GEOGRAFSKI OBZORNIK MALLORCA: BISER ALI MADEŽ V SREDOZEMLJU? I rma Potočnik UDK: 91:338.48(467.51) COBISS: 1.04 IZVLEČEK Mallorca: biser ali madež v Sredozemlju? Zaradi ugodnih pogojev (sredozemsko podnebje, ugodne cene, čarterski poleti, zanimiva pokrajina, vpliv mode itd.) so Baleari postali tipičen primer mno- žičnega čarterskega turizma. Le nekateri deli (gora- ti rob, notranjost) so turistično »nepokvarjeni«. Tretje območje pa predstavljajo zelo dragi in ekskluzivni kraji, kjer se zbira mednarodni jet set. V prispevku se bomo osredotočili predvsem na dejavnike, ki so vplivali na razvoj turizma, ter na pozitivne in nega- tivne učinke turizma na Mallorci. ABSTRACT Mallorca - a pearl or a stain in the Mediter- ranean Due to beneficial conditions (i.e. Mediterranean cli- mate, low prices, charter flights, interesting landscape, influence of fashion etc.) Balearic Islands represent a test case of mass charter tourism. Only several regions (mountainous edge, central part) are »unspoiled« in tourist sense. The third part represent very expensive and exclusive places occupied by international jet set. Article focuses on factors which have influenced the development of tourism, and on different positive and negative effects of tourism on Mallorca. AVTORICA Irma Potočnik Naziv: profesor geografije in zgodovine, asistent Naslov: Filozofska fakulteta, Oddelek za geogra- fijo, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)61 2411248 E-pošta: irma.potocnik@ ff.uni-lj.si Večina ljudi Baleare (in zlasti Mallorco) povezuje z jasnim temnomodrim nebom, čudovi- timi plažami i z drobnega peska, prekrasnimi zalivi, zabavo in različnimi športnimi dejavnost- mi. Baleare (Balearski otoki, las Islas Baleares, las Baleares) sestavlja 7 manjših in 4 večji oto- ki (Mallorca, Ibiza, Menorca, Formentera); merijo 5 . 0 1 4 km2 in imajo 7 0 9 . 1 38 prebival- cev (10). Od celinske Španije so oddaljeni med 93 in 1 85 km, od Alž i r i je 315 km, od Marseil- lesa 4 4 5 km, od Ljubljane pa 1454 km. Uprav- no-administrativno so del španske federacije (predstavljajo eno izmed 17 avtonomnih pokra- jin - comunidades autonomas); združeni so v av- tonomno enoto; njihova območna oblast ima precejšnja pooblastila, ki jih izvajata regional- na vlada in parlament. V prispevku se bomo osredotočili predvsem na dejavnike, ki so vplivali na razvoj turizma, ter na pozitivne in negativne učinke turizma na Mallorci. »Baleari so dragulji, raztreseni v kristalno bistrem modrozelenem Sredozemskem morju« (1). »Ze od lanskega vročega in sušnega polet- ja ni bilo deževnih dni. Več mesecev ni padla niti kaplja dežja. Samo šest dni je bilo takšnih s skromnimi padavinami - veliko premalo, da bi napolnili prazne vodne rezervoarje. Mallor- ca je pred sušno katastrofo, zato okoljevarstve- niki zahtevajo ustavitev turističnega prometa, dokler ne bodo rešili težav z vodo« (9). Komu je verjeti: turističnim vodičem, ki pro- pagirajo šir jenje turističnih aranžmajev in podaljšanje poletne turistične sezone v spom- ladanski in jesenski čas, ali naravovarstvenikom? Literatura označuje Mallorco kot »biser Sredozemlja« in »sončni otok« (»la luminosa«). Na največjem balearskem otoku (3.540 km2; 1 0 0 km š i rok in 7 5 km dolg) ž iv i skoraj 6 0 0 . 