnice, tako da bodo ti otroci tudi v celodnevnem varstvu. -jk 26. avgusta je prek 100 jeseniških prostovoljcev-borcev za severno mejo v letih 1918—19 obiskalo slovensko Koroško. Poklonili so se spominu narodnega heroja Matija Verdnika, ki je pokopan v Svečah, obiskali Celovec in Gospo Sveto, za slovo pa so se ustavili pri znanem slovenskem naprednjaku šimeju Mart in jaku. -jk Akcija za gradnjo stanovanj borcev in aktivistov NOB v jeseniški občini lepo teče. Samo letos so 18 prosilcem odobrili pomoč pri zasebni gradnji, 27 pa so pomagali pri popravilih, kar znese skupno 47 starih milijonov dinarjev. Razen tega so dogradili tudi nov blok na Plavžu, kjer je dobilo stanovanja 10 borcev in aktivistov. -jk Občinska konferenca Zveze mladine se je že začela pripravljati na praznovanje meseca mladosti 1971. Imenovali so poseben odbor, v katerem so Joža Vari, Uroš Župančič, Mirko Petač, Berti Brun, Franc Konobelj-Slovenko, Jože Vindišar, Milan Slivnik, Sandi Kotnik in Karel Frančeškin. Prva seja odbora bo 8. septembra. . -Jk Prihodnji teden bo v Mojstrani skupna seja vodstev vseh družbenih in političnih organizacij ter društev v tem kraju, na kateri se bodo temeljito pomenili o problemih kraja in krajevne skupnosti in pregledali preteklo delo ter se pogovorili o nalogah v prihodnje. -jk KjfiANJ Oba zbora kranjske občinske skupščine sta v četrtek popoldne na 17. skupni seji razpravljala o polletni realizaciji proračunskih dohodkov in izdatkov občine za letos. Ugotovila sta, da je realizacija planiranih proračunskih dohodkov ugodna. Le^-ti so bili namreč v celoti realizirani s 56,96 odstotka. Ce pa od njih odštejemo prenesena sredstva, potem so letošnji tekoči proračunski dohodki preseženi ob poLletju za 2,76 odstotka. V drugi točki dnevnega reda sta oba zbora razpravljala o spremembi odloka o zazidalnem načrtu za stanovanjsko sosesko S-4 Klanec. A. ž. RADOVLJICA Na jutrišnjem II. zboru gorenjskih aktivistov v Bohinju in srečanju borcev jeseniško-bohinjskega odreda, ki bosta hkrati letošnja osrednja gorenjska slovesnost v počastitev 25. obletnice osvoboditve, bodo v radovljiški občini končane tudi slovesnosti ob letošnjem občinskem prazniku. Pripravljalni odbor pri občinski konferenci SZDL Radovljica in koordinacijski odbori pri gorenjskih občinskih konferencah SZDL vabijo med- in povojne aktiviste ter prebivalce Gorenjske in mladino, da se srečanja udeležijo v čimvečjem številu. Na zboru, ki se bo začel ob 10. uri v Ukancu bo govoril podpredsednik zvezne skupščine dr. Brecclj Marijan. A. Ž. škofja loka Pred dnevi so se v Skofji Loki sestali člani kadrovske komisije pri občinskem komiteju ZK. Skupina je med drugim obravnavala tudi problematiko kadrov v komuni in ugotovila, da bo treba kar najhitreje izboljšati zelo pomanjkljivo evidenco o številu, vrsti, nivoju, izpopolnjevanju in napredovanju domačih strokovnjakov. Dosedanje suhoparno registriranje novih moči, ki so prišle s fakultet, visokih in višjih šol, ne zadošča več, saj je zgolj iz spiska ljudi nemogoče ugotoviti, kakšno mesto v posameznih ustanovah oziroma delovnih organizacijah trenutno zavzemajo in katere funkcije opravljajo. Sleherno spremembo naj bi odslej sproti zabeležili ter tako imeli učinkovit pregled nad gibanjem strukture najpomembnejšega dela zaposlenih. V akciji bodo sodelovali občinska konferenca SZDL, občinski komite ZK, občinski komite ZMS, sindikati in občinska uprava. (-Ig) Jeseniška mladina na Upniški planini Občinski odbor združenja zveze borcev na Jesenicah bo tudi letos orgrmiziral pohod šolske mladine na Lip-niško planino, kjer je 9. septembra 1942 padel naredni heroj Jože Gregorčič-Gorcnc, ki je bil takrat komandant I. grupe odredov. Tradicio- nalni pohod bo v soboto, 12. septembra. Udeležili se ga bodo šolarji iz jeseniške in radovljiške občine. Računajo, da bo na Lipniško planino prišla tudi sestra narodnega heroja Ana. Povabili so tudi vojake iz garnizije v Škofji Loki. — jk Inž. Repič Miro — poslanec gospodarskega zbora V četrtek ob 15. uri popoldne sta se na seji sestali volilni telesi kranjske in tr-žiške občine za nadomestne volitve poslanca gospodarskega zbora republiške skupščine. Obe seji pa sta hkrati pomenili tudi konec poletnih počitnic za odbornike, kajti po seji obeh volilnih teles so odborniki obeh občinskih skupščin nadaljevali z redno sejo. Volilno telo v kranjski ln tržiški občini so sestavljali odborniki in delegati delovnih skupnosti na področju gospodarstva, kulture in pro-svete ter zdravstva in socialnega varstva, izvoljeni na zborih delovnih skupnosti. Obe volilni telesi sta na tajnih volitvah glasovali o dveh kandidatih, ki sta se po zakonitem postopku uveljavila kot kandidata za poslanca. To sta bila Stane Mešič in inž. Repič Miro oba iz trži-ške občine. Po končanih tajnih volitvah je bil za poslanca gospodarskega zbora republiške skupščine izvoljen inž. Repič Miro. V kranjski in tržiški občini je dobil 99 glasov, Stane Mešič pa 57. A. 2. tu teden 1939 L septembra je nacistična Nemčija napadla Poljsko ln brez večjih težav zlomila njen odpor. Napad na svobodno Poljsko je pomenil začetek II. svetovne vojne, najbolj krvavega spopada v človeški zgodovini. 3. septembra istega leta pa sta tudi Anglija in Francija napovedali vojno Nemčiji zaradi njenega vdora na Poljsko. Nekaj dni kasneje pa so podobno storili tudi vsi britanski dominioni. 1945 2. septembra so podpisali Japonci na ameriški bojni ladji Missouri brezpogojno kapitulacijo. S tem je bila tudi uradno končana II. svetovna vojna. Kaže, da bo odsek ceste Kranj—Škofja Loka med Žabnico in Loko letos končno popravljen. Kako bo z odsekom ceste med Žabnico in Kranjem, ki je prav tako potreben temeljitega popravila? Član izvršnega biroja predsedstva centralnega komiteja ZKJ Edvard Kardelj je sprejel v četrtek na gradu Strmol pri Cerkljah podpredsednika socialdemokratske stranke Zahodne Nemčije Herberta Wehnerja, ki Je na uradnem obisku v Jugoslaviji. Na sprejemu so bili tudi tovariši Franc Popit, Tone Tribušon, Janez Vipotnik, Tone Kropušek, Jože Smole hi veleposlanik v zvezni republiki Nemčiji Rudi Cačinovič. Kardelj je visokega gosta zadržal na kosilu. Na sliki: Edvard Kardelj in Herbert Wehner prihajata na teraso grada Strniol. (jk) — Foto: F. Perdan OBJAVA Zaradi obnovitve ceste bo od 5. do 15. septembra delna zapora prometa za voznike motornih vozil in vprege na odseku Stara Fužina — Jereka v Bohinju. Skupščina občine Radovljica mm v -w • Iscejo učence za obrti Na podružnici Zavoda za zaposlovanje smo zvedeli, da je trenutno v kamniški občini na voljo še 50 učnih mest za učernce raznih obrti. Učence za obrti iščejo tako Zasebni obrtniki kot tudi gospodarske organizacije. Gradbeništvo išče učence za zidarje in tesarje. Kovinska industrija in zasebni obrtniki iščejo učence za stavbne in krojne ključavničarjei vodo- vodne instalaterje in kleparje. Zanimivo je, da se kamniški fantje in dekleta izmikajo možnosti za pridobitev poklica v gostinstvu. Kamniška gostinska podjetja bi takoj vzela v uk za gostinski poklic 7 deklet. Pričakovanja, da bodo ta mesta zasedli šolarji, ki so letos končali osemletko, se niso ure&nioii'a. V Kamniku torej ni težav z zaposlitvijo, V Peku že 2000 delavcev Ta teden — natančneje v *°5ek, 1. septembra, so*v treski tovarni obutve Peko zaposlili že dvatisočega de- ĆP GORENJSKI TISK — DELOVNA ENOTA GLAS sprejme DELAVCA - DELAVKO za delo v od prem i Glasa, ki ima po možnosti avto. Zaposlitev je honorarna, 2-krat tedensko v nočnem iasu. Prednost imajo osebe do 40 let starosti in iz Kranja. Prijave sprejema uprava Glasa, stavba občinske skupščine, soba 110. lavca. Hiter razvoj tovarne Peko, širjenje proizvodnje in boljšanje kvalitete izdelkov zahteva vedno več delovnih rok. Leta 1945 je bilo v Peku zaposlenih 217 delavcev, sem so šteti tudi prodajalci obutve, pred dvema letoma pa je bilo zaposlenih že 1500 delavcev. V Peku pa niso pozabili tudi na strokovno izpopolnjevanje svojih kadrov. Vsako leto se več njihovih delav-cev izobražuje v dopisnih šolah in raznih seminarjih. Prvi prešivaici, ki so končali novo ustanovljeno čevljarsko šolo v Kranju, so se že zaposlili v Peku v Tržiču in v obratu Peka v Trbovljah. Kot dvatisoča delavka je bila sprejeta v Peko 16-letna Marta Saksida, doma iz Krt žev. M. Kunšič posebno za poklice'v obrtnih dejavnostih. Na Zavodu za zaposlovanje je poprečno mesečno prijavljeno okrog 140 nezaposlenih. Med temi je mladi/na do 18. leta starosti, ki se otepa poklica ali pa ne more v uk zaradi nedokončane osemletke. Precej teh se bo lahko zaposlilo še letos v novem obratu tovarne Stol, kjer se bo na novo zaposlilo 70 delavcev. Med tistimi, ki iščejo službo, so tudi taki, ki so bili že na dobrih delovnih mestih, pa so službo izgubili zaradi nestrpnosti na delovnem mestu, delovne nediscipline in alkoholizma. Dobrih delavcev in deiavk v Kamniku primanjkuje, to je splošno mnenje ljudi, ki se s temi• vprašanji pokajeno ukvarjajo. J. Vidic Dom oskrbovancev ALBINA DROLCA Preddvor razpisuje po zakonu o osnovnih sredstvih JAVNO LICITACIJO za prodajo osebnega avtomobila renault 4, letnik 1967, prevoženih 69.000 km. Avto je karambol i ran. Izklicna cena 8400 din. Licitacija bo v sredo, 9. septembra, ob 10. uri pri avtomehaniku Rozmanu Francu, Kranj, Ljubljanska c. 4, kjer je vozilo tudi na ogled. 20 let prvega delavskega sveta Danes zvečer bo imel delavski svet Tržiške tovarne kos in srpov svečano sejo ob 20. obletnici izvolitve prvega samoupravnega organa v njihovem kolektivu. Predsednik občinske skupščine Tržič Marjan Bizjak bo ob tej priliki izročil sedanjemu predsedniku delavskega sveta te tovarne Francu Jekovcu zlato plaketo mesta Tržič. To je največ- je priznanje je dobil delovni kolektiv za svoje delovne uspehe in v počastitev 650. obletnice kova-štva v Tržiču. Prvi predsednik kosarskega delavskega sveta je bil tovariš Štefan Železni kar. Vsi člani kolektiva pa bodo proslavili ta pomemben jubilej prihodnjo soboto na prireditvi Pod Storžičem. -ok niJktrtelk dopoldne je novi kranjski most čez Savo prestal prvo preizkušnjo, saj se je na IJ??.naenkrat zbralo 12 polnih tovornjakov, ki so tehtali skupno 200 ton. Strokovnjaki Prv a za raziskavo materiala iz Ljubljane so povedali, da je novi most odlično prestal Preizkušnjo in da je grajen v skladu s predpisanimi normami, (jk) — Foto: F. Perdan Vsi Tržičani pa še marsikdo drug ga pozna, vsak dan ga srečaš med delavci Tržiške tovarne kos in srpov ter sredi skupščinskega in družbenopolitičnega življenja v občini. Joža Sparovec srečal A brala a ni a Rodil se je pred 50 leti v Zadragi pri Dupljah v družini, ki je štela 9 otrok. Pred vojno se je izučil za kovača in se zaposlil v Tržiču. Bil je borec kokrškega odreda in pozneje XIV. divizije. Po demobilizaciji (vodil je brigadno kovačnico) se je leta 1947 zaposlil v tovarni kos in srpov v Tržiču, končal šolanje na tehnični šoli, leta 1950 pa je bil imenovan za direktorja v svoji delovni organizaciji. Spremljati zadnjih 20 let v njegovem življenju pomeni spremljati rast te nekdanje kovač-nice in razvoj delavskega samoupravljanja, §aj je prav v četrtek poteklo 20 let od izvolitve prvega delavskega sveta. In z malo trpkim priokusom pove, da mu za osebno življenje skoraj ni preostalo časa. V teh dvajsetih letih se je s svojim kolektivom marsikdaj moral prebijati skozi gospodarske težave, med katerimi so bile najtežje v lanskem letu, toda vseeno so se iznajdljivi in garaški tržiški kovači vedno prebili skoznje. Z upravičenim ponosom se spominje, kako so raz-(rešeno kovaško obrt koncentrirali v enem obratu in jo razvili v industrijo, iz majhnega in ozkega programa izdelave kos, srpov in slamoreznic prerasli v velike proizvajalce izdelkov za kmetijstvo in obrt, za katere je danes jugoslovansko tržišče že zdavnaj premajhno. S 300 zaposlenimi ustvarjajo danes 15 novih milijonov proizvodnje, od katere gre 500 tisoč dolarjev v izvoz, pretežno na področje čvrstih valut. Z lastnimi sredstvi so zgradili današnjo tovarno, posebno pozornost pa so posvetili članom kolektiva, saj so ustvarili fond z nad 100 stanovanji, v Umagu pa imajo svoj počitniški dom. Prihodnost pa se jim odpira v skorajšnji nadaljnji modernizaciji proizvodnje, razmišljajo pa tudi o integraciji. Joža šparovec je opravljal vsa leta pomembne gospodarske in družbenopolitične funkcije v republiki (gospodarsko sodišče, gospodarska zbornica) in v nekdanjem okraju Kranj, 18 let pa je odbornik občinske skupščine in dolga leta predsednik sveta za gospodarstvo, v zadnji mandatni dobi pa predsednik sveta za družbeni plan in finance. Njegovo priljubljenost med kolektivom dokazuje tudi to, da se ob zadnjih dveh reelekcijah ni javil na novi razpis (»Grenka so direktorska leta, ko se moraš stalno spopadati z včasih nerešljivimi problemi!«), pa je bil ob ponovnih razpisih vedno izvoljen s skoraj 100 % večino. In če smo zapisali vsaj toliko o tovarni kot o njem samem, nas opravičuje dejstvo, da je zaljubljen v svojo kovačijo, da zasliši čez cesto, če kladivo obstane, in ves vznemirjen poizveduje, kaj se je zgodilo. -ok PROSTA UČNA MESTA V KRANJSKIH PODJETJIH Ob letošnjih letnih potrebah v marcu so imela kranjska podjetja 299 prostih učnih mest. Iz generacije, ki je k;tos zapustila osnovno šolo, pa se je želelo izučiti poklica 234 fantov in deklet. Torej je že ob začetku koledarskega leta bilo jasno, da se bodo učenci, ki so osmi razred uspešno končali, z lahkoto vključili, oziroma da bodo delovne organizacije iskale učence. Vendar številčna struktura še zdaleč ne pove zadosti. Važna je tudi razporeditev želja po spolu, po strokah, pelje ločene po spolu izkazujejo, da se želi izučiti poklica 108 fantov in 126 deklet. Kakšne so pa možnosti za uresničitev teh želja? Delovne organizacije i/kazujejo potrebo po 39 dekletih in 260 fantih! Torej je za fante možnosti f« in še, dekleta pa še zdaleč ne bodo mogla v poklicnih šolah uresničiti svojih želja. Prav tako ali pa še boj j je knl;čno stanje po strokah. Tako se še vedno zdaleč največ deklet odloča za trgovski poklic, če se spomnimo minulih let, ko je bilo veliko manj učnih mest kot učencev, ki so se želeli poklica izučiti, potem moramo pri znati, da so prav trgovska podjetja imela velik posluh za učenke, ki so končale osnovno šolo. Mnoga podjetja so sprejela dvakrat, trikrat več deklet kot so jih potrebovala. Tako so dobivala več generacij sama dekleta. V letošnjem letu so potemtakem razumljivo tudi trgovska podjetja želt ?ju, se najbrž še spomi-nJa.io obvestila v Glasu, reklame v paviljonu ali pa opozorila prodajalke, da bodo Murka in tovarna MEBLO, MARLES in BREST po končanem sejmu izžrebali enega °d kupcev pohištva omenje-n'h treh proizvajalcev. Obrstili so, da bo izžrebani obiskovalec sejma dobil kupljeno pohištvo brezplačno, razpisana vrednost pohištva, 1 v°i ga kupec dobil brezin'aćno, je znašala milijon in starih dinarjev. •kletna Nataša Marzidovšek GIMNAZIJA KRANJ razpisuje delovno mesto ADMINISTRATORJA s polnim delovnim časom za določen čas (od 24. 9. 70 predvidoma do konca marca 1971). najmanj poklicna adminisitrativna šola. Prednost imajo kandidati, ki »o že opravljali kako do-? kot je na razpisanem Qe»vnemu mestu. Pismene prijave je treba as lov it i na gimnazijo in rjrj*** najpozneje v 15 neh po objavi razpisa. iz Lesc je v ponedeljek popoldne v prostorih trgovskega podjetja Murka Lesce pred 4-člansko komisijo izžrebala Viktorja Beštra iz Valjavčeve ulice 33 v Kranju. Viktor Bešter je 11. avgusta pozno popoldne z ženo Nežko v Murk i nem paviljonu na Gorenjskem sejmu kupil elemente tovarne MEBLO za dnevno sobo. Vrednost kupljenega blaga je znašala 10.146 novih dinarjev. »Že takrat sem v šali rekel prodajalki, da bi kupil še več, če bi b i! izžreban. In res bi z ženo še marsikaj potrebovala, toda račun je bil že tako ali tako precej velik. V kratkem bova namreč dobila novo trisobno stanovanje v stolpnici v novem naselju v Kranju. Zato najbrž razumete, da milijon starih dinarjev za pohištvo ni ravno majhen znesek.« Tako je v sredo popoldne pripovedoval uslužbenec Go- telegram v življenju in tudi prvi dobitek. Nikdar Še nisem šel počakat žene pred podjetje. Ta večer pa, ko sem spravil vse tri fante v posteljo, sem jo šel čakat.« »In zakaj ste kupili pohištvo ravno pri Murki, ko je bila izbira na sejmu kar precejšnja?« »Že pred leti, ko sva z ženo dobila sedanje dvosobno stanovanje, sva kupila pohištvo pri Murki. Murka mi je všeč, ker je solidna firma. Tako sva se tudi sedaj odločila zanjo. Prodajalka na sejmu nama je prijazno vse razložila in postregla s prospekti. Razen tega, pa so bili elementi pri Murki še precej cenejši kot drugje. Pa tudi o žrebanju sva prebrala v Glasu. Vendar pa moram priznati, da ni bilo zgolj žrebanje tisto, ki naju je pritegnilo.« Ob kavi in kozarčku smo potem z Viktorjem, ki je (od zdnega gospodarstva Kranj kar je tudi Nežka vsako Viktor Bešter, ko smo ga obiskali skupaj s komercialnim vodjem za tekstil, pohištvo in železnino pri Murki, tovarišem Janezom Magdi-čem. Žene Nežke, ki se je pred nedavnim zaposlila v Gorenjskem tisku, ni bilo doma. Bila je v službi. »Sprva sem se prestrašil, potem sem mislil, da se kdo norčuje, ko pa sem do konca prebral telegram, s katerim so me obvestili, da sem bil izžreban, skoraj nisem mogel verjeti. Bil je to moj prvi popoldne v službi) popoldne varuh treh otrok in tudi kuha mu gre vse bolje od rok, še malo pokraimljali o novem stanovanju, potem pa smo njegovi družini zaželeli vso srečo v novem stanovanjskem naselju. Murka je na Gorenjskem sejmu pripravila tudi žrebanje za kupce hladilnikov Zoppas. Hladilnik bo dobil brezplačno kupec Drago Volt iz Ljubnega 64, pošta Pod-nart. A. t. Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, štev. 16/67) je svet za urbanizem n komunalo skupščine občine škofja Loka na 14. seji lne 13 7-1970 sprejel naslednji SKLEP V času od 7/9 do 7/10-1970 se v sejni dvorani skupšči-ie občine Škofja Loka javno razgrne: — predlog za spremembo ureditvenega načrta Škofje Loke na območju med Ljubljansko in Suško cesto ter ob bodočem podvozu na Jeprci — osnutek zazidalnega načrta za Zminec — osnutek zazidalnega načrta za Gorenjo vas (za del naselja na desnem bregu Sore) — osnutek zazidalnega načrta za Poljane (za. del naselja na desnem bregu Sore) — predlog ureditve rekreacijskega centra na Starem vrhu — predlog spremembe zazidalnega načrta za Kres — Češnjica (za center naselja) — predlog spremembe zazidalnega načrta za zazidalno cono Podlubnik — I. etapa. V času razgrnitve lahko dajejo občani in delovne organizacije k zazidalnim predlogom svoje predloge in pripombe. ELEKTRO Kranj objavlja prosto delovno mesto inkasanta za območje škofje Loke in okolice Razen splošnih pogojev se zahtevajo še naslednji pogoji: najmanj dovršena osemletka in po možnosti šoferski izpit A kategorije. Nastop službe takoj. Osebni dohodek popravilniku o delitvi OD. Prošnje sprejema splošna služba podjetja Elektro Kranj, Kranj, Cesta JLA 0/111, ki daje tudi nadaljnje informacije. Tekstilna tovarna Sukno Zapuže p. Begunje na Gorenjskem razglaša več prostih delovnih mest za zaposlitev žensk v proizvodnji Pogoji: 4-izmensko delo. Zagotovljeno stanovanje v bližini podjetja. Starost: 18 do 30 let. Prošnje za zaposlitev naj interesentke takoj oddajo splošno kadrovski službi podjetja. III. festival športnih in turističnih filmov ... Letos kvalitetnejši, naslednjič bolj festivalski Kranj bo od torka, 8. septembra dalje pet dni gostitelj najboljših športnih in turističnih filmov, ki so jih na tretji mednarodni festival poslali iz tridesetih dežel. V uradni konkurenci se bo za nagrado Zlati Triglav potegovalo 50 filmov. Selekcijska komisija je imela veliko dela, saj je festivalske filme morala izbrati med 120 filmi, kolikor so jih posiali ustvarjalci. Gost festivala je samo spektakularni film o mehiški olimpiadi, predvajali pa ga bodo na predvečer otvoritve festivala. Direktor festivala Dragan Jankovič je prepričan, da bo tretji mednarodni festival po kako.vosti filmov presegel prejšnjega. »To vam lahko zatrdim. Videl sem vseh 120 filmov in verjemite mi, da žirija, ki bo morala izbirati najboljše med njimi, ne bo imela lahkega dela. Glede tega je bilo ocenjevanje filmov prejšnjega festivala lahko delo: Iz povprečja se je dvigalo le nekaj filmov.« Bi lahko navedli člane žirije? »Vsi člani žirije so priznani mednarodni kulturni delavci. Veljko Bulajič, režiser Bitke na Neretvi, potem Aco Štaka, Ivo Dancu, Gubrgv Andor Ajlai iz Madžarske, Hattum Horig iz Holandije, Issak Prok iz Sovjetske zveze in Italo Soncini iz Italije. Ta uradna žirija podeli nagrado Zlati Triglav. Razen te žirije pa bo filme ocenila še posebna žirija. Francosko ministrstvo za mladino, šport in rekreacijo namreč podeljuje najboljšemu športnemu filmu festivala nagrado Pierre de Coubertin, ki je bil ustanovitelj olimpijskih iger. Ta nagrada se podeljuje samo na kranjskem festivalu, s čemer je Francija nedvomno hotela izkazati priznanje festivalu ter pomenu, ki ga ima. V žiriji, ki podeljuje nagrado Pierre de Coubertin so: Majda Ankele, Dejan Kosanovič, Virgil Anastasescu z Romunije in Michel Delaborde (Francija). Ali se je po vašem mnenju kranjski festival že uveljavil v svetu? »Veste, kadar na festival te vrste filmski delavci pošljejo toliko filmov iz vseh koncev sveta in če so v uradni žiriji tako ugledni in znani filmski delavci kot je na primer Bulajič ali kot sta šef kabineta ministrstva za mladino, šport in rekreacijo Michel Delaborde, potem je vsako razpravljanje o uveljavitvi kranjskega festivala odveč. Naš festival se je uvrstil po priznanju moder-rodne organizacije filmskih ustvarjalcev IFFPA tudi v mednarodni festivalski koledar. Lahko pa povem tudi to, da je kranjski festival — vsaj tako kažejo statistični podatki — med vsemi festivali kratkih filmov tudi najbolj obiskan. Med obiskovalci je največ mladih ljudi, in to je prav. Mislim, da ima festival športnih in turističnih filmov poleg vsega drugega tudi vzgojni vpliv, česar v današnjem času hipijev, vdajanja mamilom in podobnemu, ne gre zanemarjati. Nekatere morda moti, da je kranjski festival tako delaven in da v Kranju v dneh festivala ni čutiti kakega posebnega festivalskega vzdušja. Že sam sem premišljal o hladnosti nekaterih kulturnih in ostalih delavcev ob festivalu, ki je brez dvoma kulturni dogodek. Razen tega pa se Kranj kot izrazito industrijsko mesto s festivalom menda pojavlja v mednarodni javnosti tet kulturni center, kamor pošiljajo svoje kratke filme znani režiserji kot so Claud Lelouch in drugi.« Kakšno pa bo letos to festivalsko vzdušje? »Za začetek bo poskrbela že sama svečana otvoritev festivala, ki jo bo prenašala slovenska televizij«. Program zadnjega dne festivala pa bodo lahko gledali tudi vsi jugoslovanski televizijski gledalci. Mislim, da noben festival nima tako številnega občinstva. Atrakcija je že omenjeni barvni film o mehiških igrah, ki ga Columbia Pictures pošilja samo na naš festival in ga drugje zaradi visoke cene 15.000 dolarjev ne bodo od-kupiii. Za naslednji festival, ki bo čez dve leti, sicer pripravljamo nekaj festivalskih posebnosti, vendar pa upam, da se bo okoli 50 gostov in novinarjev od vsepovsod kljub temu dobro počutilo v Kranju. Povedal bi še, da je pokrovitelj festivala Združeno podjetje Iskra« L. Mencinger Obiščite III. mednarodni festival športnih in turističnih filmov v Kranju v kinu Center od 8. septembra dalje KRANJ — Kranjski ljubitelji koncertne glasbe so včeraj (petek, 4. septembra) zvečer v renesančni dvorani Mestne hiše lahko prisostvovali koncertu pianista Igorja Dekleve in basista Jožeta Stabeja, ki sta izvajala dela Ludvvika van Beethovna, Friderika Chopina in Modesta Mussorskega. Prireditev je organizirala koncertna poslovalnica Kranj, pokrovitelji pa so bili ista podjetja kot pri razstavi likovnika Danila Emcr-šča. * . . Izredna priložnost! Izlet z letalom DC 9 v RIM 15., 16. in 17. septembra Cena samo 520 din Turistična poslovalnica Kranj, telefon 21-022 KRANJ — V galeriji Prešernove hiše so včeraj, v petek, 4. septembra zvečer odprli razstavo slikarja Danila Emeršiča. Emeršič, mojster grafike, član umetniškega društva Klas iz Ljubljane, je doslej sodeloval na številnih skupinskih likovnih razstavah, samostojne prikaze svojih del pa je doslej imel le v Novi Gorici (1962. leta), v Kranju (1963) in lani v ljubljanskih Križankah. Precej pozornosti so njegove umetnine vzbudile tudi na razstavi uporabne umetnosti v Montre-alu (Kanada), ki se je je udeležil leta 1969. Pokroviteljstvo nad najnovejšo EmerŠičevo razstavo v Kranju — odprta bo do 24. septembra — so prevzela podjetja Sava Kranj, Centro-merkur Ljubljana, Metalka, Surovina, Tovarna dekorativnih tkanin, Tovarna vijakov in Zmaj Ljubljana. (Ig) VZGOJNO VARSTVENI ZAVOD Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1 HIŠNIKA KV ali PK delavec, vajen vseh manjših hišnih popravil — za nedoločen čas s polnim delovnim časom 3 KURJAČE HIŠNIKE lahko tudi mlajši upokojenci — za kurilno sezono 1 CISTILKE NK delavka — za določen čas s polnim delovnim časom Prijave sprejema Vzgojni varstveni zavod Kranj, Trg revolucije 1 do 21. septembra 1970. Turistično društvo Zbilje bo v nedeljo priredilo tradi oionalno turistično prireditev Noč na Zbiljskem jezeru. Prireditev bi morala biti že preteklo nedeljo, vendar je zaradi dežja odpadla. Posebnost prireditve, ki bo že 15. po vrsti, bo ŽAR zbiljske noči s kresom na vodi 'n ognjemetom. Obiskovalcem bodo že od 14. ure dalje stregli s pečenimi ribami. _fr Na pobudo direktorja kina Center v Kranju bo v festivalskih dneh v Kranju sejem filmov za slovenske distributerje. Jugoslovanski distributerji bodo od 9/do 11. septembra prikazali 22 najboljših domačih in tujih filmov pripravljenih za leto 1971 in 1972 ter jih ponudili « odkup slovenskim distribucijskim hišam. Podoben sejem filmov je bil pred časom v Splitu, v Kranja pa so se odločili, da bo sejem filmov odslej vedno dodatna prireditev ob mednarodnem festivalu športnih in turističnih filmov. L. M- V okviru izmenjave med dvema festivaloma bo 3. oktobra v Kranj"* revija nagrajenih filmov o alpinizmu s festivala v Trentu v Italiji. Festival alpinističnih filmov v Trentu ima že dolgo tradicijo, saj bo letos že devetnajsti. Dogovorjeno je-da bo izmenjava najboljših filmov postala redna, tako da bodo najboljši filmi o alpinizmu z vsega sveta prikazani tudi v Kranju vsaki dve leti. Ob tej priložnosti »° obiskala Kranj delegacija kulturnih delavcev z' n°' vinarji. Delegacijo bo vodil župan Trenta Edo Be-nedetti. L. M. Pohotnež Pepe je ležal v toplem pesku ves osamljen in čemeren ter iejno gledal okrog sebe. Niti ena od porjavelih kopalk, ki so stopicale mimo pozibavajoč se v bokih, ga ni zanimala. Presedali sta mu zlagana lahkotnost in vsiljiva koketnost, ki naj bi prikrili uvelo kolo, povc-iene prsi ter odvečne blazinice sala, nameščenega po nekdaj oblem pasu in mečih. »Prekleto, le kateri veter me je prignal sem, na to odvratno mondeno plato,« si je rekel in pogledal stran proti bližnjemu palmovemu gozdičku. Potem ju je uzrl. Letala sta v senci pisanega dežnika, proč od gomaze-če množice. On, grd, debel šestdesetletnik s plešo kakor letališče, s premajhnimi očali in nemogočimi sandali, je bil naravnost odvraten. Ampak ona! Pepetove oči so postale vlažne, poželjive, usta pa suha kot poper. Vitka, graciozna, polna svežine je slonela ob zavaljenem spremljevalcu, katerega prsti so ji nerodno ljubkovali vrat. »Vrag naj ga vzame, la-komneža starega! Dovolj let in kilogramov ima in ie zdavnaj bi lahko ppu-stil mladostne razvade,« je Pepe godrnjal predse. Lenoba in naveličanost sta izpuhtela neznano kam, telo je prevevala le Se nepremagljiva želja, da bi skočil tjakaj in se dotaknil oblin, ki so mamile njegovo domišljijo. Dedec je medtem nekajkrat vstal, stopil k bližnji vodovodni pipici, zmočil robec ter si otrl prepoteno čelo in vrat. Lepotici poleg sebe ni privoščil niti najmanjše i osvežitve. Zlobnež mar ne ve, kako ravnati s takšno dragocenost jo, je Pepe škrtal v mivko. Hip zatem so se mu od groze naježHi lasje, kajti debeluh je stegnil roke, misleč pohotno Zgrabiti sosedo. Toda sredi giba je neodločno obstal, malce počakal, nato pa znova legel. Minili sta debeli dve ari, preden so popoldanski žarki sonca pokukali za rob dežnika in tolstemu možakarju, ki je bil ta čas zasmrčal, skalili pregrešni spanec. Stokaje se je skobacal na noge in ne da bi čudoviti stvarci zraven posvetil kakršnokoli pozornost, zabredel v morje. Razburjenemu Pepetu je srce začelo neznansko razbijati. »Zdaj ali nikoli!« si je prigovarjal. »Moja bo, in naj stane kolikor hoče!« Z očmi je še enkrat oš-vrknil plavajočega trebuš-nika, ki sta ga sol in voda skoraj povsem oslepila, potlej pa planil. Dlani so mu trepetale, ko jo je nežno dvignil in odnesel daleč med drevje — gladko oblo, zvrhano polno steklenico piva. I. G. 650 let Tržiča Danes in zlasti jutri - ves Tržič na nogah STROKOVNA DEBATA (PO DpPUSTU) Če se spomnimo lanske prve nedelje v septembru, ko je tržiško turistično društvo prvič oživelo vrvež nekdanjega šuštarskega vzdušja, potem letos ob temeljitih pripravah lahko pričakujemo, da bodo obiskovalci se toliko bolj doživeli nekdanjo trško sejmarsko vzdušje. Prireditve se bodo pričele že danes popoldne. Najprej sta v programu dve otvoritvi razstav, ki naj ta dogodek še bolj obeležita: ob 16. uri bodo v lokalnem muzeju odprli stalno razstavo Zgodovina čevljarstva, uro kasneje pa bo pokrovitelj prireditve — tovarna obutve Peko — razstavila svoje izdelke v paviljonu NOB. Zbirka v muzeju bo edina tovrstna v naši državi, prikazovala pa bo razvoj od nekdanjega srednjeveškega cehovskega obrtništva do današnje industrije, ko se je v Peku združilo celotno čevljarstvo občine. Največ gradiva je iz zadnjih sto let. Posebno privlačna je maketa čevljarske delavnice nekdanjih obrtnikov z značilnimi svetilkami. In slika čevljarskih zaščitnikov sv. Krišpina in Krišpetina, ki sta po izročilu umrla mučeniške smrti nekega ponedeljka, ni pa znano katerega, tako da so tržiški Šuštarji, da se Jima ne bi zamerili, praznovali vsak ponedeljek. To tradicijo plavega ponedeljka so seveda zlasti podpirali domači oštlr-ji, saj se je v njihove »mc-hirje« steklo precej izkupička od sobotnega »Iifranja«. Pa šalo na stran, čeprav starejši Tržičani še pomnijo ta »praznovanja« izpred druge vojne. Da Je tržiško čevljarstvo res že nekoč slovelo, nam izpričuje tudi zapis v Statističnem poročilu trgovske in rokodelske zbornice v Ljubljani iz leta 1870: »Največ čevljarske robe v zborničnem okraju izdeluje se v tržiškem okraJL kjer se vsa-ko leto naredi 500.000 parov čevljev, velikih in majhenih; razprodajajo se ne Kranj- skem in oddajajo na Koroško, Primorsko, štajersko, Hrvaško, Ogrsko, v Avstrijo, Galicijo itd. Izdelovanje, ki se je do sedaj po pravilih rokodelstva godilo, začelo se je vsled velike razprodaje te robe fabrlško goditi.« Toda vrnimo se k prireditvam! Danes zvečer ob 18. uri bo zborovanje delovnega kolektiva tovarne Peko ob 20-letnlci delavskega samoupravljanja na nogometnem igrišču, potem pa se bo na veseiičnem prostoru prav tam razvila velika veselica. Jutrišnji dan se "bodo vrstile prireditve od zgodnjega dopoldneva do mraka in še čez. Na vseh koncih bo odmevala glasba, saj bosta poleg tržiške sodelovali še godbi iz Borovelj ln čevljarska godba Alpina iz žirov. Ob 9. uri se bo začel šu-štarski sejem na Trgu svobode, na katerem bodo prodajali po precej znižanih cenah obutev ln izdelke usnje- ne konfekcije tovarne Pekot Alpina In Trio, ob njih pa se bodo na »štantih« zvrstili tudi zasebni čevljarji. Seveda ne bo manjkalo turističnih spominkov pa tudi vse Mer-catorjeve trgovine v centru bodo odprte. V gostinskih lokalih pa bodo stregli s tr-žiškimi bržolami, medtem ko bo restavracija Pošta pripravila pravcato šuštarsko kosilo. Popoldne pa bo spet nogometno igrišče sprejelo množico zabave željnih obiskovalcev; po kulturnem in zabavnem programu se bo začela velika vrtna veselica 9 plesom in srečolovom, postrežbo pa bo oskrbel Mer-cator, / Tako bo torej danes in Jutri v Tržiču. Turistično društvo, ki je organizator tega velikega slavja, je pripravilo vse, da se bodo obiskovalci počutili čim bolje. Tudi vas pričakujejo, tudi vas vabijo. —ok Varčujmo za potovanje i ~7 Malo je ljudi na svetu, ki si ne bi želeli mirne ureditve krize na Srednjem vzhodu. Prav zato je večina svetovne javnosti pozdravila sklep ZDA in ZSSR, ki sta pritisnili na Izrael in Združeno arabsko republiko in ju prisilila, da sta sedla za mizo k pogajanjem s posrednikom Gunnar-jem Jarringom. Toda v politiki je pač tako, da je nesebičnost zelo redka stvar in marsikdo se je spraševal, kaj bosta velesili zahtevali za svoje prizadevanje. Odgovor je prišel zelo hitro. V ZDA so predlagali naj bi na Srednji vzhod, na meje med vo-jujočimi se državami poslali ameriške in sovjetske čete, ki bi skrbele za red in mir. Zamisel o mednarodnih četah ni nova, saj so čete številnih majhnih držav pod oznako OZN že delovale na Srednjem vzhodu in na Cipru. Toda tokrat je stvar drugačna. Namesto majhnih držav, ki vojaško ne pomenijo mnogo in ki natančno izpolnjujejo navodila OZN, naj bi Nevarna zamisel branile mir čete dveh najmočnejših držav, katerima nihče ne more ukazovati — tudi OZN ne. Če bi ameriške in sovjetske čete prišle na Srednji vzhod, bi to pomenilo da bi morale države na tem področju plesati tako, kot bi igrale ZDA in ZSSR. Zato ni čudno, da so tako Izrael kot arabske države proti taki rešitvi, ker bi to ogrozilo njihovo neodvisnost. Vsa stvar je nevarna tudi za druge manjše države. Ce bi enkrat uspelo, da bi ZDA in ZSSR skupaj nastopale s četami — pa čeprav pod okriljem OZN — bi gotovo poskušale tudi drrugič in tretjič in ... Dve najmočnejši državi bi postali mednarodna žandarja, ki bi še bolj kot zdaj lahko krojila usodo sve- ta po svoje, če bi se juna zdelo potrebno, bi prav lahko zakuhala krizo tudi na kakšnem sicer mirnem področju in potem po svoje skrbela za red in mir. V OZN je ta predlog naletel na hudo nezaupanje in večina držav je proti njemu. To je tudi razumljivo, saj gre za zelo nevarno zamisel in če bi jo uresničili majhnim državam to ne bi obetalo nič dobrega. 