Poštnina plačana ▼ gotovini Leto LXVII., št. 64 Ljubljana, torek 20. marca 1934 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje In praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst 4 Din S.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVN1ATVO LJTBLJANA, Knafljeva ulica it. 5 Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44.1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesti telefon it. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica i. telefon St. 65 podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 Račun pri pofltnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. ODMEV RIMSKE KONFERENCE Rimski dogovori so brez sporazuma z Malo antanto in Nemčijo brez praktične vrednosti Rim, 20. marca. r. Rimski tisk se bavi obširno z uspehi zaključenih posvetovanj v Rimu. V »Giornale d' Italia* ugotavlja Virgilio Gayda, ki ga smatrajo kot zanesljivega tolmača Musso-linijevih nazorov, da zaradi podpisa rimskega protokola v mednarodnih od-nošajih Italije ni nastala nova situacija. Začasen političen dogovor, v katerega je vključena gospodarska pogodba, sloni na spoštovanju neodvisnosti in pravic vsake države ter ustvarja pogoje za širše sodelovanje ostalih držav. Nikakor ne gre pri tem dogovoru za nov blok, kajti dogovori se priključujejo prijateljskim pogodbam med temi tremi državami in prav tako je tudi gospodarski protokol vključen v prejšnje predloge Italije in njeno zadnjo spomenico. Italija ne stremi za nobenim m> nopolom in premočjo in pušča odprta vrata za inicijative z drugih strani. List zaključuje, da se rimski dogovori sučejo na polju odkritosrčnega sodelovanja z Avstrijo in Madžarsko. >Popolo d' Italia« opominja v zvezi s podpisom pogodbe na to, da imajo Italija, Avstrija in Madžarska skupen interes za politiko miru. Italija deluje na to, da bi se odstranile razstrelivne snovi, ki so se v zadnjem času nevarno nakopičile po Evropi. V palači Venezzia podpisana pogodba ni naperjena proti nobeni državi, niti v Podunavju, niti kjerkoli drugje. Zbli/aniije z Malo antanto predpogoj uspeha Pariz. 20. marca. r. »Intransigeant«, ki se bavi z včerajšnjim Mussolinijevim govorom, opozarja na soglasje Rima in Pariza glede avstrijske neodvisnosti ter poudarja, da skuša francosko zunanje ministrstvo preko tega posredovati med Italijo in državami Male antante. Francija hoče ostati zvesta svojim prijateljem in je zato njeno zbližanje z Italijo odvisno od sporednega zbližanja Italije z Jugoslavijo, Rumunijo in Češkoslovaško. Mussolini jeva izjava, da so postali odnošaji Italije z Jugoslavijo korektni, dokazuje pod mnenju lista, da francoska prizadevanja niso ostala brez uspeha. S francoskega stališča bi bilo tudi še nadalje želeti, da bi Mussolini točneje obrazložil svoje misli, kadar govori o politični, gospodarski in duhovni ekspanziji na Srednjem morju. Preozki temelji Berlin, 20. marca. r. O uspehu pogajanj v Rimu piše »Berliner Tageblatt«, da se vse tri države zavedajo, da je gospodarska podlaga preozka in da se mora razširiti tako iz gospodarskih kakor tudi iz zunanjepolitičnih razlogov. Zato se mora smatrati kot resen poziv, naj se tudi druge prizadete države udej-stvujejo pri gospodarski obnovi Podu-navja, predvsem torej Nemčija in Mala antanta. Kako se bosta pridružili Nemčija in Mala antanta temu sodelovanju, bo šele dalo tej samo po sebi zelo pomembni konferenci treh v Rimu končen pomen za bodočnost v Podunavju. Odmev v angleški zbornici London, 20. marca r. O rimski pogodbi v troje so danes govorili tudi v angleški spodnji zbornici. Neki poslanec je vprašal zunanjega ministra Simona, ali pogodba ni v nasprotju z obveznostmi, ki jih je Avstrija prevzela leta 1922 z ženevskim protokolom. Simon je odgovoril, da