0 0 0 prebivalcev in je poleg Sicilje najgo- steje poseljen sredozemski otok. Prvi so otok »odkril i« romantiki (avstrijski nadvojvoda Luis Salvador Habsburški, Frede- ric Chopin, Georges Sand, Robert Graves), ki so prihajali pozimi, saj so odkrili zeleno pokra- jino in za ta letni čas presenetljivo visoke tem- perature. Danes otoka ne obiskujejo le pozimi; ne prihajajo posamezniki, ampak množice. GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 1: Balearski otoki v primerjavi z nekaterimi sredozemskimi otoki [6, 2, 3¡. Otok Površina Št. prebivalcev Gost. poselitve (km2) (1. 1991) (št. preb./km2) Baleari 5 . 0 1 2 7 3 9 . 5 0 1 147 Mallorca 3 . 5 4 0 5 9 8 . 2 4 6 169 Korz ika 8 . 6 8 0 2 5 0 . 5 0 0 2 9 Sardini ja 2 4 . 0 9 0 1 . 6 4 6 . 3 0 0 6 8 Sici l i ja 2 5 . 7 0 7 4 . 9 6 5 . 8 0 0 193 Ciper 9 . 2 5 1 6 8 0 . 0 0 0 * 7 4 * Kreta 8 . 2 5 9 5 2 0 . 0 0 0 6 3 * Glede števila prebivalcev in gostote poselitve na Cipru je možna le ocena, saj po razdelitvi otoka leta 1974 ni bilo natančnega popisa prebivalstva. Razvoj turizma na Mallorci lahko razdeli- mo v tri faze: a) od 1 9 5 5 do 1 9 7 0 : v prvem turističnem »boomu«, ko je letno prihajalo preko med- narodnega letališča 7 milijonov potnikov, so zgradili verige velikih hotelov, turiste pa so z avtobusi vozil i na organizirane ekskurzi- je. Turistični tokovi in spremembe pokrajine so zajeli predvsem Palmski zaliv. b) od 1 9 7 3 do 1 9 8 0 : z razširjeno apartmaj- sko ponudbo so domačini pričakali 11,5 mi- lijona ljudi, ki so jim omogočili najem avtomobilov. Vpliv turizma se je razšir i l na celotno obalo Mallorce. Slika I: Pokrajinske enote Mallorce. f •»' •• 11 Sierra de Tramontana Piedmont kvartarna ravnina (Es P/a) Jug (Migjorn) Vzhod (Llevan!) GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Zaradi neprestanih napadov morskih roparjev se je lokalno prebivalstvo ubranilo z refugiji. Po vsem otoku so na izpostavljenih delih obal zgradili stražne stolpe, od koder so pošiljali signale in obveščali o ne- varnosti. Nekaj je lepo ohranjenih in so turistična zanimivost (foto: Irma Potočnik). c) od 1 9 8 1 do 2 0 0 0 : z letalom obišče Mallorco letno 17,5 milijona potnikov, ki počitnice preživljajo v hišah in sekundarnih bivališčih (poleg »tradicionalnih« hotelskih in apartmajskih aranžmajev), najemajo ali imajo lastne avtomobile in »okupirajo« celot- no Mallorco. Bogate in raznolike naravne in kulturne dano- sti so vplivale na razvoj turizma na Mallorci. 1. Mallorca ima razgibano pokrajino in š tevi lne na ravne lepote. Otok sestav- lja 6 pokrajinskih enot: a) gorski hrbet (Sierra de Tramontana; najviš- ji vrh Puig Major, 1.445 m), nastal v alpid- ski orogenezi (širok 6 - 1 2 km), se prične na jugozahodu in se po 100 km (smer: jugo- zahod-severovzhod) zaključi na polotoku For- mentor; b) na vzhodnem delu otoka je nižja gorska veri- ga (Sierra de Levante; najvišji vrh Teoreya, 562 m); c) vzhodna pobočja Sierre de Tramontane (Piedmont); d) med obema gorskima verigama je rodovit- na kvartarna ravnina (Es Pla) s posamezni- mi vrhovi (Puig de Randa, 5 4 9 m); e) na jugovzhodu je polsušno območje (Mig- jorn); f) 555 km dolga obalna črta je relativno raz- členjena, otok ima dva večja zaliva (Bahia de Alcudia, Bahia de Palma) in veliko majhnih zalivov. 