1. septembra je minilo 31 let od nemškega napada na Poljsko, s čimer se je praktično začela druga svetovna vojna. Letošnja obletnica se od vseh dosedanjih razlikuje po tem, da zdaj lahko rečemo, da so vse evropske države priznale povojne meje v Evropi. Zahodna Nemčija se je s sporazumom, ki je bil nedavno sklenjen v Moskvi V četrtek popoldne sta se v Kranju (zgoraj) in v Tržiču (spodaj) sestali volilni telesi za nadomestne volitve poslanca gospodarskega zbora republiške skupščine. Po končanih volitvah so odborniki nadaljevali z rednimi sejami obeh zborov občinskih skupščin. —• Foto: F. Perdan med ZRN in ZSSR, zavezala, da bo spoštovala evropske meje in jih ne bo skušala spremeniti s silo. To se nanaša tudi na poljsko zahodno mejo na Odri in Nisi, ki jo Zahodna Nemčija vsa povojna letalni priznavala. Enaintrideset let po napadu na Polj-' sko je tako Nemčija vsaj delno popravila ta zločin in priznala PoIjski( da ima pravico do svojih zahodnih ozemelj, ki si jih je vrnila po zmagi nad Hitlerjevo Nemčijo. Prvič po tolikih letih kaže, da je vprašanje evropskih meja, ki je toliko časa zastrupljalo odnose, končno rešeno, čez nekaj dni se bodo znova začeli poljsko-zahod-nonemški pogovori in pričakujejo, da bo Zahodna Nemčija kmalu tudi s Poljsko sklenila podoben sporazum kot ga Je s Sovjetsko zvezo in z njim tudi formalno priznala poljske zahodne meje. Kmalu nato se bodo začela pogajanja tudi med Zahodno Nemčijo ter češkoslovaško in Madžarsko, da bi tudi s tema državama normalizirali odnose. Kar se tega tiče, se stvari kar ugodno razvijajo. ljudje in dogodki V Adis Abebi se je začela konferenca šefov afriških držav. Na njej razpravljajo predvsem o boju proti rasizmu in kolonializmu v Afriki. Znano je da zahodne države vojaško in gospodarsko podpirajo rasistični režim v Južni Afriki, šefi afriških držav se skušajo dogovoriti, kako bi pritisnili na zahodne države, da ne bi pomagale rasistom, žal, si kaj prida ne morejo obetati. Afriške države so večinoma revne in vojaško in gospodarsko slabotne, tako da nimajo skoraj nobenih možnosti za učinkovit pritisk na močne in bogate države kot so Velika Britanija, Francija, ZDA in nekatere druge. Verjetno se bodo morale zadovoljiti le z moramo obsodbo sramotnega rasizma in tistih, ki ga podpirajo. , KOLIKO STANE STEKLENICA PIVA ~ našim reportažnim zapisom hočemo vsaj 9elno odgovoriti na vprašanje, zakaj kupujemo v trgovinah pollitrsko stekleničeno Pivo po 1,80 dinarja, v gostilni ali hotelu Pa moramo odšteti za enakega 2,50, 3 ali celo več Najprej nekaj > . Jih dobil, 1954 lela je tQ ^ 2« ,c na Gorenjskem prodalo 130 VagC'nov P*v». Leta 1960 Bkn V^gonov Piva prav to-439 vina- 1%5- Jeta že vagonof ?°V Piva (vi,na 204 Piva ! 1X1 56' vagoirw>v p0v ''n 160 vagonov vina. daru, "° 2 drugimi bese-Viiau številk, ki dobili pr.i Vinu Samo pri kranjskem P'^Kbli80,-,lan' DaP°taffi in nic • nnlijonov stekle- jetje a,.Ker Pa to pod-po^j"1 edini grosist za pivo, trgovi00 vlogo imata wle-ker V°ka in tMin, m **fto kenijskem ne pi-amnai^"10 u 11 ionskega piva, borske tUdi laške«a> ma,ri-soi-icCfa 1,0 Matere tuje JaOe i . klovne znane pi-smo na;,rnn'a. Gorenjskem popili lic p: 1 16 milijonov stekle-tr«i a, da J Povedo ti podatki? To, na'-ai vsch P1-^ *» teta da rije«'JCln° naJraJe P*w in ra«te z a P°trošn,ja pri nas MarsiJr 3 '° Je vec vzrokov. kLonica -ri ŠOfer misli: ste* Ojovati *nVa mi nc morc *k°" eltxle n t*'.. spet PO>mis4i: ttftj^ *jk°l|čino je pivo ce- tis-ti vina itd. Vendar opravi^1 lniaJ° vsak dan Pri ^ s Pivom, pravijo, da ■«j nt ******* še vari ura, jeruo t . Pnrner poleti popi-k°( nrJ 5 P(>1 ^rat več piva * p^.1: ^ pa je, da se liirodo , uJe'»o »pivskim« Ci> Bav? • . 80 Cehi- Avstrij- rci itd. j 1 23 uvod. Naš nalogi .Popolnoma drug. spraL, fbćani se namreč ^vim t ' 2akaJ ,ahko v tr-k,en'co - jo Pomorsko ste-V 8°stinJiVa 180 dinarja, raj0 7Kei" lokalu pa mo-LečCin J° °dšteti 2,50 in S« raj*?3 Zapisa ie v S™" ho«elir Skati- kako pride vec d ' gostilničar ali trgovi SV°jih dveh aH treh "»lan,« 23 stek,enl«> piva. Ske sten113 Prim«ru pollitr-Plva TjJ^e svetlega Union *ega * Jublianskega), kate-poPUemo na Gorenj- skem največ. Osnova so nam podatki enega od grosistov piva na Gorenjskem. Podrobnejša razčlenitev Svetlo Union pivo stane v ljubljanski pivovarni 0,70 dinarja franko Ljubljana, kar pomeni, da mora kupec sam plačati natovarjanje, prevoz, transportni kalo in podobno. Vsi ti stroški znesejo približno 0.05 dinarja. To se pravi, da stane pol litra piva v tem trenutku 0,75 dinarja. Grosist dobavlja pivo potrošnikom na Gorenjskem franko kupec za ceno od 0,85 do 0,88 dinarja. Ta razlika je odvisna od oddaljenosti od grosist ičnih skladišč. Ker obstajajo običajno še določani popusti za večje odjemalce, dobi grosist od pol-litrske steklenice od 0,07 do 0,10 dinarja. S tem denarjem pokrije stroške prevoza do odjem alca, razk 1 adan je in transportni kalo. Steklenica piva je torej pri odjemalcu, bodisi gostinskem ali trgovskem podjetju. Le-ta mora za liter piva plačati naslednje davščine: 0,64 dinarja zveznega davka, 0,04 dinarja republiškega davka in občinski davek, ki je po gorenjskih občinah na liter piva različen. V Kranju znaša 0.60 dinarja, na Jesenicah 0,65 dinarja, v Radovljici in Tržiču 0,64 dinarja, v Škofji Loki pa 0,60 dinarja. Glede na različne gorenjske občinske davke znašajo torej vsi prispevki za poM i trsko steklenico piva od 0,64 do 0,66 dinarjev. Torej stane po tem rzračumu gostinsko ali trgovsko podjetje na Gorenjskem pollitrska steklenica svetlega Union piva od 1,52 do 1,54 dinarja. Od tega trenuitka datlje odločajo o vrednosti steklenice piva pravkar omenjene organizacije. Kratek sprehod po trgovinah in gostilnah Obiskali smo nekatere gostinske in trgovske lokale v Kranju in se pozanimali za ceno pollitrske steklenice piva. Gostilna v Kotu 2,50 dinarja, prodajalna Agraria na Prešernovi udici (trgovina) 1,85 dinarja, vendar je treba v primeru, če potrošnik nima steklenice, plačati kavcijo za steklenico, Kavarna v isti ulici 2,60 dinarja, bife na tržnici 2,30 dinarja, kavarna pri Bučarju 2,60 dinarja Prešernov hram 2,50 dinarja, gostikia Stari Maver 2,60 dinarja, restavracija Park 2.80 dinarja, prodajalne Vina Kranj in založniška skladišča istega podjetja 1,65 dinarja itd. Zakaj razlika med trgovino in gostilno... Za razlago tega vprašanja smo prosili v enem od kranjskih gostinskih in trgovskih podjetij. Povedali so nam, da v trgovini lahko prodajo, recimo 50 zabojev steklenic piva mnogo hitreje kot v gostilni. V trgovskem lokalu je potrebno za prodajo veliko manj ljudi ni potrebno hlajenje, ni potrebna strežba itd. To mora kanec koncev kupec narediLi doma v kuhinji aH kje drugje. Ce bi hoteli tudi v trgovini poslovati tako kot v gostinskem lokalu, bi potrebovali še najmanj desetkrat več prostora. Skratka, v pollitrsko steklenico piva je treba vložiti v gostinstvu veliko več investicij . kakor v trgovi ni. Večja vložena sredstva, kratko stroški poslovanja, vplivajo na kalkulacijo cente in na to, da je cena za steklon-ico piva v gostilni višja kot v trgovin'. Dalje. Prodajalec v trgovini lahko proda več kot natakar. Prvi ima 6 do 7 odstotkov od prodajne vrednosti steklenice piva, drugi pa zaradi proj omenjenih dejstev 25 odstotkov. Ce oba podatka primerjamo, ugotovimo da je v tem primeru 6 ali 7 odstotkov popolnoma enako 25 odstotkom. ...in med posameznimi gostinskimi lokali Cone pivu in ostalim jeda-čam in pijačam so skoraj v vsakem gostinskem lokalu razilične predvsem zaradi ureditve prostora in načina strežbe. Bistvo teh razlik pa je po mnenju gostincev vprašanje, ali smo z razliko med nabavno in prodajno ceno pokrili vse stroške poslovanja, zagotovili potrebne osebne dohodke zaposlenim in poskrbeli za enostavno ln razširjeno reprodukcijo. Ce smo zadostili vsem tem pogojem, smo stroške pokrili. Nasploh je za norma'ino raz- širjeno reprodukcijo akumu-lativnost gostinstva prema) Ima. Manjka delovne sile, osebni dohodki pa glede na značaj dela niso visoki. Konec koncev pa natakar nima opravka samo s steklenico piva, ampak z ljudmi, ki za^ htevajo veliko, predvsem pa udobje. Ne vemo, če smo uspeli popolnoma pojasniti in odgovoriti na naslovno vprašanje. Po pogovorih z gostinci smo spoznali, da 2,50 dinarja za steklenico piva ni preveč. Mogoče bi vzdržali tudi trije dinarji. Znani pa so primeri, ko moramo odšteti za steklenico piva 4 ali 5 dinarjev. Kontrola teh cen ni v pristojnosti tržne inšpekcije, ker vsak gostinec ali trgovec lahko sam odloči, koliko bo veljata steklenica hladnega (večkrat tudi toplega) niva. J. KoŠnjek -5£EORTAZA • REPORTAŽA REPORTAŽA REPORTAŽA 0 REPORTAŽA ■mtm ii -J — Veš, Janez, ne bova se mogla več sestajati. Tone je ljubosumen in bo vse povedal mojemu možu ... Občutek imam, da sva nekaj pozabila! ■Cilles .'mu H 18. nadaljevanje Eden izmed štabnih častnikov je ob neki priložnosti dejal: »Patton plačuje z zmagami na bojiščih in z občasnimi glavoboli.« Patton je obljubil, da bo držal jezik za zobmi; na svojih licih je začutil mrzlo sapo, ki je dišala po odpustu. Toda njegova potreba po govorjenju je bila prav tako nepremagljiva kot njegova sla po bojevanju. O politikih je govoril z oholim prezirom: »No, vam bom jaz povedal. Tale vojska z nacisti je precej podobna pričkanjem med demokrati in republikanci pred volitvami.« Spričo te izjave se je dvignil v tisku vik in krik. V naslednji javni izjavi je dejal, da bi morale po končani vojni svet voditi Združene države in Velika Britanija. Ta izjava je zaskrbela Stalina in bržkone tudi Charlesa de Gaulla. Spet je nastal vihar. Eiscnhovver ga je znova rešil pred peklom, vendar pa ga je tokrat posadil v vice. Ni mu Izročil poveljstva nad 1. ameriško armado, ki naj bi napadla Normandijo, temveč mu je zaupal 3. armado,, ki naj bi v boje posegla šele proti koncu julija. Eisenhovver se ni odločil za tO, da bi ga kaznoval ali ukrotil, temveč zato, ker je hote! Pattonovo nadarjenost čim bolje izkoristiti. Patlonova posebnost so bila nagla prodiranja. Na Nemce ga niso hoteli sp-jstiti vse dotlej, dokler ne bodo zavezniki zbrali na mostiščih dovolj sil. da bi lahko st ril sovražnikovo obrambo. Brž ko bodo obrambo prebili, bodo v vrzel pognali 3. armado, ki naj bi potem galopirala vse do Rena. Za Pattona je bila to kaj grenka pilula, zato pa tolikanj bolj sladka za ljudi, ki so pripravljali operacijo Pogum. 3. armade še niso formirali, vendar pa je prek radij*«"' signalov lažnega štaba na drugi strani F** de-Calais že živela umetno žlvljsaje. Menic' so ujeli njene signale in izvedeli, da 3. a*' madi poveljuje Patton: Nemci so imeli generala Pattona za ameriškega !V^ontgomc^yja• Pregnal jih je s Sicilije. Bali so se ga kot kuge. Bržkone so meniii, da je Eisenhovver zaupal 3. armadi pomembnejšo nalogo ka" kor Bradlevevi I. armad), Visoki in slokl Omar Bradlev Je bil s svojim žalostnim obrazom in očali v jeklenem okviru še nal' bolje podoben čemernemu pastorju. Kadar je s časnikarji govoril s svojim enoličnim glasom, je bilo čutiti, kot da hoče namig"itl' da je tisto, o čemer govori le njegovo osebno mišljenje. Edina ekscentričnost je bil° njegovo ime (mati raj je izbrala ime Omari ker je upala, da bo njen sin originalen). B» je trden in pušten mož, ki je vsako 'et° znova prebral svojo najljubšo knjigo Ivan* hoe. Bil je tudi velik general, vendar pa dotlej še ni imel priložnosti, da bi pokaza* svojo nadarjenost. Maja 1944 ga še ni bilo mogoče primerjati s Pattonom. Vrhu tega je bil od Pattona tudi mlajši in je le nekaj mesecev pred tem služil pod Pattonovim P°* veljstvom na Siciliji. Ko se je začela iova* zija, so Nemci povsem logično sklepali, da so Bradlevevi armadi zaupali le navidezni napad na Normandijo, medtem ko naj bl poglavitni udarec proti Pas-de-Calaisu i*ve* del Patton. To pa so si načrtovalci operacij Pogu1" tudi želeli. Ce bodo Nemci njihove želj« uslišali, potem bo trpljenje »kavbojskeg3 generala«, kakor je pravil Hitler PaltomJ-bogato poplačano. General Patton je bil i,aJ' večji mučenec operacije Pogum. KONEC iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiim^ Nekega jutra leta 1888 je malo francosko morsko ko-oališče Sainte- Adresse razburil skrivnosten umor. Prejšnji večer je trgovec Andre Monet, ki je preživljal poletne počitnice v svojo ženo ob morju, še enkrat odšel iz hotela, da bi se okopal v morju, preden bi šel k počitku. Zgodaj zjutraj naslednjega dne ga je našel pekovski vajenec na obali — s strelom v tilniku. Mrtvec je bil gol, njegova obleka pa je ležala lepo zravnana poleg njega. Ko je centrala pariške Su-rete — znamenite francoske kriminalne policije prejela poročilo o umoru, je takoj brzojavno odredila svojega najboljšega moža Roberta Le Drua, naj se loti preiskave. Le Dru je bil ravno v Le Havru, komaj tri kilometre stran od Sainte-Adresse. Čeprav je bil najmlajši komisar v Surete, je Le Dru za svoje odlično delo prejel že visoka odlikovanja. — Pripovedovali so o njem, da samo iz sledov stopinj lahko dokaj natančno opiše, kakšen je zločinec po videzu in da po duhu cigaretnega pepela ugane, kakšne vrste tobak je bil v cigari. Vesoljna mladina je kar požirala povesti o njegovih podvigih. Skratka, veljal je za najslavnejšega detektiva tiste dobe v Franciji. Nevarni mesečnik Vendar pa je Le Dru samo sam najbolje vedel, kako je pravzaprav z njim. Vedel je, da se za svojo slavo nima zahvaliti bistroumnosti in iznajdljivosti, pač pa predvsem svoji vztrajnosti in potrpežljivosti, s katero je počasi in s trudom prodiral do resnice. V vsakem primeru, ki ga je prevzel, je preiskal, če je bilo treba, vsak kvadratni centimeter tal v vseh sobah v hiši, kjer, se je zgodil umor, pobral je vsako iglo, vsako nitko, vsako smet. Noben trud mu ni bil odveč. Vre in ure je lahko iskal lastnika gumba, ki ga je bil našel v bližini zločina. S tem svojim ogromnim delom je razkril nekaj tako zapletenih primerov, kot jih le malo pozna zgodovina kriminalistike. Ker se je zavedal, da bi škodovalo njegovemu ugledu, če bi predstojniki opazili, s kakšno muko in trpljenjem si mora priboriti svoje uspehe, je pošiljal centrali svojemu ugledu prikrojena poročila. Namesto da bi poročal, kako se je npr. pet ur trudil, da je našel sled osumljenca, je omenil le, da je takoj zaslutil, kje ga bo našel. Seveda je na papirju zvenelo to sila lepo. Da pa hi obdržal slavo najboljšega komisarja, je ubogi Le Dru večinoma delal vse noči, da bi našel sled. Privoščil si je le po dve ali tri ure spanja. Nekoč je v enem tednu spal vsega skupaj šest ur. Jasno je, da je zaradi tega začelo pešati njegovo zdravje. Dostikrat je s krikom pla-nil iz spanja. Mučile so ga strašne sanje, da je on sam morilec. Večkrat je vstal s postelje, ne da bi se zavedal in taval naokrog. Zdravnika, ki mu je nujno svetoval počitek ni ubogal. Le Dru je v Sainte-Adresse prišel na kraj umora. Denarnica umorjenega je tičala v suknjiču, v njej je bilo nekaj sto frankov^ O roparskem umoru tedaj ni bilo govora. Sovražnikov, kolikor so vedeli, trgovec ni imel, tudi ne velikega premoženja. Zapustil ni nobenih dedičev razen žene, ki je tisto noč čakala moža do treh zjutraj v hotelski recepciji, nato pa vsa v skrbeh odšla spat. Službeni zdravnik je ugotovil, da je smrt nastopila okrog dveh zjutraj. + Ko Le Dru ni mogel najti prav ničesar, kar bi utegnilo pojas)iiti umor, se je spet lotil svoje stare metode — priti do cilja z vztrajnostjo in potrpežljivostjo. Okrog mesta, kjer je ležalo truplo, je z vrvico zarisal krog s premerom 15 m in v tem krogu sistematično preiskal vsak kvadratni centimeter. Prehitela ga je noč, toda delal je dalje ob luči svetilke — in naenkrat je našel, kar je iskal. Ostr-mel je in ves osupel zrl v to, kar je našel. Nato je komisar Le Dru vso noč taval po ulicah Sainte-Adresse, zjutraj pa je odšel na policijo. »Gospodje,« je dejal z ubitim glasom. »Našel sem zločinca. Tu je mavčev odtis njegove stopinje, ki jo je zapustil v vlažnem pesku, ko se je plazil za hrbet svoji žrtvi. Bil je bos. Gospodje, pazite na posebno značilnost odtisa! Gre za levo nogo, na kateri, kot lahko točno vidite, manj ka končni člen palca. Nobenega dvoma ni, da je to odtis leve noge človeka, ki je umoril trgovca.« Nato se je Le Dru sklonil in sezul čevelj na levi nogi. »Gospodje, morilec sem jaz.« Le Dru je bil končni palca na levi nogi izgubil " v mladosti. Mavčev odtis *e je popolnoma ujemal z ">e' govim stopalom. Moreče Sf. nje, da je morilec, ki jih l tolikokrat sanjal, so post«'e strašna resnica. Komisarja so aretirali l,J postavili pred sodišče. V »al' bolj senzacionalnem proces** francoske pravne zgodovin je bil Le Dru obsojen na do smrtno ječo. Toda kakor je bil ta kri»* nalni primer nenavaden, W' ko nenavadna je bila tudi W. zen. Ker so zdravniki u gotov1' H, da je komisar nevaren \ ponoči, čez dan pa poVSW normalen se je kazen glasijo Le Dru se ima vsak ve*-'e ' preden zaide sonce, javiti . kaznilnici, kjer mora oS{a\ za zapahi vso noč do sončflc' ga vzhoda. Potem lahko 0* ide domov. Nad petdeset let je tak0 prestajal Le Dru .svojo ne*. vadno kazen. Nekega itlI!Jt leta 1939 pa se v svoji cellC ni več prebudil. RADIO Poročila poslušajte vsak dan ob 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23., in 24. url ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. url ter radijski dnevnik ob 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 19.30. 5. SEPTEMBRA 8.10 Glasbena matineja — 905 Počitniško popotovanje °d strani do strani — 9.25 Z ansambli domačih napevov — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcom — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan —. 12.10 Igra violinist l&>r Ozim — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena pravljica — 14.25 Slovenske popevke — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 "Ve popularni uverturi — !6.