popolno besedilo pogodbe še ni znano, vendar pa, kolikor ga pozna on, ne nasprotuje določbam ženevskega protokola. Francoski komentarji Pa/!z, 20. marca. AA. Dočim trdi »Libertc«, da so v zunanjem ministrstvu ~lo z zaupani-em sprejeli poročila o rimskih protokolih, dajejo vsi drugi pariški veCernflri v svojih komen- :h rzraza bojazni in sumom zastran pomena rimskega političnega protokola. »Journal des Debats« se pri oceni rimskih protokolov zlasti mudi pri političnem protokolu ter o njem pravi: PodT tati ve treba, da vsebuje ta protokol, čenrav je odprt vsem državam, dokaj subtilno frazo, kar daje možnost Zu dvejno razumevanje: Na temelju stv>^:o- -i:;a neodvisnosti in pravic vsake države«. S to frazo si je Ma- džarska hotela zavarovati »pravico« a'i vsaj zahtt\e svojega revizionistič-ne^a i .o^rama. Navedena fraza protokola je posebno zbudila pozornost pri ^_bnem dopisniku lista »Pariš G ir«, ki spravija to zvezo tudi z ne-deljskim Mussolinijevim govorom, kjer je predsednik italijanske vlade izjavil, da bo I.alija podpirala madžarske zahteve. Dopisnik pravi, da meče Mus-solinrev govor novo luč na to frazo iz protokola o »spoštovanju pravic vsake države«. Rijr*Vi dopisnik »Terrrpsa* si raz- laga vso stvar na svoj način. Pravi namrej, da te Combos hotel nekoliko drugačno stilizacijo, Mussolini mu je pa poiasril. da se mora Madžarska danes, ko gre za ureditev mnogih drugih nujnih problemov, zgledovati po Nemčiji in njenem stališču do vprašanja koridora, to je. Madžarska naj bo mirna in naj čaka. Havasov rimski dopisnik pa pravi: V MussoliniievCarmen* najboljša opera, kar jih je, in kolikor časa bomo živeli, ostane na repertoarju vse Evrope,c je pisal svojemu prijatelju v času, ko je bila »Carmen* Se novost. In ni se zmotil. Od L 1S75, ko je zaživela v Parizu, polni vse repertoarje po svetu ter je po številu uprizoritev med operami najbolj trajne privlačnosti. Že Romain Rolland se je norčeval v svojem nedosežnem muzi kalnem romanu >žanu Krištofu« iz operne konservativnosti Parižanov, ki hočejo poslušati vedno in vedno le »Carmen«, »Manonc, Verdijeve In razne italijanske veristične opere. Tc dni pa sem čital v švicarskem dnevniku, da se okus Parižanov do danes ni prav nič iz-premenil in da hodijo neutrudno poslušat >Carmen«, >Wertherja«, »Manon«, »Tra-viato«, »Boheme« in tak operni repertoar, čim večkrat ga poslušajo, tem ljubši jim je. Ljubljana pa ni Pariz. Majhna, štedljiva in revna je, a zahteva vedno le izpre-memb, novosti, še ne videnih in še ne slišanih senzacij. In gre jih pogledat enkrat, dvakrat, pa nikoli več. Zato je desetkrat teže upravljati opero v Ljubljani kakor v Parizu in stokrat teže izbirati lepertoar. V petek zvečer je gostoval v veliki partiji Joseja nas Marij Šimenc. Ko je po Šestih mesecih pevskih Študij po Italiji zopet prvič nastopil ko*. Radames v Za-gTebu, je bilo gledališče nabito polno. Zagrebčani so ga sprejeli z brezkončnimi ovacijaml. Ko pa je snoči več kot po enem letu nastopil zopet pred svojimi ožjimi rojaki, je bilo gledališče prav piškavo zasedeno. Niti »Carmen« s Šimencem torej ne more več napolniti opernega poslopja. »Carmen? O, kolikokrat se jo že videl! — In Šimenc? Saj sem ga že slišal!