2. Baleari imajo dolgo, razgibano zgodo- vino in predstavljajo stičišče različnih civi- l izacij, ki so se (podobno kot na drugih sredozemskih otokih) stapljale. Tako najdemo na Mallorci redke sledove iz prazgodovinske in bronaste dobe (Talayotska kultura); Feničani in Grki so zgradili manjše kolonije in empori- je. Rimljani so Mallorco zavzeli leta 123 pr. Kr., ustanovili mesto Palma in dali Mallorci kultur- ni pečat. Vandali so jo pustošili, Mavri pa so 12 GEOGRAFSKI OBZORNIK vtisnili svojevrsten pečat od I. 9 0 3 do I. 1 229 , saj je bila tedaj Palma/Mayurga pomembno mesto s 2 5 . 0 0 0 prebivalci, zgradili so sistem vodnjakov in uvajali namakalno poljedelstvo. V srednjem veku so bili Baleari v popolni odvi- snosti od Barcelone (prevzeli so katalonščino; današnji jezik se imenuje majorški). V času svoje »zlate dobe« v 14. st. je bila strateško pomemb- na za Španijo. Palma se je razvila v pomemb- no sredozemsko trgovsko središče, dobila je novo pristanišče, gotsko stolnico in grad. Zara- di premaknitve težišča pri odkrivanju »Nove- ga sveta« na obale Atlantika je konec 16. st. nastopilo za Baleare obdobje zatona. Zaradi dolge obalne črte in bogastva je bila Mallor- ca stalna tarča gusarjev, ki so motili obalno trgo- vanje, ribištvo in poljedelstvo; zato je po vseh otokih veliko utrjenih cerkva, hiš in stražnih stol- pov. Mesta in vasi so zaradi varnosti pred gusar- skimi napadi raje gradili bolj v notranjosti kot ob obali. Zadnjo, turistično »invazijo« otoki doživljajo od druge polovice 20. st. dalje. Iz nekdanjih ribiških vasic so nastala mogočna turi- stična središča. 3. Subtropsko sredozemsko podneb- je Mallorce je milejše v primerjavi s podneb- Preglednica 2: Podatki o temperaturi zraka in vode ter številu sončnih dni za Palmo de Mallorco (8j. Mesec Sr. maks. temp. (°C) Sr. min. Temp, temp. (°C) vode (°C) Št. ur sonč. obsevanja januar 14,1 6,3 14 5,2 februar 14,8 6,4 13 6,5 marec 16,6 7,9 14 6,6 april 18,9 10,4 15 7,9 maj 21,9 12,8 17 9,8 junij 26,0 16,9 21 10,5 julij 28,9 19,6 24 11,4 avgust 28,8 20,2 25 10,6 september 26,9 18,1 24 8,5 oktober 22,5 13,9 21 7,1 november 18,1 10,2 18 5,7 december 15,1 7,6 15 5,0 a i s s e s * * « •«•. —, - l - 2 i Slika 3: Droben pesek je zaščitni znak majorškega turizma. Le malokdo ve, da pesek umetno nasipavajo in da kilometre dolge plaže urejajo spomladi na prav nič naraven način (foto: Irma Potočnik]. 13 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Poseidonia je vrsta alge, ki varuje obalo pred učinki morske erozije. Posnetek je iz Alcudijskega zaliva, kjer so aprila še možni taki pogledi. Zaradi turistov, ki želijo očiščene obale in za katere so alge »nesnaga«, obale že desetletja čistijo, s tem pa so tudi povzročili spreminjanje oziroma umikanje dun (foto: Irma Potočnik). jem Španije (Mallorca leži v isti geografski širi- ni kot Valencia): Mallorca nima izrazito hlad- nega letnega časa (pozimi se temperature le redko spustijo pod 0° C), poleti se dvignejo do 33° C; povprečna srednja letna tempera- tura znaša 17° C. Veter poskrbi za prijetno osvežitev v vročih dneh (gorske verige ščitijo pred hladnim in ostrim severnim in severoza- hodnim vetrom). V povprečju dobi letno 625 mm padavin, največ Sierra de Tramon- tana - 1 2 0 0 mm, najmanj jugovzhodna območja - 4 0 0 mm (1). 