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.45 S pevko Moto Malus — 18 00 Aktualnosti doma in v svetu — J8-15 Rad imam glasbo — }*45 s knjižnega trga — 19.00 J^hko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Rudija fiarciorferja _ 20.00 Večer z napovedovalko Marijo Velka-20.30 Zabavna radij- berta Shawa — 20.45 Večer | s pozavn istom Brankom Sk> j karjem — 21.45 Operni koncert — 22.15 Okno v svet — 22.30 Na križpocjih stare in nove glasbe — 23.55 Iz*slovanske poezije. » 6. SEPTEMBRA 4.30 Dobro jutro — 730 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.41 Orkestralna glasba za mladino -— 9.05 Koncerti iz naših krajev — 10.05 Se pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov — 14.05 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Orgle v ritmu — 15.05 Iz opernega sveta — 16.35 Igrajo majhni ansambli — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Plesna glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse 'gra — 2220 Oddaja za vrh »ka "ase izseljence - 23.05 S P^mijo in plesom v novi teden DrugI spored 13.30 Glasba in počitnice — 14°5 Za prijetno razvedrilo 15.00 Jazz na drugem pro-fcrarnu — 16.40 Sobotni mozaik _ 17.35 Nas podlistek — 18.40 Popevke iz studia 14 — 19.00 Pet minut humorja T 19.05 Večer ob melodijah J Plesnih ritmih — 20.05 bv°t in mi — 20.15 Zbor Ro- Izdaja ln tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pljade — Naslov uredništva ln uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515 1-135 - Telefoni: redakcija 21-835 21-860, uprava lista, ma-looglasna in naročniška »luiba 22-152. — Naročni-Qa: letna 32 polletna 16 dln. SO cena za eno številko Para. Mali oglasi: be-jeda l din, naročniki imajo 0 /o popusta. Neplačanih klasov ne objavljamo Drugi spored 9.35 Glasbena srečanja — 11.35 Svetovna reportaža — 11.50 Nedeljski simfonični koncert — 13.30 Počitnice in glasba — 14.00 Z orkestrom Michel Legrand -t 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 16.35 Popevke slovanskih avtorjev — 17.00 Plesni zvoki — 18.00 Odlomki iz operet — 18.30 Popevke za vas — 19.15 Iz glasbenih revij — 19.40 Popevke se vrstijo — 20.05 športni dogodki dneva — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Ritmi in razpoloženja — 21.45 Jazz do 22j00 — 22.00 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poezije. 7. SEPTEMBRA v svetu —- 18.15 SignaJi — 18.45 Naš podlistek — 19.15 Minute z ansamblom Fantje treh dolin — 20.00 Don Car-los — opera — 21.35 Glasba za prijetno razpoloženje — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesna glasba Drugi spored 13.30 Glasba in počitnice — 14.30 S popevkami po I svetu — 16.40 Popevke na te- 1 kočam traku — 18.40 Popevke iz studia radia Zagreb — 19.05 Poned. i j kova panorama j zabavne glasbe — 20.05 Mi-• nute za klarinetista Alojza ! Kupana — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Glasba s francoskih baletnih odrov — 21.45 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 22.30 Recital violončelistke Du Pre in pianista Juliusa Katschena — 23.55 Iz slovenske poezije. 8. SEPTEMBRA 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske oiarodnc pesmi v priredbi Luke Kramolca — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Pesmi Marjana Lipovška — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Lepe melodije z orkestrom Ray Bloch — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Mladinska instrumentalna glasba — 14.25 Na poti s kitaro — 14.40 Četrt ure s pevcem Arsenom Dedičem — 15.40 Arije iz opere Evgenij Onjegin — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu ■— 18.15 V torek masvidehje — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s triom Franca Sušnika — 20.00 Prodajalna melodij — 21.17 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Plesna glasba — 9. SEPTEMBRA ma izvajalcev jazza -Melodije za lahko noč 23.40 8.10 Glasbena matineja —-9.05 Pisan svet pravljic Ln j zgodb — 9.20 Popevke v iz- i vedbi jugoslovanskih pevcev — 10.15 Pri .vas doma — 11.00 ' Turistični napotki za tuje ' goste — 12.00 Na današnji i dan — 12.10 Iz domače kon- I cortantinc literature — 12.30 Kmetijski nasveti -— 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Operetne melodije — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Melodije iz musicalov — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Po-nodeljsko glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in Drugi spored 13.30 Počitnice in glasba — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Popevke s slovenskih pop lestvic — 16.40 Melodije za vsakogar — 18.40 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Mojstri glasbenega baroka — 21.00 V korak s časom — 21.10 Samospevi Nikolaja Rimskega-Korsakova — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Iz manj znane operne literature — 23.00 Za ljubitelje in poznavalce — 23.55 Iz slovenske poezije. 8.10 Glasbena matineja — 9.25 Slovanske popevke — 9.45 Skladatelji mladini — 10.15 Pri vas doma — 11.00 i Turistični napotki za Luje | goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odlomki iz opere Ero z onega sveta — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z ansambli domačih napevov — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Z orkestrom VViiUiam Gardiner — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Majhen recital klarinetista Franca Tržana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Violinist Vehudj Ma-muhin in Sibolius — 18/15 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20 00 Si rnf uničn i koncert orkos t ra Slovanske filharmonije —-21.40 Vedre melodije — 22.15 .S festivalov jazza — 23.15 Plesni zvoki Drugi spored 13.30 Počitnice in glasba — 14.05 Radij sika šola za srednjo stopnjo — 14.35 Minute s pevci — 15.00 Z velikim orkestrom Nelson Riddle — 16.40 Rezervirano za mlade — 18.40 Vaši pevoi iz preteklosti — 19.00 Panorama zabavne glasbe — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Na mednarodnih križpotjih —• 21.45 Pevci od včeraj in danes — 21.20 Zfve misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 10. SEPTEMBRA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 S pihalnimi ansambli — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turist ioni napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan —■ 12.10 Baletna suita za orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Lahka glasba — 1330 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 1425 Iz repertoarja orkestra Raphaole — 15.40 Skladbe in priredbe sodobnih slovenskih skladateljev — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Rad imam glas bo — 18.45 S pevko Marjano Deržaj — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Šepeta — 20.00 četrtkov večer domačih ! pesmi in napevov — 21.00 Večer s slovenskim pesnikom Jožetom Smltom — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Sodobna glasba z ameriških J kontinentov — 23.15 Iz albu- Drugi spored 13.30 Glasba in počitnice — 14.05 Revija popevk — 15.00 V ritmu današnjih dni — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 18.40 Popevke slovenskih avtorjev — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Glasbene podobe — 21.00 Naš intervju — 21.10 Miniature za čembalo — 21.45 Komorni jazz — 22.15 Radijska kinoteka — 22.30 Odlomki iz opere Ekvinokcij — 23.00 Mozartov ansambel z Dunaja — 23.55 Iz slovenske poezije 11. SEPTEMBRA 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Narodna glasba iz Venezuele — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz opere Mefistofeles — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Po domače z ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz dela Cola Porterja — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.35 Glasbeni intermezzo — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah' poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Dobimo se ob isti uri — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Pavla Kosca — 20.000 Poje Komorni zbor iz Maribora — 20.30 Top-pops — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi spored 1330 Počitnice in glasba — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Zabavni zvoki — 15.00 Se vedno jim radi prisluhnemo -— 16.40 Popoldne ob sprejemnikih — 1N.40 Po jO jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Plesna glasba —20.05 Velika scena - 21.45 Dunajski slavnostni tedni 1970 — 23.25 Slovenska glasba za pihala- — 23.55 Iz slovenske poezije TELEVIZIJA, 5. SEPTEMBRA 9.35 Obvestilo o šolskem TV programu (RTV Zagreb) — 17.55 Obzornik, 18.00 Evropsko plavalno prvenstvo — Barcelona (RTV Ljubljana) — 19.30 Risanka (RTV Zagreb) — 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Zabavno-glasbcna oddaja (RTV Beograd) — 21.35 3-2-1, 21.40 Skrivnosti morja, 22.05 Močnejše od življenja — serijski film, 23.00 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 23.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV 6. SEPTEMBRA 9.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.35 Po domače z ansamblom Maksa Kumra (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb) 10.45 Mozaik, 10.50 McPheetersovo popotovanje — serijski film, 11.40 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 12.00 Baletna predstava s prireditve Splitsko poletje (RTV Zagreb) — 15.00 Skrivnosti morja (RTV Ljubljana) — 13.30 Avtomobilske dirke (RTV Beograd) — 15.15 Neukroćena meja — ameriški film, 16.30 Barcelona — Evropsko prvenstvo v plavanju (RTV Ljubljana) — 19.30 Risanka (RTV Zagreb) — 19.45 Cikcak (RTV Ljubljana) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Ljubezen po kmečko — humoristična oddaja (RTV Beograd) — 21.20 Godala v ritmu (RTV Ljubljana) — 21.40 športni pregled (JRT) — 22.10 Propagandna oddaja (RTV Ljubljana) — 22.15 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV 15.15: ameriški western Neukroćena meja. Zgodba se razpleta v Texasu, kjer vladajo bogati živinorejci in kjer so privatne vojne vsakdanja stvar. Film je reiiral Hugo Fregonese, v glavnih vlogah pa nastopajo Joseph Colten, Shelly Winters, Scot Brandy in Lee von Cleej. 7. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.30 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) -- 14.45 T V v šoli, 15.40 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Francoščina (RTV Beograd) — 17.15 TV obzornik, 17.30 Barcelona — Evropsko plavalno prvenstvo, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana) — 19.05 Maksimeter (RTV Beograd) — 19.50 Cikcak, 20.00 T V dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Hipohonder — TV drama, 22.15 Stop, 23.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Večerni zaslon (RTV Sarajevo) — 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Risanka, 18.00 Prenos iz Barcelone, 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Maksimeter (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30.Spored italijanske TV 13 8. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.35 Ruščina, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb) — 16.15 Obzornik, 16.30 Barcelona — Evropsko plavalno prvenstvo, 19.10 Kratek film, 19.25 Mozaik, 19.30 Prvi koraki, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1, 20.35 Tretji mednarodni festival športnih in turističnih filmov, 22.10 Koncert orkestra italijanske TV . . . Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV 20.35: prenos otvoritve in prvi večer tretjega mednarodnega festivala športnih in turističnih filmov v Kranju. Spored bo pestar in zanimiv, saj bomo videli kako se Munchen pripravlja na olimpiado 1972. leta, poleg tega pa še filme o lepotah športa 1 kot so jadranje, plavanje in drugi, ter turistični film o lepotah Slovenije. 9. SEPTEMBRA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Osnove splošne izobrazbe, 15.30 Odbojka Jugoslavija : ZDA (RTV Beograd) — 17.25 Obzornik (RTV Ljubljana) — 17.30 Barcelona — Evropsko plavalno prvenstvo, 19.00 Kratek film, 19.15 Mozaik, 19.20 Veje v vetru, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik (RTV Ljubljana) — 20.25 Nogomet Fevennord : Estu-diantes (Evrovizija) — 21.15 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 21.25 Nadaljevanje nogomet- nega prenosa (Evrovizija) — 22.10 Montv Sunshinc Band na mednarodnem jazz festivalu v Ljubljani, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.20 Poročila, 17.30 Kronika, 17.45 Propagandna oddaja, 17.50 Zaklad kapetana Parangale, 18.30 Na morju in na kopnem, 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb) — 19.05 Glasbeni dnevnik, 19.20 Poljudnoznanstveni film (RTV Beograd) — 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV 19.20: dokumentarna oddaja Veje v vetru. V tej oddaji skuša avtor razmišljati o razlogih, zakaj je ■ mladina, ki bi morala stopiti v vrste odraslih, bolj ali večkrat manj pripravljena. Sodeluje tudi prof. Faganelijeva in prebivalci mesta Tržiča. . 10. SEPTEMBRA 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina (RTV Zagreb) —- 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 16.45 Obzornik, 17.00 Barcelona — Evropsko plavalno prvenstvo (RTV Ljubljana) — 18.20 Doktor v hiši — serijska oddaja (RTV Beograd) — 19.00 Barcelona: Prenos vaterpolo tekme, 20.15 TV dnevnik, 20.45 3-2-1, 20.50 Primeri dr. Finlava — TV nadaljevanka, 21.40 Večer s Pavletom Zidarjem, 22.10 Glasbena oddaja, 22.30 pdro-čila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 20.30 Spored italijanske TV 11. SEPTEMBRA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.30 TV v šoli (RTV Zagreb) — 16.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd) — 16.25 McPheetersovo potovanje — serijski film, 17.15 Obzornik, 17.30 Barcelona: Evropsko prvenstvo v plavanju, 19.15 Barcelona: Prenos vaterpolo tekme, 20.15 Cikcak, 20.30 TV dnevnik, 21.00 3-2-1, 21.05 39 stopnic — angleški film, 22.35 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 22.40 Malo jaz, malo ti — quiz (RTV Beograd) — 22.55 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.30 Spored italijanske TV 21.05: angleški film 39 stopnic. Med ljubitelji sedme sile umetnosti je naslov 39 stopnic zelo znan kot film, ki ga je 1936 leta posnel Hitchock. Topot bo televizija predstavila novejšo serijo, ki pa ne dosega kvalitet Hitchocko-vega dela. Kljub temu pa napeta vsebina zagotavlja uro in pol zabave. Kranj CENTER 5. septembra franc.-angl. barvni CS film JUŽNA ZVEZDA ob 16. in 20. uri, amer. barvni CS film ZA VSAKO CENO ob 18. uri 6. septembra zah. nemški barvni CS film VVINNETOU II. DEL ob 9.30, amer. barv! CS film MAŠČEVALEC IZ RIMROKA ob 13. uri, franc.-angl. barvni CS film JU2NA ZVEZDA ob 15. in 19. uri, zah. nemški barvni CS film VVINNETOU, II. DEL ob 17. uri, premiera amer. barv. CS filma CAS HEROJEV ob 21. uri 7. septembra amer. barvni CS film MAŠČEVALEC IZ RIMROKA ob 16. in 18. uri, amer. barvni CS film OLIMPIADA V MEHIKI 1970 ob 20. uri 8. septembra amer. barvni CS film MAŠČEVALEC IZ RIMROKA ob 16. in 18. uri. Otvoritev III. mednarodnega festivala filmov »šport in turizem ob 20.20. Kranj STORŽIC 5. septembra amer. film IZGUBLJENA PATRULJA ob 16. uri, franc. barv. CS film ŽIVLJENJE LJUBEZEN; SMRT ob 18. in 20. uri 6. septembra zah. nemški barvni CS film VVINNETOU, II. DEL ob 14. uri, ameriški barvni CS film ZA VSAKO CENO ob 16. in 20. uri, angl. barvni film SKRIVNOST STAREGA MLINA ob 18. uri 7. septembra amer. barvni CS iilm TAJNA VOJNA HAR-RYJA FRIGGA ob 16. in 20. uri, franc.-angl. barvni CS film JUŽNA ZVEZDA ob 18. uri 8. septembra amer. barvni CS film VELIKI MAC LIN-TOCK ob 16., 18. in 20. uri. Cerklje KRVAVEC 6. septembra amer. barvni VV film LOVCI NA SKALPE ob 17. in 20. uri. Tržič 5. septembra amer. barvni VV film MAT HELM UREJA RAČUNE ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. CS filma ZA KRVNIKE NI MILOSTI ob 22. uri 6. septembra amer. barvni VV fi,lm MAT HELM UREJA RAČUNE ob 15. in 19. uri, amer. barvni CS film TAJNA VOJNA HARRYJA FRIGGA ob 17. uri 8. septembra angl. barvni CS fiilm NOČ GENERALOV ob 17. in 19.30. Kamnik DOM 5. septembra premiera ameriškega* barvnega filma KAN-KAN ob 20. uri 6. septembra ameriške risanke ob 10. uri, amer. barv. CS film KANKAN ob 15. in 20. uri, amer. barv. CS film BEN HUR ob 17. uri 7. septembra zah. nemški barvni film DEŽELA SMEH- LJAJA ob 18. in 20. uri 8. septembra zah. nemški barvni film DEŽELA SMEHLJAJA ob 18. in 20. uri. Kamnik DUPLICA 5. septembra amer. film POJEM PESEM DOMINI-QUE ob 20. uri 6. septembra amer. film POJEM PESEM DOMINI-QUE ob 15., 17. in 19. uri. Dov j e-Moj s t rana 5. septembra amer. barvni film TAKO SE NE RAVNA Z ŽENSKAMI 6. septembra franc. bairvni film VELIKI MANEVRI. Kranjska gora 5. septembra nemški barv. film VRAG VZEMI PROFESORJE Javornik DELAVSKI DOM 5. septembra nemški barv.; film VELIKI MANEVRI 6. septembra nemški barv. film VRAG VZEMI PROFESORJE, japonski film EN DAN V ŽIVALSKEM VRTU, Radovljica 5. septembra franc. barvni film JETNICA ob 18. uri, iranc.-angleški barvni film MAYERLING ob 20. uri 6. septembra amer. barvni film KNJIGA O DŽUNGLI ob 14. uri, franc. barvni film JETNICA ob 16. uri, franc.-angl. barvni film MAYER-LING ob 18. uri, amer. barv. film KATARINA VELIKA ob 20.15 . 7. septembra amer. film SHOCK CORRIDOR ob 18. in 20. umi 8. septembra amer. barvni film TVOJI OTROCI, MOJI OTROCI, NAŠI OTROCI ob 20. uri. škofja Loka SORA 5. septembra amer. barvni film TOMAŽ MOR — ČLOVEK ZA VSE ČASE ob 17.30 in 20. uri 6. septembra amer. barvni liilin TOMAŽ MOR — ČLOVEK ZA VSE ČASE ob 17. in 20. uri 8. septembra angi. barvni film VROČI MILIJONI ob 20. uri. Rešitev nagradne križanke I. OREADA, 7. POPARA, 13. PODNASLOVITEV, 15. STIK, J*. TEN, 17. KODA, 18. APELATIV, 21. MOL, 22. NP, 23. RI, **• OO, 26. VA, 27. ARA, 29. PARTIZAN, 34. PINT, 36. MIA, «. ADIS, 39. INSTRUKTORICA, 42. STATOR, 43. ACETAT Izžrebani reševalci Križanke nam je poslalo 90 reševalcev. Izžrebani so bili naslednji: 1. nagrado (30 din) prejme Jereb Vida, Kranj, Kokoška 12/1, 2. nagrado (20 din) prejme Brezar Marija, Kranj, J-esta talcev 51, 3. nagrado (10 din) prejme Kunstelj Milko, ran j, Prešernova 4. Izžrebanim reševalcem bomo nagrade Poslali po pošti. Nagradna križanka .« VODORAVNO: 1. olika, lepo vedenje, 7. strupen bojni plin, • zdravnik, specialist za kirurgijo, 14. nemški slikar in ba-*ropisec Cristian Bcrnhard, 15. kazalni zaimek, 16. tek. slast, • naš pisec knjig o življenju v morju, dr. Miroslav, 19. oran-tudf iZ Talisa» 2I- žensko ime (Karenina), 22. literarno delo, a» moško ime, 24. žensko ime (Zubovič), 26. svetilnik; zna-vezit Z ogn^em' 21 • močan prijem, stiski ja j, 28. prislov in sn 1 j 29' sukanec» konec, 31. etui, tok, tulec, 32. predlog čet tifJ' 35' Z,ata Ognjanovič, 36. aleksandrijski duhoven, za-sCe ^ arianizma, 38. oseba, ki zamenja igralca v nevarnih Sa p' znamka Prave kave, po kraju v brazilski državi ° Pai|lo, 31. zaliv ob zalivu Ise japonskega otoka Honshu. na ^VPICNO: 1. geslo, tudi okrajšava za motociklističen, 2. jez ava« sestav več strojev, 3. nikalnica, 4. rimska boginja Pelo po,lski politik, 6. grška boginja modrosti, 7. reka na r°dn >neZU' "* znak za kemično prvino erbij, 9. priimek na-načel°ga hero^a Staneta, Franc, 10. filozofski nazor; nesebično Črfce °.'7*e^a P° popolnosti, 11. sestavina čaja, 13. ime grške fca »' j • 'adja za prevoz avtomobilov, 20. tekočina iz bencola Wka nJe barv- 23- osebni zaimek, 25. Izvršni svet, 26. heUrUrobata komedija, 27. postava, život, rast, 28. znano ske jV k°Pa,išCe in letovišče, 30. torijec, pripadnik angle-34, o^"8*1^3*^0^ stranke, 33. Zveza komunistov Slovenije, m°bilska \ r^fljve Pošljite do četrtka, 10. septem. na naslov: Glas, Trg • 1 • °luc'''e L Kranj, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: " 5« din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. k na jugu Perzijskega zaliva, 37. Jože Tiran, 39. avto-oznaka za Dubrovnik. UKarja (Stari Kranj). °gleclkaro(-n'. stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na c j j: r?T>ubliŠka zbirka: Slovenska žena v revolu-odPrt In ra?,stava Spomeniki NOB. V II. nadstropju je G o r f ctn°Krafska razstava Planšarska kultura na °reo.)skem. n\Uz \es°rnovi hiši je odprt Prešernov spominski E m » _V- V Ga,er>Ji v isti stavbi pa razstavlja slikar Danilo m muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10, do n °d 17. do 19. ure. TRŽNI Jesenice Kranj Tržič PREGLED Jesenice j Kranj Tržič solata 2,90 4 2,50 | | ajdova moka 6 ' 5 6 špinača — 6 10 1 | koruzna moka 1,55 5 6 korenček 2,50 6 3 j | jajčka 0,67 0,65 0,65 slive 2,50 3 < 1 j surovo maslo 24 20 20 jabolka 3 1,50 » i | smetana 11,50 11 10 pomaranče 6,60 - - i J orehi 27 30 28 limone 5,40 | klobase 4,20 6 7 česen 6,70 9 10 j | sir skuta 5,90 5,50 6 čebula 2,80 3 3,50 j | .sladko zelje 1,20 2 2 fižol 3 5 3,50 | J breskve 4 4 4 pesa 1,60 3 2,50 tj fige 3,50 4,50 5 kumare 2 — 1,50 H paradižnik 3,50 „3,50 3,20 paprika 3 — — £ krompir 1 0,90 1,20 Športne g |nfArjja SOBOTA: Kranj — Oh 9. uri v osnovni šoli Simona Jenka med-nr.rodno prvens t vo K ran j a ndadineev v namiznem tenisu ob 25-letnici NTK Triglav. Ob 17.45 na rokometnem igrišču v Slražišču tekma ženske LCRL Kranj : Usnjar. Ob 19. tri na rokometnem igrišču v Slražišču tekma mo;ke LCRL Kranj : Mckerc. Ob 19.30 na stadionu S;.an-ka Mlakarja košarkarska tekma moške SKL Triglav : Celje. Jesenice — Ob 19. uri na košiirk&rskem igrišču tekma ženske SKL Jesenice : Kroj. škofja Loka — Ob 19.30 na igrišču v Puštalu košarkarska tekma moške SKL Kroj : Jezica. NEDELJA: Kranj — Ob 9. uri na kegljišču Triglav tradicionalni kegljaški četveroboj. Ob 9. uri na stadionu Stanka Mlakarja rokometna tekma ženske LCRL Sava : šešir. Ob 10. url na stadionu Stanka Mlakarja rokometna tekma moške LCRL Veterani i Duplje. Križe — Ob 10. uri na rokometnem igrišču tekma moške LCRL Križe : Zagorje. Kamnik — Ob 9. uri na rokometnem igrišču osnovne šole Tomo Brejc tekma ženske LCRL Kamnik : Steklar B. Ob 10. uri na rokometnem igrišču osnovne šole Tomo Biv.\jc tekma moške LCRL Kamnik : Hrastnik. škofja Loka — Ob 10. uri v centru mesta start \olesar-ske dirke v spomin r.a pad-! lepra kolesarja Janeza Peler-neJa, —dh Poročilo o žrebanju srečk 36. kola, ki je bilo 3. 9. 1970. Srečke s so zadele končnicami din 0 6 44860 506 187250 10.006 304450 10.006 506740 10.006 31 10 07951 500 97891 1.000 016781 10.000 12 20 37652 500 55962 500 97082 1.000 591652 10.000 3 6 04463 506 68723 2.006 321103 10.006 716233 10.006 10 5534 200 20924 1.000 42414 400 47524 500 54664 500 184184 10.010 278184 50.010 783204 150.000 25 10 95 20 615 50 99635 2.000 236195 10.020 16 10 7056 200 33356 1.000 095736 10.000 515776 10.000 37 10 197 100 87497 1.000 199157 10.000 565107 10.000 8 6 90298 50c 595038 10.006 667708 10.006 49 30 771») 500 477349 10 030 poročili so se KRANJ Eržen Dušan-Anton in Pavlic Natalija, Vlašič Miroslav in Bratina Breda, Burnik Franc in Jazbec Marija, Ro-pret Janez in Florijančič Jožefa, Berčič Franc in Vinko Ana. ŠKOFJA LOKA Kos Franc in špik Sla vica, Rupar Edi in Prezelj Darinka, Vrhunc Marjan in Trojar Terezija, Škratek Albert in Bogataj Olga. TRŽIČ Janez Meglic in Marija šoklič, Domenico Munzi in Dragica Zupan, Albin-Lojze Drašček in Jožefa Zrimšek, Maks Sagadin in Ivana-Ma-rija Ahačič. umrli so KRANJ Mali Anton, roj. 1909, Kern Ludvik, roj. 1928, Benedik Franc, roj. 1912, Likosar Lovrenc, roj. 1903, Reinic Frančiška, roj. 1905, Grašič Alojz, roj. 1899, Babic Frančiška, roj. 1913, Jate Marija, roj. 1926, Frlic Ferdinand, roj. 1923, Benedičič Ciril, roj. 1903. ŠKOFJA LOKA Starman Ivana, roj. 1886, Kalan Franc, roj. 1899. TRŽIČ Frančiška Lončar, roj 1896 Jožef Kavar, roj. 1904, Jana Tiskar, roj. 1915. AVTOPNEVMATIKA VELOPNEVMATIKA TEHNIČNI IZDELKI NARAVNO USNJE UMETNO USNJE KEMIČNI IZDELKI Tisto leto se je Andraiu nasmehnila sreča. Dobil je službo, da še nikoli poprej tako. Bil je tako rekoč takoj za direktorjem, to pa že nekaj pomeni. Andraž pa si je dejal, da je že čas, da ima tako službo, saj ima šole in že kar lepo število let prakse. Tako je imenoval tisto leto, za najsrečnejše do sedaj. V službo je hodil v kravati, v roki je nosil lepo torbico in ko se je srečaval z delavci, so ga vsi spoštljivo pozdravljali. Ja, Andraž je bil dober vodilni zato so ga imeli delavci radi in niso prav nič bulili v izložbe kadar so ga srečali in ga ' je bilo treba pozdraviti. Tudi v pisarnah se je z vsemi lepo razumel saj je bil dober in razumen uslužbenec. Z direktorjem je bil veliko skupaj in tudi z njim je šlo vse v redu kar seveda veliko pomeni. Nekega dne mu je direktor rekel: »Andraž, telefon ti bomo napeljali domov, saj veš, velikokrat te potrebujem, treba je kaj hitro urediti, tebe pa nikjer. Saj nimaš nič proti kajne?« Seveda se je Andraž strinjal in ni imel nič proti. Ko je prišel iz službe, so bili doma že uslužbenci pošte in ti so kot bi trenil, uredili vse potrebno za napeljavo telefona. Zvečer je že brnelo. DROBCI HENRIK ZBIL Kdor nima izmišljenih potreb, je bogat. 1 Z lepoto se da plahtati, z resnico pa sploh ne. Vztrajnost je dobra, tema pa ne. Na pustni dan se ljudje vedejo naravneje. Sodoben berač hvali sebe, malho pa skriva. Danes revei ne je ovsenega kruha, ker je dosti dražji od belega. Težko je najti tisto, kar ti je pred nosom. nu, ko se je ravno pripravil, da bi gledal televizijo, tisto ga je pa motilo. In tega je bilo iz dneva v dan več. Tako se je tudi začelo. »Halo, bi lahko dobil tovariša Andraža?« Andraževa že na je zavila oči kot petelin, ko zapoje, in šla klicat moža, ki se je ravno pretegoval po naslanjaču: »Andraž, direktor te kliče!« Andraž se je zvil v dve gubi, najprej mastno zaklel in zabrundal: »Vrag naj ga po- biti direktorja sosednjega podjetja. Klical sem podjetje, pa so mi rekli, da je doma, da naj ga tja kličem. Poiskal sem številko, jo zavrtel in glej ga spaka, oglasi se mi pogrebni zavod. Hitro sem odložil slušalko in poklical znova. To pot se mi oglasi mestna klavnica. Razumeš, za kaj gre. Pri drugem pozivu se mi je posvetilo. Sedaj bo tudi pri nas tako. Ko zazvoni telefon, dvignem slušalko in rečem: Tukaj zavod za odkup TELEFON FLORE »Prosim, tukaj Andraževi,« je zažvrgolela Andraževa žena v služalko. »Samo novo številko preizkušamo,« je bilo slišati glas na nasprotni strani, nakar je bila zveza prekinjenia. Tako je bilo potem še dva dni in telefon je bil končno nared. Andražu je seveda ugajalo, da ima doma telefon in da bo njegovo ime zapisano v telefonskem imenilcu Življenje je normalno teklo dalje Andraž je hodil v službo, posedal po sejah in sploh vozil življenje poslovnega človeka Po delovnem času ga je večkrat klical telefon in ni bilo redko, da je moral nujno v podjetje na sestanek ali kaj podobnega. Vse to pa je pričelo iti Andražu počasi na živce. Saj dopoldan je rad delal, to že, ampak tisto klicanje po telefo- citra! Reci, da me ni doma!« »Saj veš, da ne bo verjel. Kar spomni se, ko sem zadnjič tako rekla, pa je prišel sem in te dobil. . .« Andraž je zaškripal z zobmi, vstal in prijel slušalko v roke: »Halo, dober dan, tovariš direktor... ne, ne, prav nič me ne motite.. .« In zopet je bilo tako kot vedno. Andražu je to pričelo zares presedati. Naslednji dan je Andraž z žarečim obrazom prestopil hišni prag in že pri vratih klical ženo: »Ženka, ženka, jo že imam, to bo vžgalo!!« »Le kaj imaš?« je zanimalo ženo. »I kaj, idejo,« je odgovoril Andraž »Idejo, kako se bom rešil teh salamenskih telefonskih pozivov po delovnem času. VeŠ, danes sem hotel do- prašičev, želite prosim. Če pokliče še enkrat, dvigneš slušalko ti in rečeš: Halo, mestna porodnišnica tukaj. No, pa reci, če ni to ideja in pol« Tako je šlo od tistega dne naprej. Andraž je vsako po-popoldne gledal televizijo, čitat kriminalke ali hodil na nogometne tekme in lahko se reče, da je užil prosti čas do skrajne meje. Seveda direktor ni pozabil na popoldansko telefoniado,. a kaj, ko pa je namesto Andraža dobil ysa podjetja in ustanove, ki so obstojale v mestu. Tudi uslužbenci PTT so prihiteli pogledat, kaj je Z Andraževim telefonom, a napake niso našli. Tako' je Andražev direktor še kar naprej klical Andraža, dobil pa je klavnico, kmetijsko zadrugo, cvetličarno in še vse mogoče telefonske naročnike. Za Andraža pa so bili to lepi, prelepi dnevi. Takega miru že dolgo ni užival i** to se je pokazalo tudi na ZU-naj, saj se je kar malo zre' dil. Ttidi žena je bila zadovoljna, saj ga je sedaj vsaj malo videla in tako tudi ti' stih malenkostnih prepirčkov ni bilo. Z eno besedo, Andral je uživat, izkoriščal prosti čas in nabiral moči za novi delovni dan. To je bilo življenje, ki si ga je Andraž te od nekdaj zaželel. A kar je lepo, je zelo rado minljivo. Tisto jutro je Andraž & pri vratarju zvedel, da mora takoj k direktorju. Odložil ie stvari na pisalno mizo in v je potrkal na direktorjeva vrata. »Le naprej,« je bilo slišati iz notranjosti. Andraž je vstopil, direktor pa je takoj povzel besedo. »O, tovariš Andraž, včeraj sem te iskal, pa te ni moč dobiti. Veš, šlo je za službeno potovanje v Švico. Takoj sem pomislil nate in ti telefoniral Kot navadno, tudi včeraj ni' sem dobil prave zveze, ogla-ailc so se mi vse mogoče ustanove v našem mestu ker pa je bilo treba; urediti vs6 že včeraj sem ttato poklical tovariša Žilico in ga tudi dobil. Takoj je preskrbel dokumente in jutri odpotuje za en mesec v Švico. Vse na naše stroške. Res mi je žal tovariš Andraž, rtesno sem mislil, da bi šel ti. pa nam je ta telefon ponagajal. Obžalujem.« Od tistega dne dalje, JeAt tal Andražev telefon brezhi0' no, za Andraža pa so se Pf? čeli zopet tisti stari dnevi, polni popoldanskih sej itd- 1 IZBRALI SMO ZA VAS • IZBRALI SMO ZA VAS • IZBRALI SMO ZA VAS Razcestja MIHA KLIN AR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL Toda v tisti pesmi je komaj nadih ruševin in vojnega uničenja. In še ta nadih se prelije v svetlo pomladno nebo in v pomlad, polno ljubezenskih pričakovanj, ki se, razumljivo, Slavku zde bedasta in bi se morala po njegovo tako zdeti tudi mami. »Pa jih hrani in skriva kakor kak zaklad . ..« misli Slavko na^Lehmanovc pesmi in pisma. Žalostna grenkoba, čeprav rojena v neki čudni slasti kljubovanja, preplavlja Slavkovo dušo, slepo za junijsko lepoto gorske pokrajine in obnovljenih hiš, pred katerimi se razcvetajo oleandri. Zanj Kobarid ni kraj, ki se obnavlja in si z novimi hišami celi rane, ki mu jih je zasekala vojna. Kraj, ki je že sedaj za oči lep, ker j?a lepega dela neuničljiva lepota goske pokrajine. Zanj je to samo prekleti kraj s tistim prekletim nežnim nebom, ki mu (joj, kako je to krivično!) tisti mamin berlinski pesnik pravi ,nežno, lužno, čisto italijansko nebo, kakor da ni slišal okrog sebe, ko je bil tu, vse drugačne govorice, kakor je italijanska in je celo mamo (o, kako je to za Slavka bedasto) imenoval v neki pesmi s slovenskimi besedami .ljubo sonce'. »Bedak prismojeni!« Slavko nima nobenega spoštovanja do Nemče-v|h pesmi, najsi bodo še tako skrbno in lepo napisane in take kakor ,prave pesmi', kakršne pišejo pravi pesniki. »Nora je nanj. Popolnoma nora,« misli na mamo. Ob tem Nemcu je popolnoma pozabila °a tato. Pozabila je, da je žena in mati. »Ja, samo na tega berlinskega Nemca misli, najsi svoje misli še tako skriva in jih zaklepa vase Prav tako skrbno kakor tista pisma in pesmi. Toda tudi ta pisma in pesmi niso bile tako skrbno zaklenjene in skrite, da jih Slavko ni našel. Same so se vsule preden j, čeprav jih ni iskal. »Nič ni tako skrito, da bi ne postalo očito,« se Slavko zave resnice starega reka, prepričan, da bo nekega dne izbruhnilo iz mame, da ljubi drugega in da tato sovraži, čeprav mu doslej ni rekla o tati še nobene žal besede. »Težko je celo večnost obdržati skrivnosti zase!« To ve Slavko najbolj po sebi. Več kakor dolgo leto je skrivnost o tati s pomočjo pametnih in upoštevanja vrednih nasvetov profesorja Andreja, ki se mu je poleg Klavedovih edinemu zaupal, lahko skrival v sebi in se premagoval, da bi ne bruhnila iz njega ne pred mamo ne pred nonom ne pred strici in drugimi domačimi. Danes pa čuti, da jo mora bruhniti mami naravnost v obraz. Ta hip ne, ve več, zakaj bo to storil, čuti samo, da ne bo mogel molčati. Na zaroto, da bi se z izbruhom skrivnosti obvaroval pred maminimi očitki zaradi slabšega spričevala, je že pozabil. Dolgo čakanje v Kobaridu je prebudilo v njem ves zatajevani bes zaradi tistih maminih pisem in pesmi, ki jih ji je pisal in pošiljal tisti Fric Lehmann. Morda je ta zapeljivec stal pred dobrimi tremi leti prav mestu, kjer sedaj stoji on, se sprehajal po tem trgu, tu srečal mamo, jo nagovoril, jo zapletel v pogovor, nato pa vstopil v mamino življenje in iz tega življenja v celoti izrinil tato, nekega dne pa bo morda izrinil tudi njega, če tega ne bo pravočasno preprečil. »Ja. preprečiti moram,« se Slavko boji, da bi se nekega dne njegova, ta hip prebujena slutnja ne uresničila. In ta slutnja dobiva iz drobne, doslej še ne-začutene možnosti nove razsežnosti: mama bi lahko v svoji slepi zaljubljenosti v tiste pesmi do kraja pozabila nanj, ga nekega" dne pustiila samega v Borjani in odpotovala naravnost v Berlin za tistim zapeljivcem. Za Slavka in Slavkovo ljubezen do mame in tate ne more biti Lehmann drugega kakor navaden, umazan zapeljivec. »Ja, umazan, podel zapeljivec!« Slavko nima v sebi dovolj žaljivih bes^d za tega Berlinčana, ki se je vrinil v mamino življenje in iz njega izrinil tat%. Izrinil do kraja, da mama najbrž od tistega dne, ko se je srečala S tem berlinskim zapeljivcem, prav zaradi tega ni več iskala in poizvedovala, ali je tata še živ in ali se je že vrnil domov na Bavarsko. Pa je živ! »Danes ji bom to povedal.« Pa ji bo mogel? Mar ni tega hotel že večkrat? A se je vselej še pred izbruhom premislil. Ne toliko zaradi nasvetov profesorja Andreja (tega se ta hip po-popolnoma jasno zaveda), kakor zaradi tatine brezbrižnosti do njega in pisem, ki jih je tati pisal in na katera mu ni odgovoril. »Ja, na nobeno mi ni odgovoril!« To je tisti jez, za katerim se vselej zajezi njegova skrivnost. Preveč boleča je zavest, da mu tata ni odpisal, četudi ga je s tako ljubečim sinovskim hrepenjem prosil, naj mu vsaj odpiše, če že ne more takoj odpotovati sem dol. »Pozabil je name! Nima me več rad! A zakaj? Zakaj? Na to vprašanje si Slavko ne more odgovoriti. Brez tatine ljubezni do njega in do mame pa v mami ne more prebuditi vesti in je i/trgati iz mrež tistega berlinskega pesnika, ki zna bili v pismih in pesmih tako ljubeče nežen. »Mama pa mu, seveda, verjame, čeprav so samo besede, lepe besede.« Slavko ne more verjeti v Berlinčanovo iskrenost. Vse to pritiska na Slavka že dolgo, a ta hip s tako težo, ki je ne more več obdržati zase m jo bo zaupal prvemu, ki bi ga bil pripravljen poslušati. in ta prvi je seveda stric Andrej, ki se je pravkar pripeljal in ustavil konja, vpreženega v zapravijivček, tik pred Slavkom in ga nalašč očitajoče pogledal. »Že od daleč ti maham, ti pa, kakor da nič ne vidiš.« Slavko šele sedaj zagleda strica Andreja. »Stric?