4 . S r e d o z e m s k o vegetacijo predstavljajo hrastovi (Quercus ilex) in borovi gozdovi, ki uspevajo v Sierri (do 800 m); pogorje poraš- ča obalni bor (Pinus halepensis, do 700 m), sko- raj povsod na otoku najdemo oljko in ribez; figovec in mandljevec sta značilna za južni del; vinska trta je na območju Benisalema in Fela- nitxa, povsod se razraščajo ciprese, agave, pal- me ipd. ter sredozemska travna in grmovna vegetacija. 5. Mednarodno letališče v Palmi (Sant Joan) je s pretežno čarterskimi poleti povezano z večjimi evropskimi mesti 24 ur na dan. Po veli- kosti je to drugo največje letališče v Španiji (za Madridom, ki letno sprejme 20 milijonov pot- nikov); letno sprejme 17,5 milijona potnikov (za- poslenih je več kot 5.000 oseb) v relativno kratki sezoni (6-7 mesecev). Od začetka devetdese- tih let imajo vsako leto 6 - 8 % več potnikov (leta 1998 je število potnikov v primerjavi z letom 1997 naraslo za 1 milijon), med kate- rimi prevladujejo Nemci (42%), Britanci (30%), Španci (20%) in drugi (Belgijci, Francozi itd. s slabimi 10%). Letališče ima kapaciteto 62 le- tal na uro, kar ne zadostuje potrebam v višku poletne sezone (trenutno 70 letal na uro). 6. Mallorca nudi š tev i lne in r a z n o l i k e možnos t i z a š p o r t in zabavo (plavanje, 14 GEOGRAFSKI OBZORNIK smučanje na vodi, potapljanje, jadranje, deska- nje, kolesarjenje, planinarjenje; diskoteke, akva- parki, kegljišča, glasbeni festivali, plesna tekmovanja, izleti, koncerti itd.). 7. Množice turistov privablja zlasti zaradi ugodnih cen tur is t ičnih aranžmajev. Turizem je dejavnost, ki po svoji naravi vnaša spremembe v pokrajino. Le-te je zaznati povsod tam, kjer so turisti oziroma kamor se ste- kajo turistični tokovi. Intenzivnost teh sprememb je odvisna tako od števila turistov kot od oblike turizma. Tam, kjer je turistov malo oziroma so turistični tokovi šibki, je zaznati malo spre- memb v okolju, in obratno: kjer je turistični tok velik, je tudi teh sprememb veliko. To dejstvo velja predvsem za množični turizem, ki zaradi svoje količine, prostorske koncentracije in trajnosti več- plastno vpliva na okolje. Spremembe in vplive na prostor lahko delimo na pozitivne in negativne, prav vsi pa vplivajo tudi na druge človekove dejavnosti. V nadaljevanju na kratko omenjamo le nekatere izmed njih: • Ohran i tev in ak t iv i ran je n a r a v n i h (sonce, plaža, morje) in k u l t u r n i h (kultur- na in umetnostna dediščina) p rv in pokra- jine. • G o s p o d a r s k a k rep i tev za rad i tu r i z - ma: dohodek od turizma, razvoj drugih dejavnosti. • Izbol jšanje osk rbne ravn i prebivals- tva: več objektov za bivanje, gostinskih, ser- visnih, športnih in kulturnih objektov, večje število bank, nepremičninskih družb, prevoz- nih sredstev itd. • Bo l j ša povezava tu r i s t ične regi je z d rug imi regi jami : večja odprtost za sprejemanje »tujega«, višja izobrazbena in kulturna raven prebivalstva (gl. sliko 11). • Razš i r i tev gospodarsk ih dejavnost i , zlasti razvoj terciarnih dejavnosti in gradbe- ništva • Dodatna