« Na kmetiji od jutra do večera (6) Seno se je posušilo na travniku (Junijski dan, košnja, nadaljevanje) Okrog enajstih so šli vsi, razen gospodarja, obračat pokošeno ln razstlano travo. Obračali so z grabi jami, in sicer tako, da ■te bila trava čimbolj obrnjena proti soncu. Vsi štirje so jo °brnili na površini 25 arov v dobre pol ure. Južinafo' so milečni sok in K'ompir. Takoj nato so od-■M na travnik ponovno obračat, samo gospodar je ostal doma, ker je morail pripraviti še dve kosi za naslednji Ja.n. Spet so obračali približno pol ure. Ker pa se je sonce medtem že precej pomaknilo na nebu in so sonč-n> žarki padali na zemljo pod Orugim kctom, je bilo travo treba temu primerno obrniti. Popoldne so potem na khfaljj njivi z motikami oko-Pavali zelnik in hkrati pripravili krmo za prašiče, ^l0f Pot'h popoldne pa so l^vati 4raviniku začeli prigrab- Ob sta i napol posušeno seno. a mošika, gospodar in s senčnimi vilami metala upaj, že grabile. nj-^askuPaj, ženske""pa'so"ra ^dUa še kupe. Ženske Ko je bilo zgrabku, sta so pograbile med kupi, razen tega pa so pograbile in popravile tudi kupe. Naredili so okrog 16 kupov. Delo jih je zamudilo približno od petih do pol sedmih popoldne. Zvečer so opravili vsak svoje delo v hlevu in svinjaku, pa seveda v kuhinji. Večerjali so zelje in krorrlpir. Ker spravilo sena — kot se iz opisa vidi — ni bilo končano prvi dan, je pa to delo za junij značilno, se na kratko pomudimo še pri naslednjem dnevu. Moški — kosci — so šili prav tako zjutraj kosit na drug travnik. Gospodinja in hčerki so. potem_ ko so zme-šaile svežo pokošeno travo, odšle na prejšnji travnik in, razstilale seno s kupov. Pomagal jim je tudi sin. Raz-stlali so bolj na debelo, ker se je trava, napol suha že od prejšnjega dne, hitreje sušila. Dopoldne so jo potem enkrat .obrnili, popoldne pa še enkrat. Ce se je dobro sušijo (če je bil dober »su-šiv«), je bilo okrog treh popoldne suho. Ženske so potem prekopale seno na travniku, gospodar in sin pa sta napre-gtla konja in vola in prišla poni j z vozom na loj tre. Nakladala sta moška, dve ženski sta grabili za vozom ena pa je bila na vozu, da je seno ravnala in ga tlačila z grabi jami in nogami. Seno se je na vozu tako bolje spri-jelo in ni bilo nevarnosti, da bi se voz prevrnil, kar se je v nasprotnem primeru včasih kaj hitro zgodilo. Nakladali so približno eno uro, naložili pa so okrog 600 kg sveže posušenega sena. Z voza so zmetali proti večeru, ko je bilo že bolj hladno. Gospodar in gospodinja sta opravljala živino in prašiče, mladi pa so spravljao i seno v svisli. Z voza je metal sin, hčerki pa sta z vilami premetavaili naprej. Za to delo so potrebovali dobre pol ure. Današnji junijski dan se ne začne tako zgodaj kot včasih, ampak precej kasneje. Nikomur ni potrebno vstati že ob svitu_ ampak običajno ob petih, ko je treba •nakr- miti živino in pomolzti krave. 25 arov velik travnik pokosi gospodar s traktorjem v 20 minutah. S priključkom na traktorju (obračalnikom) obrača vsakokrat po 10 minut, 15 minut pa potrebuje, da mrvo spravi skupaj. Na voz' jo nakladajo še ročno, in sicer gospodar in sin nakladata, gospodinja pa jo na vozu ravna. Za to delo potrebujejo približno uro časa. Kar ostane za vozom (po-grabljina), pograbi pozneje gospodar ali sin s posebnim traktorskim priključkom — obračalnikom v nekaj minutah. Zarada gnojenja z umetnimi gnojili pridelajo zdaj na takem travniku 1500 do 1700 kg sena. Doma z voza ' zmeče sin seno v slamor'ez- I nico s puhalnikom, ki že zre-zano seno sam zmeče na | oder. JULIJSKI DAN Ogledali si bomo onega od dne, ko je bila žetev glavno opravilo. Gospodair in gospodinja sta vstala ob štirih in opravila najprej vsak svoje jutranje delo. Ob petih so vstali ostali in se pripravili za žetev. Oče je že prejšnji dan sklepal srpe. Po zajitrku (kaši in krompirju) sta obe hčerki takoj odšli na njivoi z njima pa je šla tudi ženska iz vasi, ki so jo najeli za pomoč in ki je za celodnevno delo (žetev) dobila pred petdesetunf leti — poleg hrane — okrog 20 dinairjev. Na polje so šle peš, ker je bilo koles takrat še zelo malo. Tiste, ki so bili, so imeli obrtniki in delavci. Vsaka žanjica je žela hkrati dva kraja; najprej nekaj metrov prvega, nato drugega. Prva je žela starejša hčerka, ki je znala dobro sukati srp. Na njivi, kjer ni bilo domačih žensk ali še niso priš'.e, je prva žela najboljša dekla. Ko so prišle do koncat so se obrnile in žele v nasprotno smer ali pa so šle spet na isti konec kot prej; to ic bilo odvisno od tega, kako je viselo klasje. Vmes so tudi same brusile srpe. Imele so samo en osolnik z brusnim kamnom. Osolmik je bil zataknjen na njivi in so ga sproti prestavljale naprej. Ivan Sivec (Nadaljevanje) Ali Gorenjska res nima denarja za spomenik generalu Maistru? Akademski kipar Siguiin iz Ljubljane je že končal kiparska dela na spomeniku generala Maistra in je kip zdaj v rokah livarja. Predvidevajo, da bo otvoritev spomenika zadajo nedeljo v oktobru. Spomenik bodo postavili na trgu v Medvedovi ulici. Podstavek bo visok l,2d m, sam kip pa 2,30 m. Stroški za ta dela bodo > predvidoma znašali okrog 12 milijonov S din. Odbor za postavitev spomenika generalu Maistru je poslal delovnim organizacijam širom po Sloveniji 8G0 prošenj za denarni prispevek. Dojiej je denar prispevalo 40 delovnih crganizacij v znesku 3,6?C.G00 S din. Skoraj neverjetno pa je dejstvo, da do 1. septembra Gorenjska še ni prispevala za spomenik niti dinarja. Nekatera podjetja so prošnjo zavrnila z utemeljitvijo o težkem finančnem položaju podjetja. To nedvomno drži; toda v Kamniku pravijo, da bi bili zadovoljni, če bi vsako podjetje nakazalo vsaj 100 novih dinarjev. Za primer naj povem, da je močno podjetje Ljubljana-Transport prošnjo za pomoč odklonilo. Zavod za transfuzijo krvi SRS pa Je prispeval 100 (10.000 starih) dinarjev. Takšnih prime- rov je še več. Odbor za postavitev spomenika je hvaležen za vsak dinar, ki ga dobi saj je to nedvomno tudi priznanje vsem borcem za severno mejo. Tovariš Vinko Gobec, predsednik skupščine občine Kamnik, je poslal vsem predsednikom občinskih skupščin pismo naslednje vsebine: »Skupščina občine Kamnik je v sodelovanja s skupščino občine Maribor in s predstavniki Maistrovih borcev ustanovila pripravljalni odbor za postavitev spomenika generalu Rudolfu Maistru-Vojanovu, borcu za severno mejo 1918/1919. Tehnične priprave za slovesnost, ki bo 25. oktobra 1970 v Kamniku, potekajo v redu. Republiška konferenca SZDL je sprejela odkritje spomenika v program praznovanja Slovenije, ker to ni pomembno samo za Kamnik, kjer je bil general rojen, rn za Maribor, kjer je general služboval, temveč ima akcija širši pomen. Zgodovinarji bodo prej aH slej ovrednotili prispevek generala Maistra za našo nacionalno zgodovino. Do sedaj se je o tem še premalo pisalo ...« J. Vidic Osnutek kipa generalu Maistru je že pripravljen Izleti v našo kultur no literarno in politično preteklost (Nadaljevanje) Preden se podamo naprej po poti v kamniško zgodovino in k ogledom raznih znamenitosti staroslavnega mesteca pod gorami — moramo nujno izpopolniti seznam domačinov, ki so sloves svojega rodnega kraja ponesli v svet. V hi trici smo v prejšnji sobotni številki Glasa le preveč skoparili z naštevanjem takih imen. Priložnost je, da sedaj to popravimo. V Kamniku so tudi bili doma: baročni slikar Fortunat Bergant, pisatclj-utopist Andrej Smolnikar, komponist prve slovenske opere »Belin« učitelj Jakob Zupan, politik Luka Svetec, pisatelj Josip Ogrinec, pesnik Alojz Peter-lin-Bagot (brat ahasverskega Pet ruške — tem glej več v Glasu z dne 18. 1. 1969), zgodovinar Jože Benkovič, znan-stvenik-kemik dr. Maks Samec, umetnostni zgodovinar dr. France Štele, pisatelj-po-topisec Ljudevit Stiasnv (avtor prve knjige o zgodovini Kamnika); tudi ne smemo mimo imena kiparja Leva Humarja, avtorja nedavno odkritega spomenika pesniku Antonu Medvedu. TRI PREŠERNOVE LAVRE j Ko tako naštevamo za- j služne kamniške rojake, nam kar nehote silijo v j pero še druga imena, ki so tako ali drugače zvezana z J mestom pod Starim gradom ob iumeči in bistri Bistrici; čeprav se niso tu rodili: v Kamniku sta dobila prve \ šolske nauke pisatelja Janez Trdina in Jakob Alešovec; pesnik Simon Jenko je bil prvi tajnik tamkajšnje Narodne čitalnice (to je bilo I. 1868); tudi za priljubljenega slikarja Maksima Gasparija smo dolžni zahvale Kamniku! Talent mladega trgovskega vajenca, ki je svoja učna leta prestajal v eni od starih kamniških štacun, je odkril bistrogledi veterinar in zbiralec starin Nikolaj Sadnikar. A tudi s Prešernovim imenom smemo povezati Kamnik: tu so preživljale jesen svojega življenja tri žene, do katerih naš pesnik nikakor ni bil ravnodušen, seveda v času, ko jih je še krasilo cvetje mladih, rosnih let . ., V letih 1841 in 1842 je pesnika prevzemala dekliška lepota Jerice Podboje ve, najmlajše hčerke ljubljanskega krčmarja »v Peklu-. — tako se je njegovi gostilni na ljub- ljanskem Kongresnem trgu reklo. Odtod tudi Prešernova nagajivost, kadar govori c »peklenski Jerici« — posebno odtlej, ko se je osemnajstlet-na deklica odločila za drugega, za angleškega kvekerja Davida Molina, brata ljubljanskega industrialca VViiia-ma. Z možem je živela v Kamniku, na šutni št. 3. Umrla je v Gorici, a pokopana je želela biti na Žalah (kamniških!). To željo ji je ljubeči mož izpolnil — sam pa je še dolgo vrsto let hodil v temnih nočeh s solzami močit njen grob ... (O »peklenski Jerici« smo v Glasu pisali obširneje že dne 14. 9. 1966). Druga Prešernova Lavra, prav tako mu neusojena, katere ime je povezano s Kam nikom, je Johana VVohlmuth,. pozneje poročena Sadnikar (mati Nikolaja Sadnikarja!). Johana je bila prav tako krčmarjeva hči. Njen oče je Ferdo Vesel: Portret 24-letnega prijatelja Nikolaja Sadnikarja imel gostilno »pri Pemu« na Glinicah pri Ljubljani. Pesnik je v VVohlmuthovo krčmo zahajal v letih 1944—1846. Bolj kot za pijačo se je zanimal za domača dekleta, najbolj seveda za osemnajstletno Jo-hano. Njej je vdano prinašal dan za dnem pesmi, pisane na posebnih lističih. Ko je Prešeren 1. 1847 odšel v Kranj, se je njuno poznanstvo ohladilo. Pač pa prešer-noslovje dolguje Johani Sad-nikarjevi zahvalo za dragocene podatke in spomine o pesniku. S tretjo ženo, na katero vežemo v našem kramljanju pesnikovo ime, je ljubeznivo zatkan celo Kranj s Kamnikom. To je Minca Miklavčiče-va, pozneje poročena z bavarskim mojstrom Francem Pro-hinarjem, ki je domoval na Šutni. Minca Miklavčičeva, po rodu iz Bohinja, je pomagala svojim sorodnikom, ki so vodili gostilno »pri Stari pošti< v Kranju. Tjakaj je v svojih zadnjih lotih zahajal tudi naš Prešeren, čeprav ostarel in ves bolan, je pesnik še vedno imel smisel za žensko lepoto in mladostne čare ... Brhki Minci je rekel kar »bohinjska roža«; pač zato, ker je bila Bohinjka in cvetoča kot vrtnica! še ne dvajsetletnici ji je osemindvajset let starejši pesnik takole dvoril: Minca, na licih ti rožce cveto; skrbi me, boli me, kdo trgal jih bo ... Zagonetno naključje je pozneje hotelo, da so 1. 1899 umrlo Minco Prohinarjevo pokopali v prav isti grob, kot petintrideset let prej Jerico Moline. Zdaj spita na Žalah svoj tihi sen obe skupaj, »peklenska Jerica« in »bohinjska roža« ... Zaradi zvestih bralcev te rubrike, navajam tudi datume, ko sem v Glasu obširneje pisal o Johani VVohlmuthovi (19. 10. 1966) in Minci Miklav-čičevi (7. 9. 1966). NIKOLAJ SADNIKAR esporno je bil veterinar in muzealec (zbiratelj starin) Nikolaj Sadnikar ena najmarkantnejših kamniških osebnosti v desetletjih po prelomu stoletja. Četudi ni bil po rodu iz Kamnika, pa je bil po življenju — vse do svojega devet-inosemdesetega leta, res pravi Kamničan, po službi in zvestobi... Zbral je v svoji hiši na šutni toliko starin, da je njegov dam kaj kmalu dobil vzdevek Sadnikar jev muzej. Po poklicu ni bil muzealec, a po srcu je to bil prav gotovo. Veterinarstvo mu je bilo kruh, zbiranje starin, restav-riranje in prepariranje le-teh pa mu je bila življenjska sreča... Toda če že nič drugega, za Maksima Gasparija moramo biti hvaležni Nikolaju Sadni-karju. Povedali smo že, da ga je kot nadarjenega slikarja odkril v eni od kamniških trgovin — storil pa je še več, poskrbel je za umetniško-strokovno vzgojo in fanta krepko podprl. Brez Sadnikarja ne bi imeli Gasparija! Nad štirideset let je Sadnikar opravljal veterinarski poklic — a prav ta, sicer tako prozaičen poklic, mu je tudi odpiral vrata v kmečke domove — tako mu zbiranje etnografskih predmetov iz kamniške okolice res ni delalo težav. — Iskal pa je starine tudi z drugih področij: tako je npr. prinesel s Koroških Djekš Dalmatinov Pen-tateuh iz I. 1578; imel je tudi izvirnik Dalmatinove Biblije, prekrasnega Valvasorja iz 1. 1689 idr. Nikolaj Sadnikar je že v svojih študijskih letih na Dunaju prijateljeval z umetniki. Iz te dobe (1902) izvira Meštrovičev avtoportret, ki ga še sedaj hrani Sadnikarje-va muzejska zbirka. Posebna prijatelja sta si bila tudi s slikarjem Fordom Veselom. (Nadaljevanje sledi) Črtomir Zoreč 5IVIUA Iv svojih prodajalnah j po vsej gorenjski Ivam nudimo bogato izbiro prehrambenega blaga in galanterije ČUDOVITA AROMA JE V KAVI 'Mejte J0 VEDNO pRl ROKI, [>A NE BOSTE ; 2ADREGI, ^E DOBITE ^PRIČAKOVANE 0OSTE Tokrat predstavljamo nekaj zimskih plaščev. Njihova glavna značilnost je nova dolžina, razen tega pa so večinoma sešiti iz grobega blaga kot je na primer tvveed. K plašču z novo dolžino je skoraj obvezno obuti visoke škornje. Marta odgovarja Vesna — Prosim za nasvet! Iz blaga, katerega vzorec vam prilagam, bi rada imela zimski kostim. Stara sem sedemnajst let, tehtam 60 kg, visoka pa sem 175 cm. Marta: Izbirate lahko med dvema modeloma. Oba imata dolge jopice in krilo v zvon- časti obliki. Prav tako imata oba pokončno stoječ ovrat nik. Levi model ima 'okrogel ovratnik, krasijo pa ga šivi in gumbi. Desni model ima koničast ovratnik, štirioglate gumbe in širok lakast pas v isti barvi kot bodo gumbi oziroma čevlji in torbica. Kotiček j&ai ljubitelje cvetja Celovška cvetlična razstava PIŠE INŽ. ANKA BERNARD V okviru sodelovanja Alpe-Adrija je bila od 27. avgusta do 1. septembra v paviljonu celovškega razstavišča cvetlična razstava, ki so jo pripravila mesta Celovec, Dunaj, Gradec, Ljubljana in Trst. Pogled na razstavno dvorano je bil res lep. Izbrano urejeni šopki rezanega cvetja in lončnic so se lepo odražali na nežnem zelenju trat in ob privlačnih vodnih motivih. Pogled so pritegovali veliki anturiji, orjaški šopki gladiol v izbranih barvah, lilije, orhideje in bogato cvetje gloksinij. Ljubljana se je predstavila z uspelim aranžmajem lončnic, šopkov, etnografskih predmetov in barvnimi posnetki mesta. Dunaj je prikazal velike priprave na mednarodno razstavo WIG 74, ki bo čez štiri leta na Dunaju. Trst se je predstavil s tipičnim kraškim svetom, z zanj značilnim razjedenim skalovjem in skopim rastlinjem ter posnetki tržaških parkov. Celovec kot glavni organizator te razstave pa je še posebej razstavljal lepe aTanžmaje lončnic in rezanega cvetja ter posnetke javnih parkov in igrišč. Gradec se je predstavil s svojstveno ureditvijo dalij in pisanimi dekoracijami suhega cvetja. S slikami iz mestnih parkov pa je prikazal veliko skrb za javno zelenje. Med tekstom, ki je dopolnjeval nekatere slike, sem našla tudi tole zanimivo misel: »Meščan naj ne gleda v dejavnosti mestnega vrtnarskega urada le skrb za olepševanje mesta, pač pa skrb za ureditev, adaptacijo in ohranitev zelenih prostorov vseh vrst za vsakodnevno uporabo. Za to pa je potrebno sodelovanje od načrtovanja do začetka gradnje, tako da se v urbanih področjih res ustvari človtki vredno okolje.« Žal lahko ugotavjjaaio, da smo pri nas v splošnem Še daleč od načrtnega ckBa. Zato so tembolj potrebne pobude in pa seveda splošna razgledanost, ki jo lahko med drugim dajejo tudi vrtnarske razstave širokemu krogu obiskovalcev. Urejeno zelenje naj bi res postalo sestavni del našega okolja. ravnik vet uje CIR NA ŽELODCU (III) Razjeda na želodcu ali dvanajsterniku se lahko pozdravi tako, da nastanejo na mestu obolenja brazgotine. V jesenski in pomladanski sezoni pride do ponovitve z bolečinami in bruhanjem. Tedaj se včasih čira na rentgenu niti ne vidi. Brazgotine tahko ovirajo pretakanje hrane med prebavo iz želodca v dvanajsternik oziroma iz dvanajsternika v tanko črevo. Ovira je včasih tolikšna, da jo je treba odstraniti z operacijo. čir lahko v steni želodca ali dvanajsternika načne večjo ali manjšo žilo. Pride do krvavitve. Bolnik čuti v zgornjem delu trebuha težo, odklanja hrano, postane bled, izločeno blato je črno rjave barve in podobno smoli. Izbru-hek je krvav. Izbruhana kri je temna, ker so jo že v želodcu načeli prebavni sokovi. Bolnik je zelo slab, ima vrtoglavice, srce mu utripa naglo, od časa do časa lahko pade v kratko nezavest. Kadar predpiše zdravnik bolniku s povečano želodčno kislino ulter ali bismutove praške, ga bo opozoril, da bo po jemanju teh zdravi! njegovo blato črno. Zelo hude bolečine spremljajo komplikacijo čira, ko se predre stena želodca (»počil je želodec«), želodčna vsebina izteče v trebušno votlino med črevesje in vname se trebušna mrena. To je smrtno nevarno obolenje. Bolnik je zelo prizadet, bruha, dobi vročino, trebušna stena je trda. Takoj je treba poklicati zdravnika. Prevoz v bolnico je nujen, kajti le takojšnja operacija more bolniku rešiti življenje. Dalj časa prikrita je komplikacija razjede, ko se le-ta prevrže v rakasto obolenje. Tu ni takih bolečin, da bi se bolnik zvijal, temveč občuti le neko nelagodnost in pritisk v zgornjem delu trebuha. Tak bolnik pogosto polagoma izgubi želodčno kislino. Nekateri od Klanjajo mesno hrano. Sledi hujša-nje ln šele v končni fazi so bolečine hujše. Tak bolnik bo ostal pri življenju le, če bo pravočasno operiran, dr. Tone Košir DRUŽINSKI POMENKI SOBOTA — 5. septembra Svetovno padalsko prvenstvo v Lescah Vse nared za jutrišnjo otvoritev Na letališču Alpskega letalskega centra v Lescah je že pripravljena slavnostna tribuna za petsto gledalcev, nad njo pa že plapolajo zastave držav udeleženk letošnjega jubilejnega padalskega prvenstva. Kar 27 držav je prijavilo svoje ekipe ki se bodo vse od jutri pa do 20. septembra pomerjale v različnih tekmovalnih disciplinah. Organizatorji pričakujejo, da bo na tekmovanjih sodelovalo okiog 240 do 