zapos l i tev na kmet i j sk ih območj ih - nova de lovna mesta: kmetijska proizvodnja se je preselila v za- Slika 5: Mediteranska raba tal (Randa, osrednji del Mallorce): mandljevci uspevajo na ravnih površinah in v prigorju, oljčni nasadi zasedajo terase (foto: Irma Potočnikj. GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 6: Novejše terase v notranjosti zahodnega dela Mallorce (v bližini kraja Deia). V notranjosti je kmečki turizem dopolnilna dejavnost. Veliko je umetniških kolonij (npr. EstellancsJ. Okrog 30 % prebivalstva pred- stavljajo tujci (foto: Irma Potočnik). ledje turističnih krajev ali pa je ostala in se raz- vija v neposredni bližini teh krajev, razvoj dopol- nilnih dejavnosti v kmetijstvu. • Izbol jšanje opremljenost i s tur is t ično in sp lošno i n f r a s t r u k t u r o : izboljšana oskrba z električno energijo, vodo, izgrad- nja čistilnih naprav za odpadne vode, bolj- še prometne in telefonske povezave itd. • Možnos t rabe turist ične in f ras t ruk tu- re za loka lno prebiva ls tvo: moderna osnovna infrastruktura in infrastruktura, pove- zana s terciarnimi dejavnostmi - trgovina, gostinstvo, bančništvo, zavarovalništvo, nepremičninska podjetja, objekti za zaba- vo in rekreacijo itd. • Z a z i d a v a p o k r a j i n e s tu r i s t ičn imi objekt i : strnjena pozidava - večnadstrop- ni bloki, razpršena poselitev - zasebne počitniške hiše, kar zmanjša privlačnost pokrajine, zato lahko pride do upada pov- praševanja. • Nepovratnost in f ras t rukturn ih objek- tov: komunalna in prometna infrastruktura morata biti prilagojeni največji koncentraci- mesec REDNI POLETI ČARTERSKI POLETI Slika 7: Število potnikov na letališču Palma de Malorca (leto 1993). 16 GEOGRAFSKI OBZORNIK ji turistov; vendar ostajata zaradi sezonskosti večji del leta neizkoriščeni. • Opust i tev rabe obstoječih v i rov območja: opuščanje kmetijstva, spremem- ba namembnosti kmetijskih idr. zemljišč). • Uničenje pokrajine zaradi pretirane obremeni tve: »urbana« podoba turistič- nega kraja, sprememba namembnosti. • Visoka ekološka obremenitev zara- di t u r i s t i č n i h d e j a v n o s t i : zlasti na vodah - problem odpadnih komunalnih voda in na zemljiščih - nasipavanje zemljišč, igrišča za golf itd. • Nizka izraba turistične infrastruktu- re: marine, jadranje na deski, izposoja čol- nov, igrišča za golf, jahalni klubi, dvorane za prireditve itd. • Motnje v ustaljenih družbenih in kul- t u r n i h navadah: razlika v življenjskem standardu turistov in lokalnega prebivalstva, različne navade. Občina Calvia je primer zavedanja lokal- nega prebivalstva, da obstoječa smer razvoja ne vodi v izboljšanje življenjskih pogojev. Turi- zem bo tudi v prihodnosti še vedno glavna gos- podarska panoga Calvie, zato morajo biti kon- kurenčni, zagotoviti stalna delovna mesta in se zavedati mej rasti. Štiri leta (1994-1998) je delovala interdisciplinarna skupina (več kot 20 strokovnjakov, 150 predstavnikov domače- ga prebivalstva, s predlogi kar 500 udeležen- cev Mednarodne konference »Turizem in sonaravni razvoj v sredozemski kotlini«, šole, podjetja, politiki, tuje izkušnje), ki je najprej iden- tificirala dejavnike razvoja in njihove posledi- ce. Bodoči razvoj je