260 tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovanja bodo ob delavnikih od 8. do 18. ure, ob nedeljah pa bodo zanimive letalske oziroma padalske prireditve.. Že po jutrišnji otvoritvi ob 14. uri bo prva takšna prireditev. Padalci bodo pokazali nekaj atrak-tivinih skokov z velikih višin, v programu pa bo med drugim sodelovala tudi skupina reaktivnih akrobatskih letal jugoslovanskega vojnega letalstva. Prireditelji napovedujejo, da bodo še posebno zanimivi skoki padalcev, ki bodo za sabo puščali raznobarvne dimne sledi. Skratka, pravijo, da bodo nedeljske prireditve prava paša za oči in slikanja oziroma snemanja željne obiskovalce. Program posameznih tekmovanj ki bodo ob delavnikih med tednom, še ni utrjen. Sestavljali ga bodo sproti in prilagajali vremenskim razmoram. Ko smo se v sredo popoldne pogovarjali s predstavniki organizacijskega komiteja, so nam povedali, da so na Bled oziroma v Lesce že prispele ekipe Sovjetske zveze, Združenih držav Amerike, Kanade, Mehike in Čila. Uradni treningi so se začeli včeraj, hkrati pc od včeraj naprej prihajajo tekmovalci iz drugih držav. Med prvenstvom bodo tekmovalci stanovali v blejskih hotelih: Gar-nit Toplice, Jelovica in Park. Na letališču pa bodo imele ekipe tudi šotore za opremo, med tekmovanji pa bodo v njih počivali tekmovalci. Pričakujejo, da si bo tekmovanja in nedeljske prireditve ogledalo veliko obiskovalcev. Zato bodo trgovska podjetja postavila na letališču več paviljonov, v katerih bo moč dobiti hrano in pijačo. — Gorenjska cesta ob letališču bo v času prvenstva zaprta za osebne avtomobile, obvoz pa mogoč skozi Radovljico, Vstopnice za prvenstvo so že nekaj časa v prodaji. Posebni trikotniki za avtomobile po 20 novih dinarjev bodo veljali kot vstopnica za vse prireditve od 6. do 20. septembra. Razen tega pa so na voljo tudi vstopnice po 5 rovih dinarjev, ki bodo veljale za prireditve oz i mm a tekmovanja od nedelje dto ketnea tedna. Te vstopnice je moč dobiti v Kom pasovi h poslovalnicah in na turističnih uradih. Za konec povejmo še to, da je v pripravljalnih delih za padalsko prvenstvo do nedavnega sodelovalo 12 ljudi, te dni pa je v Lescah na letališču že okrog 65 strokovnjakov različnih služb (od meteorologov do zdravnikov) / A. 2. Pri doskoku — Foto: F.Perdan Včeraj so se na letališču v Lescah začeli uradni treningi. — Foto: F, Perdan Padalstvo sodi vsekakor med najmlajše športne panoge. Pa tudi med naj-privlačnejše tako za tekmovalce kot za občinstvo. Deseto jubilejno svetovno prvenstvo padalcev je pred nami. Na letališču v Lescah bo od jutri dalje potekala kar štirinajst dni ta zanimiva prireditev. Na istem letališču, kjer je bilo pred devetnajstimi leti tudi prvo svetovno prvenstvo. Na tem letališču ob Blejskem jezeru pod vrhovi Julijskih Alp in Karavank se pričenja pot padalskega športa v množičnost in tehnično dovršenost. Pred skoraj dvema desetletjema je vsega 17 padalcev ln 2 padalki skakalo V KM) metrski krog, nekateri tudi zunaj kroga. Danes se borijo v 50-metrskem krogu za centimetre. In za deseto prvenstvo se je prijavilo orga nizatorju blizu 300 tekmovalcev iz 26 držav. Jugoslavija pa ni znana samo kot priredi tel j ica prvega in desetega svetovnega prvenstva, že leta je med dvema svetovnima prvenstvoma — ki so praviloma vsako drugo leto — tekmovanje padalcev za jadranski pokal. Ta tekmovanja — doslej jih Je bilo šest — imenujejo neuradna svetovna prvenstva in se vsakič zbere domala toliko tekmovalcev kot na uradnih svetovnih prvenstvih. Na dosedanjih tekmovanjih za Jadranski pokal se Je vsakič zbrala svetovna elita tega mlade- ga športa in na desetem svetovnem prvenstvu v Lescah bomo videli sam0 okrepljene vrste z rep*6' zentancami, ki sicer sodijo v ožji vrh — endaf pa tudi v padalskem Špof' tu presenečenja niso ne-znana. Vsekakor bo Jubileju0 svetovno prvenstvo pontf* nilo novo revijo izredni«1 dosežkov tega športa & dokaz njegove vse vecj* množičnosti. Sodobne konstrukcije padal omogoča" ja padalcem izredno okretno«! v zraku ln v sleherni tekmovalni di»ci" plini nudijo gledalcem pogled na vso lepoto teg* resnično tridimenzionalne* ga športa. * Deseto svetovno prve«1' stvo v padalstvu pa bo P°" menilo posebno prlložnos* tudi za mlado reprezentanco Slovenije, ki j« *e prizorišče tega prvenstva vsakodnevni vadbeni P1"0" stor. Lahko računamo n** dostojno uvrstitev v «*' stvici svetovne elite. *' seveda novo af irinacU Bleda kot padalskega dlšča. Prireditev v Lescah P8 bo nedvomno najlepše* *■? doščenje jugoslovanski delegatov, ki so natanK pred dvema desetletje*? predlagali mednarodni 1 talskl organizaciji orga^ zlranje svetovnih Prve^ stev tudi v padalske^ športu ter predložili ^ dldaturo Jugoslavije ^ organizacijo prvega tovnega prvenstva. lx Odbor za izvedbo javne avto tombole Olimpije Ljubljana, Celovška 25 Obiščite avto tombolo Olimpije v Ljubljani, 6. septembra ob 15. uri v Tivoliju iriDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo IT1EST0 M/ Obiščite nas na jesenskem zagrebškem velesejmu od 10. do 20. septembra 1970 Veletrgovina Špeeerifa BLED razpisuje dve prosti delovni mesti: a) za blagovno-embalažno knjigovodstvo b) za pripravo in kontrolo finančnih dokumentov Pogoji: pod tč. a) in b) se zahteva ekonomska srednja šola in najmanj 3 leta prakse v gospodarskih organizacijah. Pismene prijave pošljite do 15. septembra 1970 na naslov: Veletrgovina Špecerija Bled, Prešernova 76. Posebno doživetje! Okloberfest v Muncluau Vabimo vas na potovanja z avtobusom od 2.—4. oktobra 1970. Cena potovanja 450 din na osebo. Vse informacije in prijave pri Kompas, Kranj, tel. 21-431 Cesta JLA 1 (Beksel) OBIŠČITE GOSTILNO i'l ANGELO Derling Rezka Hlebce pri Lescah Izbrane pijače pristna domača vina, hladna jedila — domače speciali tete. SOLIDNA POSTREŽBA! Osnovna šola STANE ŽAGAR Kranj razpisuje delovno mesto z nepolnim delovnim časom in za določen čas: UČITELJA KEMIJE IN BIOLOGIJE PRU aH P UČITELJA TELESNE VZGOJE PRU ali P Prijave sprejema tajništvo šole. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. OSTJAN Za igro in delo, veselje in srečo vaših najmlajših! Elemente te otroške sobe, projektirane za predšolske otroke in šolarje, lahko zaradi njihove sestavljivosti poljubno kombinirate ter po potrebi dokupite. LIK Celic Projektivno PODJETJE, KRANJ Cesta JLA 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE NAČRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ SENTA, SKLADIŠČE KRANJ, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Odkupuje vse žitarice — zamenjava žitarice za vse vrste moke. Prodaja najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenico, oves, ječmen, pšenični in koruzni zdrob Cene so konkurenčne — skladišče je odprto od 5. do 19. ure in ob sobotah Veletrgovina ŽIVILA Kranj objavlja prosta delovna mesta za delo v knjigovodstvu: 1 delovno mesto za nedoločen čas več delovnih mest za določen čas. V postov pridejo tudi začetniki. Prijave je treba poslati kadrovski službi najkasneje do 15. septembra 1970. KRKA Tovarna zdravil Novo mesto Oddelek za zdravilna zelišča IVANĆNA GORICA Nabiralcem zdravilnih zelišč Priporočamo, da nabirate predvsem naslednja zdravilna zel'šea ki jih plačujemo po sledečih cenah: List: hribske rese, plahtice 7,50 din, jedilnega kostanja 1,50 din, rdeče jagode 3,50 din, slezenovca 4,00 din, regrata 4,20 din Rastlino: navadne plahtice 7 din, smetlike 3 din, škržolice 5 din, zlate rozge 1,40 din, nrhovke 2,50 din Korenine: arnike 32 din, medvedovih tac 6 din, velikega divjega janeža 10 din, malega divjega janeža 19 din, sladkih koreninic 10 din, trobentice 10 din, regrata 4 din Lubje: divjega oreha 3,50 din, navadne krhljike 5,50 din Plodovi: šipka celega 4 din, črnega trna 2,50 din, jerebike 4,50 din Po napovedanih cenah plačujemo zdravilna zelišča nabiralcem. Nabiralcem, ki nam bodo sporočili, da nabirajo zdravilna zelišča za našo tovarno, bomo zdravilna zelišča. plačali po objavljeni ceni tudi v primeru, ie se bodo cene znižale. V kolikor se bodo cene zvišale, pa bomo plačali po višjih cenah, t. j. po cenah, ki bodo veljale na dan prevzema. Odkupujemo 100 vrst raznih zdravilnih zelišč. Zahtevajte naš cenik. Odkupujemo tudi suhe gobe in lisičke po najvišjih dnevnih cenah. V jeseni bomo odkupovali tudi plod divjega kostanja po zelo ugodnih cenah. Vsa pojasnila za pravilno nabiranje in sušenje zdravilnih zelišč in gob lahko vedno dobite v našem od-lelku za zdravilna zelišča v Ivančni gorici (zadružni iovn) in v odkupni postaji Novo mesto, Novi trg 9. Požarne odškodnine UPRAVA ZAVAROVALNICE SAVA — PE KRANJ OBVEŠČA SVOJE ZAVAROVANCE, DA STA BILI IZPLAČANI NASLEDNJI POŽARNI ODŠKODNINI: dne 27. 8. 1970 DOLINAR JOŽE, Podgora 22., p. Gorenja vas 62. 546,55 din za gospodarsko poslopje, gospodarske premičnine in pridelke; dne 27. 8. 1970 KNIFIC JANEZ, Zg. Besnica 8, p. Zg. Besnica 47.524 din za gospodarsko poslopje, gospodarske premičnine in pridelke. Uprava zavarovalnice SAVA — PE KRANJ Gradiš lesno industrijski obrat Škofja Loka vabi k sodelovanju: — LESNOIDUSTRIJSKE TEHNIKE — LESNOINDUSTRIJSKE DELOVODJE — MIZARJE — TESARJE — NEKVALIFICIRANE DELAVCE — VAJENCE za izučitev v lesni stroki Kandidati naj pošljejo ponudbe ali pa se osebno javijo v kadrovskem oddelku Gradiš, LIO Škofja Loka, Kidričeva 56. Šolski center ZP Iskra Kranj v Kranju objavlja naslednji razpis za zasedbo delovnega mesta učitelja za poučevanje strokovnih predmetov strojne stroke. Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati Se naslednjega: diplomirani strojni inženir. Stanovanja ni na voljo. Kandidati se lahko prijavijo v 15 dneh po objavi Kadrovska komisija Gozdnega gospodarstva Kranj razpisuje prosto delovno mesto skladiščnika centralnega skladišča Pogoji: kvalificiran delavec trgovske stroke ali ustrezna nižja strokovna izobrazba z najmanj 3 leta samostojnega dela v skladiščni službi. Ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve pošljite na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, Cesta Staneta Žagarja, do vključno 19. septembra 1970. Prodam rabljeno POHIŠTVO za samsko sobo. Cena 1000 din. Naslov v oglasnem oddelku 3861 Prodam strešno OPEKO bo-brovec, manjše in večje velikosti. Hrastje 103, Kranj 3887 Prodam rabljene »ŠPIROV-CE«. Čemažar, Zg. Bitnje 113» Zabnica 3888 Prodam 10.000 kosov zidne OPEKE in »ŠPINGEL« za ob-žagovanje lesa. Crngrob 5, Zabnica 3889 Poceni prodam 600 kosov strešne OPEKE (folc), primerne za kozolec. Šenčur 282 3890 Prodam leseno HIŠICO za kokoši z dvojnim lesom. Ekar, Gregorčičeva 11, Kranj 3891 Ugodno prodam plinsko PEC aida. Jereb, Zupančičeva 9, Kranj 3892 ZREBE (kobilica), 18 mesecev staro, prodam. Božič. Vikerče 29, Medvode 3893 Prodam dva PRAŠIČA, primerna za dopitanje, in rab-'Ijena, dobro ohranjena dvo-k ril na vhodna VRATA 210* 150. Osterman Jože, Luže 2, Šenčur 3894 Prodam rabljen UMIVAL NIK s sifonom in konzolarm 60 cm, starejši RADIO miner-va, nov HLADILNIK boseh. 135 litrski, nov girmi MESA' LEC za sadje in italijansko žensko kolo. Kranj, uhc» XXXI. divizije 1, tel. 22-9g Poceni prodam VODNO PALKO (hidrofor) in kopal"0 BANJO. Srednje Bitnje 65^ Prodam PUNTE in BANKjj NE. Šenčur 60 38!« Prodam gradbeni les: D&-SKE, BANKINE in PUNjtj. OTROŠKI VOZIČEK in K°" SEK. Redžič Slavko, Oldharn-ska 1, Kranj 389* Prodam dobro ohranjen" oljno PEČ za 300 din. jrg jarjeva 11/b, Kranj 3W» Ugodno prodam clektnen ŠTEDILNIK, ŠTEDILNIK na drva in POMIVALNO MIZO (lahko tudi na ček). Preddvor 63 39W Zaradi bolezni prodam oo* ekspres pony. Brolih J0*?,' Rešcva 7, Kranj 3901 Prodam STROJ za prebiranje krompirja. Trboje ^902 Prodam električni' ŠTEDILNIK AEG in goranova ŠTEDILNIKA na žaganje. NTasJJJ v oglasnem oddelku 390 Prodam lepa JABOLKA P° 0.70 din. Kvas, Zalog 43, Cgjj Prodam pony ekspres. y gled v soboto in nedelj0, Štraus, Zupančičeva *3 Kranj 39j5 Prodam večjo količino CEMENTA. Zg. Brnik 47, Čevlje 3906 Prodam ČRPALKO za hi^ vodovod (hidrofor). Plut A£ ton, Zg. Bitnje 193 pri P"^ karni 3907 Prodam dva PRAŠIČA *g pitanje. Trboje 5 390* Nagrobne spomenike po Izbiri in naročilu iz najboljših marmorjev ter vsa kamnoseška dela opravlja BORIS UDOVC, kamnoseštvo Naklo, telefon 21-058 Prodam prostostoječo LOPO 6x3 m, primerno za drvarnico aLi za shrambo gradbenega materiala in suhe MACESNOVE PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku 3909 Ugodno prodam dva KAVČA, dva FOTELJA, MIZICO, OMARO, VITRINO. Kranj, *orlijeva 19, stanovanje 36 3910 Prodam levi ŠTEDILNIK gorenje. Malovrh, Sempctr-*ka 30, Kranj — Stražišče 3911 Prodam rabljen ŠIVALNI STROJ v omarici. Naklo 43 3912 Prodam 100 kg težkega PRAŠIČA. Pfiata 2, Cerklje 391-3 Prodam 140 GAJBIC po 6 J*. Dolenc Franc, Sp. trg 37, 6kofja Loka IM* Prodam 16 mesecev starega Plemenskega BIKA in ročno fUMOREZNICO. Lahovee »9 3915 Prodam nove GAJBICE. K°krica 267, Golniška cesta 3948 Prodam kombiniran OTROBI VOZIČEK. Cena 200 din. Dupljc 20. U,'. - ■. .'. ■ ■ Prodam karambol i ran VOLKSVVAGEN, letnik 1961, prevoženih 80.000 km za 6000 din in STROJ za kopanje jarkov in nakladanje gramoza. Poizvc se v Mengšu, Slandrova 1 3920 Prodam FIAT 750, letnik 1968, prevoženih 29.000 km. Informacije po telefonu 74-164 3921 Prodam karambol i ran FIAT 750, letnik 1964, lahko tudi na ček in OPEKO monla 12. No-grašek Anton, Predoslje 117, Kranj 3922 Opravljam zaščitne PRE MAZE za vse osebne avtomobile proti koroziji (rji) z guminolom in kozol lakom, garancija. AVTO-PRALNICA Ljubljana, Vodnikova št. 99 K-upLm manjšo SLAMO-REZNICO s puhalnikom. Karlin Peter Virlog 4, škofja Loka ' 3916 OREHOVE DESKE ali HLODE kupim. Pogačar, mi-*arstvo, Radovljica, Gubčcva 7 3917 Kupim sadno STISKALNICO (Prešo). Gros Jože, Brdo *• Podnart 3918 MOTOMA VOZItA Ugodno prodam TAM 2000, jetnjk 1965 v brezhibnem sta-Lu1'' 0g,ed vsak dan. Frlic, <;u^. ^' p- Gorenja vas nad *KoJJo Loko 3919 STANOVANJA n\'.........MIHI'............. MUHUMHB ■ Dvema študentkama ali dijakinjama oddam opremljeno SOBO. Naslov v oglasnem i oddelku 3878 Oddam SOBO dvema štu- \ dentoma. Naslov v oglasnem oddelku 3930 Delavki oddam SOBO v okolici Medvod. Naslov v o- | glasnem oddelku 3931 Prodam FIAT 750, letnik 1965. Dragočajna 23, Smlednik 3923 Prodam dobro ohranjen AVTO zastava 750, letnik 65. Sp. Brnik 21, Cerklje 3924 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1963 v dobrem stanju. Praprotna polica 8, Cerklje 3925 Prodam FIAT 124, letnik 1969. Tenetiše 33, Golnik 3926 Prodam tovarniško nov AVTO AMI 8. Naslov v oglasnem oddelku 3972 Ugodno prodam FIAT 750, letnik 1968. Luznarjeva 13, Kranj, telefon 23-530 3928 Prodam FIAT 750, motor generalno popravljen. Rozman Franc, avtomehanična delavnica, Kranj, Ljubljanska 5 3929 VEČJO KMETIJO do 20 km od Ljubljane, lahko hribovsko, prevzameva izobražena zakonca — kmetovalca. Nudiva preužitek, majhno pokoj ji ino in sodelovanje z udeležbo pri pridelku. Pišite na naslov: Jamšek Meta, Vrtača 7, Ljubljana 3932 HiŠO — enonadstropno v sreujseu Kranja, Cankarjeva 12, primerno za večje trgovsko aJi obrtno podjetje prodam. Velika 200 m, dva lokala, skladišča, stanovanje, klet, dvorišče uporabno za ! garažo, vseljiva takoj. 3933 ! Prodam takoj vseljivo HI- J SO. Drinovec Peter, Kokriea j 45, Kranj 3934 | Prodam takoj vseljivo eno- ] stanovanjsko HIŠO. Ogled ' popoldne od 15. ure dalje, 1 ob sobotah in nedeljah ves . dan. Zg. Bitnje 194 pri Puš- I kami 3935 ZAKSSMTVE Takoj sprejmem FRIZERSKO VAJ EN K O z dokončano osemletko. Primožič Meri, Maistrov trg 10, Kranj 3937 KROJAŠKO VAJ EN KO sprejme Repovš Anton, Vodo-p:\ceva 9, Kranj 3938 KOVINOSTRUGARJA ali delavca v priučitev sprejmem. Ponudbe oddati pod »odlična plača« 3939 DOM RADE KONČAR v BAšLJU, telet on 74-140, išče žensko osebo za pomoč v strežbi ob nedeljah 3940 VAJENKO i vso oskrbo v , hiši sprejme takoj krojač Mali Ivan, Letence 4, Golnik 3941 CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da sem pisarno preseli! v Gregorčičevo ulico št. 6 v Kranju (pri Holcha-karju). MOZ1NA MIRO, odvetnik v Kranju 3840 OBVESTILO! GOSTILNA LAKNER Jože na Kokrici pri Kranju bo zaprta od 3. 9. do 1. 10. 1970 3885 Iščem 7000 din POSOJILA. Vrnem v osmih mesecih. Ponudbe oddati pod »25 do 30 •/o obresti« 3942 Preklicujeni indeks Višje koniercialne šole Maribor št. 1719 na ime Skodlar Marija, Jezerska cesta 118, Kranj 3943 Preklicujeni žalitve proti Val ter Angeli iz Nove vasi in se ji zahvaljujem za odstop od tožbe. Šavs Ivana 3944 GOSTIŠČE PRI JANCETU iz Srednje vasi priredi v soboto ZABAVO s PLESOM. Igra trio ORFEJ. Vabljeni! 394S Planinsko društvo Križe priredi 13. septembra GAMSOV BAL z lovskim krstom na Kri ški gori GOSTILNA JAMA v ŠENČURJU vabi vsako soboto na PLES. Igrajo Veseli fantje is Šenčurja. Pričetek je ob 18. uri. Vabi Marija Petrovič . 3946 V soboto zvečer, 5. septe-u-bra, in v nedeljo od 9. ure dalje pri GOSTILNI KRIŠTOF v Predosljah KEGLJANJE za koštruna 3947 GASILSKO DRUŠTVO HLEBCE priredi v nedeljah, 6., 13. in 20. 9. 1970 VELIKO VRTNO VESELICO Izkoristite priložnost, da se po ogledu svetovnega padalskega prvenstva prijetno zabavate 500 m od aerodroma. Vabljeni! Takoj zaposlim MIZARSKEGA POMOČNIKA. Pod-jed Jože, Britof 115, Kranj | 3936 ' Raznašalki ali raznašalca za dostavo časopisa Delo naročnikom na dom za teren Vodovodni stolp in teren Stara cesta spre j memo takoj. Zelo dober zaslužek. Ponudbe sprejema podružnica CGP Delo Kranj. kmetijska zadruga Škofja Loka razpisuje javno dražbo za prodajo kamiona TAM 4500 Vozilo je v voznem stanju. Javna dražba bo v petek, 11. septembra, pb 7. uri pri mehanični delavnici v Škof ji Loki. Obiščite gostišče Pri Jožovcu Avsenik, Begunje. Postreženi boste hitro ln solidno. Pijače po izbiri. ToPla in mrzla jedila, domače specialltete. Prenočišča. SE PRIPOROČAMO! Ko pride:o na Brczj.?, obiščite gostilno Crnivc Turk Martin pri avtobusni postaji Crnivc. Solidno boste postreženi s pristnimi domačimi dolenjskimi in primorskimi vini. Specialitetc na" žaru in vse vrste jedil po naročilu. SE PRIPOROČAMO! Gost? Draga skalila: Milka, Begur Sveže postrvi. domače klobase v zaseki in vse vrste jedil. Izbrane pijače. Prenočišča. OBIŠČITE NAS! Pri Tavčarju Skantar Danica, Begunje Pridite, postregli vas bomo z domačimi spcciali-tetami in izbranimi vini. Kranjske kiobase in ostalo. V Lescah pri Bledu obiščite gostilno Majd nek Bohinc Marija, kjer vam bodo postregli z dobro pripravljenimi jedili in naravnimi vini. POSTREŽBA ODLIČNA. Izletniki, turisti, potniki — ustavite se v gostilni Majdnek, Lesce pri Bledu. j Za večjo prometno varnost ' __ _:____m TOVARNA BARV IN LAKOV MEDVODE Vam na vašo željo posreduje vrsto nasvetov, ki vam bodo kažipot do pravilne rešitve na različnih področjih uporabe barv in lakov. Za pleskanje vrat in barvnega pohištva priporočamo naše odlične izdelke: SINTOL, EXTRA OPLATNA, MEDOLUX, MEDOLIN. Za pleskanje zidnih površin priporočamo znani EXTRA SYN-KOLIT, ki ga je moč nanašati na vsako trdo podlago. Razpolagamo z obsežno barvno skalo ter je moč dobiti kakršnokoli nianso. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE, NAVODILA IN NASVETE! Zahvala Ob bridki izgubi naše drage sestre, svakinje, tete in zveste prijateljice Matilde Smerke se iskreno zahvaljujemo za vso skrb zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka bolnice Jesenice, vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izkazali sožaljc, darovalcem vencev, kolektivu tovarne Verig Lesce, krajevnemu odboru RK Lesce, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeno zadnjo pot. '»žalujoči ostali Ljubljana, 28. avgusta 1970 ZAHVALA Ob izgubi mojega brata CIRILA BENEDICIČA se zahvaljujem vsem sorodnikom in znancem iz Mlake, ki ste ga spremili v velikem številu na zadnji poti. Posebna zahvala g. duhovniku iz Preddvora za poslovilne besede in strežnemu osebju Doma onemoglih. Vsem prisrčna hvala. Žalujoči: sestri in brat Kranj, 3. septembra 1970 Zahvala Ob boleči in prerani izgubi našega ljubega moža, očeta, brata in strica Alojza Grašiča se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, sočustvovali z nami in izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Žgajnaju, g. župniku za poslovilne besede in Markieu Francu. Iskrena hvala kolektivu KOP Kranj, DU Preddvor, vsem, ki so darovali vence in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: žena, hčerka, sin z ženo, brat in sestre ter drugo sorodstvo Srednja Bela, 2. septembra 1970 Tiho nas je zapustil v 85 letu starosti naš dobri ata, stari ata, brat in svak Janez Ješe Pečarjev ata Pogreb -nagega pokojnika bo v soboto, .5 septembra, ob 16. uri izpred domače hiše na Srednji Dobravi pri Kopi. Žalujoči: otroci Marica, Francka, Ivanka, Lojzka, Janez, Franc, Ana, Angelca, Tončka in Jože z družinami, sestra, brat in drugo sorodstvo Srednja Dobrava, 4. septembra 1970 Zahvala Ob bridki in prerani izgubi našega dragega moža in očeta Antona Malija * posestnika z Golnika 10 se iskreno in toplo zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, nas tolažili, z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo izrekamo zdravnici Majdi dr. Zupanovi, oddelku 500 in obrtnikom Instituta za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik, kolektivu orodjarne in ATN tovarne Iskra Kranj. Prav posebej pa se zahvaljujemo g. župniku Avstahiju Zupancu za poslovilne besede. Se enkrat vsem prisrčna hvala. žalujoči: žena Marija, sinovi Peter, Edo in Janko, hčerki Milena z možem in Tončka Golnik, 5. septembra 1970 SVETLOBNE NAPRAVE ZA OZNAČEVANJE VOZIL Motorna in priklopna vozila ter motorni tricikli, razen motornih koles brez bočne prikolice, morajo imeti na zadnji strani dve enaki luči za označevanje vozila in morata biti ponoči pri dobri vidljivosti jasno vidljivi na razdaljo najmanj 300 metrov, Zadnje luči za označevanje vozil morajo biti vdelane tako, da je rob svetleče površine najmanj 40 cm, zgornji pa najmanj 190 cm oddaljen od površine ceste. Zunanji rob svetleče površine pa ne sme biti oddaljen več kot 40 cm od bočno najbolj izpostavljene točke vozila. Motorna kolesa brez bočne prikolice morajo imeti na zadnji strani rdečo luč za označevanje vozila, ki je lahko kombinirana z zavorno lučjo in lučjo za osvetljevanje registrske tablice. Nameščena mora biti tako, la je spodnji rob najmanj 40 cm, zgornji rob pa največ 120 cm oddaljen od površine ceste. Motorna kolesa z bočno prikolico morajo imeti na zadnji strani prikolice tudi rdečo luč za označevanje prikolice. Ta ne sme biti oddaljena več kot 20 cm od bočno najbolj izpostavljene točke prikolice. Ce je zadnja stran prikolice ožja od 0,8 m, ni potrebno, da ima še zadnjo luč za označevanje vozila. Zadostuje le trikotni katadioper, ki mora biti nameščen na sredi zadnje strani prikolice tako, da je spodnji rob oddaljen najmanj 40 cm, zgornji rob pa največ 120 cm od površine ceste. • Na motorna in priklopna vozila so lahko parkirne luči nameščene na tale način: 1. Ena parkirna luč na bočni strani vozila, ki daje proti sprednji strani vozila belo svetlobo, proti zad-aji strani pa rdečo svetlobo. Spodnji rob svetleče površine ne sme biti manj od 40 cm, zgornji pa ne več kot 190 cm oddaljen od površine ceste; 2. Ena posebna zadnja parkirna luč rdeče barve in ena posebna sprednja parkirna luč bele barve; 3. Ena parkirna luč, vdelana skupaj s katerokoli zadnjo rdečo lučjo in ena luč, vdelana skupaj s sprednjo lučjo za označevanje vozila bele barve ali z lučjo za osvetljevanje ceste. POSREDUJEMO |m PRODAJO KARAM BOI IRAN IH VOZIL: 1. Osebni avto ZASTAVA 124, leto izdelave 1970, z 10.600 prevoženimi km, začetna cena 20.000 din. Ogled je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri -Zavarovalnici Sava, PE Kranj. 2. Osebni avto ZASTAVA 750, leto izdelave 1966, s 45.000 prevoženimi km, začetna cena 4.000 din. Ogled je možen vsak dan v Velesovem 26 pri Janezu Ropretu. Pismene ponudbe z 10 % pologom od izklicne cene sprejemamo do srede 9. septembra 1970 do 12. ure. V 13. letu nas je za vedno zapustila naša ljubljena hčerka in sestrica Martinka Podgoršek Pogreb b<4 v nedeljo, 6. septembra, ob 16. uri na pokopališče v Šenčurju. Žalujoči: mamica, atek, bratec Slavko in ostalo sorodstvo. Šenčur, 4. septembra 1970. Pogovor tedna Slavko Udovč: športnik dvoživka Letošnji slovenski prvak v skokih v daljino je postal 23- letni študent • strojništva Kranjčan Slavko Udovč. Slavko je prvič opozoril atletske strokovnjake že 10. oiaja letos na mednarodnem mitingu v Kranju, ko je s skokom 730 cm dosegel četrti najboljši rezultat v Jugoslaviji. Udove je tudi tekmovalec v alpskem smučanju. Iz razgovora z njim smo zvedeli, da redno trenira Štirikrat tedensko in se po uspehu na republiškem prvenstvu pripravlja na državno prvenstvo, ki bo 12. in h septembra v Celju. 9 Na katero mesto se boš uvrstil v Celju? »Vesel bi bil, če bi se uvrstil med prvih šest.« Udovč je dosegel nekaj lepih uspehov tudi v alpskem smučanju, v slalomu in veleslalomu ima četrto kategorijo. Med mladinci pa je bil pred štirimi leti na prvenstvu SRS peti v smuku in sedmi v veleslalomu. Tu-jj v prihodnje se ne misli samo posvetiti enemu športa, pač pa bo aktivno tekmoval še naprej v alpskem Ručanju, poleti pa ga bomo videli vsekakor pogoste-1* na atletskih stezah kot smo ga doslej. D. i In ii i«.-■' Danes start za rally od Triglava do Jadrana t>r?anCS' v SODOt°. 5. septembra, se bo s startom v Kranju bgriri' motociklisti*:'»i »'ally °tl Triglava do Jadrana. Cilj bo v v . i°i 6. septembra, popoldne v Kopru. Organizator tekmo-Voo3 kranjsko AMD. V Kranju bo po tehničnem pregledu Pa naJPrcJ spretnostna vožnja, nato pa bo sledila prva eta-tlodT ^ran'a do Kranjsko gore. Tu bodo vsi tekmovalci pre-£ 'b, takoj v nedeljo zjutraj pa bo start druge etape od konjske gore prek Vršiča do Nove Gorice. Zadnja etapa pa Val^°te'la'a °^ Nove Gorice preko Vipave do Kopra. Tckino-5q 1 stroji bodo ločeni v dve kategoriji: do 50 cem in nad rai^Ctn- Za zmagovalce v posameznih kategorijah in v genc->ki četveroboj m< ' kih ekip Medvcščaka iz Zagreba. Varteksa iz Varaždi na. Branika i/. Maribora ln domačega Triglava. Kc8ljači se bodo pomeri- li v disciplini 6x 200 lučajev. Ta četveroboj je postal že tradicionalen in ga bodo letos organizirali že petič zapored. Doslej je prehodni pokal dvakrat osvojil Triglav, po enkrat pa Medveščak in Branik J. J. Zmaga Gorenjcev na deželnem strelskem trohofu V koroškem mestu St. Vid so sc preteklo nedeljo srečale v prijateljskem strelskem troboju reprezentance Koroške, Julijske- Krajine iin Gorenjske. To je bilo že deveto srečanje strelcev omenjenih treh dežel. Gorenjci so se spet izkazali. Ekipno zrnato so si piistreljali s puško, drugi pa so biti s pištolo. Janez ni Vera Otrin, Peternel tor Požonol so bili ncdvomino najuspešnejši zastopniki v gorenjski vrsti. Rezultati: pu- 25 let INITK Triglav S številnimi prireditvami bo NTK Triglav prihodnji teden proslavil 25-lctnico obstoja kluba. Danes in jutri bo v Kranju mednarodno mladinsko prvenstvo Kranja, na katerem bodo sodelovale ekipe iz Borovelj, Vrbasa, Murske Sobote, Ljubljane, Trsta, Raven, Kopra in Kranja. Ob svojem jubileju bo Triglav organiziral tudi tekmovanje veteranov in pionirjev. A. N. Namizni tenis Pionirji Triglava prvi Na prvem republiškem na-miznotcuiškem turnirju mladih igralcev v Trbovljah so dpsegli zelo lep uspeh igralci kranjskega Triglava. V konkurenci mladincev je Triglav zasedel tretje mesto, pri mladinkah drugo> pri pionirjih prvo, pri pionirkah tretje. Od posameznikov pa se j« najbolj odlikoval Ramov/, ki je pri pionirjih zasedel prvo mesto, pri mladincih pa drugo. Pri mladinkah pa je bila z Gorenjske najboljša Jakopinova, ki je zasedla četrto mesto. Pri pionirkah pa se je odlikovala Trigla-vanka Ožeg. A. N. Kegljanje Tudi povratno srečanje za Borca i • Pred dnev i so se kegljači Borca in Tekstilindusa pomerili v povratnem srečanju. V disciplini 6 100 lučajev je zmagal Borec a 2472:241« podrtih kegljev. Najboljši po. sameanik je bil Žukevič (Bo- ! rec) s 458. pri Tekst ilindusu Pa ie bi.l najboljši Cvim s 4i9 keglji. V borbeni igri pa I .ic bil rezultat 333:379 Y ko. 1 rjst Borca. F. it. ška ekipno L Gorenjska 4241, | Kralj itd. Pištola — ekipno: 2. Koroška 4207, 3. Julijska 1. Italija 2221, 2. Slovenija Krajina 41%; posamezno — ! 2177, 3. Koroška 2137; posa- 1. J. Otrin 550 ... 3. V. Otrin i mezno: 1. Peternel 579, 2. Po- 539, 4. Peternclj 535, ... 6. ženol 566 itd. Naglic ... 8. Lombar ... 10. | B. Malovrh Peto državno prvenstvo v smučanju na vodi V soboto i u nedeljo bo v ZbiljaJa 3. državno prvenstvo v smučanju aa vodi. Tekmovalci se bodo pomerili v slalomu, likih in skokih v konkurenci članov, članic, mladincev in mladink. V soboto so na sporedu predtekmo-vanja, v nedeljo pa iinalne borbe. Na prvenstvu bodo sodelovali tudi člani voduo smučarskega kluba Elan Begunje. Zadnje dni so se vestno pripravljali na Zhiljskeni jezeru kljub hladni vodi. Za Elan bo na državnem prvenstvu nastopilo enajst tekmovalec v, štiri ženske hi sedem moških. Eden glavnih fuvorliov za osvojitev naslova državnega prvaka v slalomu je I i iv Detlček, v skokih pa Jože Dežman. Po obveznem delu tekmovalnega programa bo v nedeljo na sporedu ekshibicijski nastop najboljših smučarjev na vodi in kot največja zanimivost za gledalce: let z zmajem po jezerski gladini. F. Rozman To nedeljo bodo startali nogometaši v sorski ligi Jutri se bo nadaljevalo tekmovanje v sorski nogometni ligi. Za prvo mesto se potegujejo Godešič, Zbilje in Viž-marje. Vo spomladanskem delu prvenstva je vrstni red naslednji: 1. Zbilje, 2. Vižmar-je, 3. Godešič, 4. Roteče itd. Organizacija tekmovanja, ki je v rokah NK Vižmarij, je letos na žalost slaba. ST Rokomet Zmaga Kamnika v Medvodah Gorenjski zastopniki so v drugem kolu ljubljanske conske rokometne lige zelo dobro zaigrali. Od desetih možnih točk so jih osvojili kar sedem. Rezultati: Duplje : Sevnica 13:13 (8:7), Križe I KriruJj 12:7 (7:4), Hrastnik : Kranj 8:10 (6:6), Medvode : Kamnik 11:16 (6:6) Mokcrc : Veterani 20:7 (10:7). Po drugem kolu je v vodstvu Kranj s 4 točkami pred Kamnikom. V nedeljo bodo šlartule v ljubljanski ligi tudi rokome-tašice. V ligi bo nastopalo 10 ekip. J. Kuhar Obiskovalcem svetovnega padalskega prvenstva v Lescah od 6. do 20. septembra priporočamo obisk restavracije in prodajnih paviljonov na letališču. Med drugim vam bomo postregli s specialiietami na žaru in odlično kavo. ' /»»pri veletrgovina KRANJ v p r as a n / e voda o v o r i Šola na prostem Pi rd julrišjjlm drugim zboiom gorenjskih aktivistov v Bohinju ln srečanjem borcev jeseniško-bo-hinjskega odreda smo obiskali tri aktiviste oziroma borce s tega področja. Poprašall smo jih, kako se spominjajo priprav na partijsko konferenco v Bohinju in napada na most pri sv. Janezu. FRANC MEDJA (rojen (913), doma iz Nemškega rovta 19: »Pred partijsko konferenco sem bil član okrajnega komiteja Bohinj, kasneje pa inštruktor okrožnega odbora OF na Jesenicah. Nekaj dni pred konferenco sem dojil nalogo, da pripeljem Dkrog 30 aktivistov z Jesenic, Bleda in iz Gorij prek tležaklje in Pokljuke v Bohinj. Nemška postojanka je bila takrat v Bohinjski Bistrici. Bil sem obveščen, da je tam okrog 500 do 560 Nemcev. Zaradi dobrih obveščevalnih zvez smo srečno prišli v Bohinj. Po konferenci sem obstal v Bohinju, aktiviste pa je spremlja! domov en vod jeseniško-bohinjskega odreda. — Dobro se še spominjam tudi številnih akcij, ki smo jih imeli na tem področju. Aktivist sem bil namreč od 1941. do 1944. leta, potem pa sem odšel v partizane. — Čeprav sem bil 1966. leta upokojen, danes delam pri Cestnem podjetju Kranj. Z ženo imava tri hčerke, ki hodijo v šolo. Ta pa precej stane.« MIRO KOŠNIK (1924), doma z Broda 5 pri Bohinjski Bistrici: »23. decembra 1343 sem odšel v Prešernovo brigado. Bil sem eden tistih komandirjev, ki jih Svetina opisuje v Ukani. Ko je jesenlško-bohinjski odred spomladi 1945 napadel most pri sv. Janezu v Bohinju, sem bil komandant III. bataljona. PraT moji fantje so prvi začeli napad na most in tudi prvi prišli čezenj. Nemci so takrat bežali. Kasneje sem tudi izvedel, da so tisti dan hoteli po-žgati Staro Fužino. — Rodil sem se v Kamnah in med vojno so Nemci pri nas doma vse izropali in izselili. Ko sem se po vojni poročil, je bilo treba vse začeti znova. — Sedaj sem že 20 let obratovodja hidroelektrarne Savica.« IVAN CERKOVNIK (1927), doma Iz vasi Kamne: »Ko je bila partijska konferenca v hotelu Zlatorog, sem bil kurir v je-seniško-bohinjskem odredu. Imel sem nalogo, da držim zvezo z obveščevalci na tem področju. Ko pa je odred dobil nalogo, da ščitimo udeležence konference, smo bili na Vogar-ju. Spominjam se, da so takrat le redki borci vedeli, da je v Zlatorogu partijska konferenca, še danes se z veseljem spominjam, da smo takrat tako uspešno zavarovali aktiviste oziroma udeležence konference. Po vojni sem delal v različnih družbenopolitičnih organizacij v Bohinju in na Jesenicah, sedaj pa sem sekretar podjetja Almira v Radovljici.« A. 2alar mešanica kav 6. septembra ŠISTARSKA nedelja v Trzicu Velik semen] obutve in usnjene konfekcije po znižanih cenah.- Tržiška bržola, velika veselica s srečelfcvom TUDI TO SE ZGODI Večkrat radi rečemo,, da se v stavbah občinskih skupščin precej »kuha«. Znano je tudi, da imajo ponekod na občinskih skupščinah prave kuhinje in bifeje za malico. Da pa je v kletnih prostorih kranjske občinske skupščine moč ob petkih popoldne dobiti tudi meso (Seveda samo za uslužbenke na občini! Ne za druge občane!), smo izvedeli pred kratkim. Ker so analize pokazale, da le 20 odstotkov učencev Posebne osnovne šole na Jesenicah letuje skupno s starši se je delovna skupnost te ustanove odločila organizirati tako imenovano šolo na prostem v Novigradu, kjer ima občinska zveza društev prijateljev mladine z Jesenic počitniško hišico. Zato je odšlo 2. septembra v Novigrad 150 učencev Posebne osnovne šole, ki bodo ostali na morju do 16. septembra. Z njimi so odšli tudi vsi učitelji in tehnično osebje. Stroške za šolo na prostem bo krila Posebna osnovna šola skupno * starši in družbenimi organizacijami z Jesenic. —jk JUTRI ob 14. uri bo na letališču Alpskega letalskega centra v Lescah uradna otvoritev svetovnega padalskega prvenstva, ki bo trajalo do 20. septembra. Direktor Alpskega letalskega centra Lesce Franc Primožič je član organizacijskega komiteja svetovnega prvenstva: »Zadovoljen sem, da smo končno le končali z različnimi investicijskimi deli za letošnje prvenstvo. Seveda je bila moja želja in želja vseh, ki smo sodelovali pri pripravah, da bi bili nekateri objekti prej končani. Žal iz objektivnih vzrokov to ni bilo mogoče. — Te dni vsi skupaj mrzlično končujemo še nekatera drobna dela. Vendar zagotovo lahko povem, da bo na dan otvoritve vse nared. Zato ima prav gotovo precej zaslug radovljiška občinska skupščina, ki je organizacijo prvenstva tudi materialno podprla. — Kaj pričakujem in si želim pred jutrišnjim začetkom? Vsekakor to, da bi prvenstvo čitn-bolje uspelo, da bi se naši dobro odrezali, da bi lahko na prvenstvu pozdravili predstavnika vseh 27 prijavljenih držav in seveda tudi, do bi bile nedeljske prireditve (ko sicer ne bo tek movanj) čimboljše in čimbolje obiskane.« A. Ž.