prikazala v dveh variantah: prva varianta je predvidevala nadaljevanje dosedanjega razvoja, druga pa rehabilitacijo Calvie (približevanje ciljem Agende 21 o so- naravnem razvoju). Rezultat je viden v lokalnem dokumentu »Calvia 21 Local Agenda -Miss ion Possible« (10 akcijskih linij, 40 iniciativ, 15 ta- kojšnjih ukrepov - npr. rušenje hotelov, lokal- ni načrt za varčevanje z energijo, petletni moratorij za večja dela ob obali itd.). Akcijski načrt predvideva, da bodo v občini zavarova- li naravno in ohranili zgodovinsko dediščino, izboljšali kakovost turizma in ohranili doseda- njo rast turističnega prometa, izboljšali kvali- teto življenja in družbeno kohezijo, izboljšali Slika 8: Akumulacijsko jezero Corg Blau je bilo spomladi 1999 polno. Mediji poročajo, da sta imeli v marcu 2000 ti jezeri le 17% običajne količine vode v tem letnem času. Jezeri sta prazni, saj ni bilo padavin, sušnost pa je povečal močan severni veter, ki je otok še bolj izsušil, zato je v veliki nevarnosti oskrba z vodo za lokalno prebivalstvo (foto: Irma Potočnik). 17 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 9: Slikovita soteska Sa Calobra na severovzhodu Mallorce (foto: Irma Potočnik). Slika 10: Na severovzhodu je Rt Formentor, kjer se končuje okrog 100 km dolga gorska veriga Sierra de Tramontana (nadaljevanje Betijskih Kordiljer) z narivno zgradbo. Ob vdoru hladnega zraka najvišje vrhove pozimi pokrije sneg (foto: Irma Potočnik). 18 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 11: Prebivalstvo se je v preteklosti pred gusarsko nevarnostjo umaknilo v notranjost, kjer so v prigorju, v zavetju postavili slikovite vasice. Idilična podoba privablja številne tujce, ki se tu začasno ali stalno naselijo, saj lahko kupijo nepremičnine (foto: Irma Potočnik). javni prevoz, rehabilitacijo, sonaravno uprav- ljali z naravnimi viri, povečali raznovrstnost v gospodarskem sistemu, uvedli inovacije v ob- činski upravi itd. Projekt je dobil široko podpo- ro lokalnega prebivalstva in bil nagrajen s strani Evropske Unije. Podobne načrte izva- jajo tudi že v Alcudiji, na Tenerifi in v osrednji Španiji. Ne glede na veliko število »madežev« naj- demo na Mallorci še vedno veliko biserov, umet- nih in naravnih. 1. Burns, T. /995: Mallorca (mali vodniki). DZS, Ljubljana. 2. Crete. Nelles Guides, 1991. 3. Crete. Insight Guides. APA Publications, 1996. 4. Entorn. Actions of the Calvia 21 Local Agenda, No. 16. Calvia/Mallorca, 1998. 5. Goriup, D. 1999: Množični turizem in nje- govi pokrajinski učinki na primeru Špani- je (diplomska naloga). Filozofska fakulteta, Ljubljana. 6. Intensive programme. Gradivo za program Socrates/Erasmus. Universität de les llles Balears. 7. Jeršič, /VI. 1985: Turistična geografija. Filozofska fakulteta, Ljubljana. 8. Mallorca. Polyglott - Reiseführer. München, 1986/87. 9. Mallorca je skoraj brez vode. Dnevnik (7. 3. 2000). Ljubljana, 2000. 10. Microsoft Encarta Encyclopedia, 1998. 11. Plan hidrologico de las Isias Baleares. Pal- ma, 1996. 12. Raba tal v sredozemskih državah, primer: Baleari. Gradivo za program Socrates/Era- smus (zbrala in uredila Irma Potočnik). Filozofska fakulteta, Ljubljana, 1999. 13. Zyperen. Polyglott - Reiseführer, München, 1988/89. 19