« — Taka je LJubljana, ki ima od rekdaj večje, potratnejše in napredrejše zahteve kakor Zagreb in Pariz. Občinstvo, ki pa se je zbralo v petek zvečer. Je bilo navdur^no in zvrhoma zadovoljno. G. Šimenc je V-U pevski izvrstno razpoložen; duet z Mikaelo v 1. dej. je pel odlično in vzgledno umetniško, veliko cvetlično arijo v 2. dej. je pjd?l sijajno ter se vseskoz odlikoval s toplo, prisrčno, silno temperamentno kreacijo, ki zadovoljuje najvišje zahteve Res. da mu partija zumoje ni najboli primerna In je podob-nejsi generalu kakor mlademu naredniku. Ali zato nas Je polno odakod^val s svojim spevom, v katerem na odru ne zaostaja za nobenim Josejem, kir smo jih kdaj slišali v LJubljani. tel Je velik uspeh in bil po vseh de>"tih kli^ar1 vedno iznova ored ranapo. Zopet Je imela zelo srečen večer kot *Carmen< ga. Thierrv-Kavčniko-va, odlična v igri in spevu, ter je bila nagrajena z dvema šopkoma in z vedno prisrčnim aplavzom. Težko stališče pa je imela zlasti v zadnjem dejanju; novo prizorišče je manj ugodno in partnerja sta morala pač improvizirati, vzlic vsemu sta povsem uspela in zaključila tragedijo prav učinkovito. Deloma novi kostumi Cannen so krasni in zlasti beli kostum v zadnjem dejanju z moderno ukrojeno stilnostjo je izredno aparten. Navdušeno in kar nenehno priznanje je žel g. Mar. Rus kot Escamillo v 2. dej. s svojo toreadorsko, dramatično izvajano pesmijo. Njegov basovski bariton se uveljavlja zares sijajno v tej partiji ter prinaša do zaključka opere mnogo posebnega užitka. Zuniga g. Zupana, Mikaela ge. R i-bičeve, Fraskita ge. R a m S a k o v e, Mercedes ge. španove, Dunkairo g. A. D r m o t e in Remendado g. J. Rusa so bili zopet vse hvale vredni. Kvintet v 2. dej. je bil izvajan dovršeno. Odlikoval se je tudi balet z g. Golo-vinom in go. Moharjevo ter je bil zlasti v zaključnem dejanju po zasluženju deležen aplavza. Kakor vselej, se je tudi snoči v zboru odlikovala gdč. Smrkoljeva. Posebno priznanje gre ženskemu zboru za živahno igro in govorjeno sodelovanje v 1. dej. želel bi si, da bi bil ženski in moški zbor povsod in zmerom tako živahen in aktiven. Vobče je predstava po zaslugi g. rež. Primožiča in dirigenta g. dr. švare prav dobra. Zelo dobrodošla je Primožiče-va vsaj deloma nova. naravna, tudi glede dpkoracij simpatično izpremenjena uprizoritev. Zal, da je osebja premalo v 1. del., kjer pojo o vrvenju, ki ga ni. Dečki pojo mestoma prenizko. Tako je naša »Carmen« vredna, da jo gre poslušat vsakdo iznova! Fr. G. — Jesenice od sobote do torka. Oba dneva sta bila deževna, pusta in prazna. Neds-lia ie bila večinoma v znameni 1 velikega sokotakeTa koncerta ki ie privabil nebrot sodelujočih in Po^luSalc^v od bliru in da-l?č. Uprava sokolske žime Krani ie imela dopoldne na Jesenicah seio. društveni oro-'svetarji so zborovali v telovadnici osnovn«» 5ol-\ pevci in godbeniki pa ©o imeli glavne skušnie v Sokolsk»m domu za popoldanska koncert. Na Savi pa ie bil na premik obira in i letni seiem. na katerem ie bilo ra? stavljenega zelo mogo blaga, a kunčija fJ bila boli sr^nia. ker Hudem manika de* naria. Seveda ?e bilo na predvečer sv. Jo ž?fa več podoknic na čast Jozetom in Joži cam. ki so praznovali svo; god v družbi sve- tili najožjih ftentiteev na svojih stanovanjih do zgodnjih iutraniih ur. Pravijo, da ta vsak peti J aeeničan Jože ali Jožica in to bo menda tudi ras. — Nor »rob. Na kliniki t Zagrebu |s v soboto umri e. Jože Bračko, trgovski vrtnar na Jeeenicah. Pokopan ie bil na svoi imendan v Zagrebu. Bodi mu ohranjen blag spo- min — Na Jesenicah imama vedno godbo. Trgovec s radio aparati in gramofoni s. Ivan Pučko ie prsd svojo trgovino namestil izredno močan zvočnik, ki po radiu prenaša vesele popevke, plašne in koncertne točke, da se razlegajo daleč na okrog. Verovanje v Vajenskem domu Ljubljana, 20. marca. V okusno s venci in zelenjem ter slikami in zastavicami okrašeni dvorani Vajenskega doma so v nedeljo popoldne vajenke in vajenci priredili izvrstno obiskano akademijo, ki so z njo proslavili praznik obrtniškega patrona sv. Jožefa in god predsednika Vajenskega doma g. Josipa Rebeka. Razen obrtne mladine je prireditev obiskalo prav mnogo mojstrov s svojimi rodbinami, med njimi smo pa opazili tudi soprogo velikega dobrotnika Vaj. doma, gospo senatorjevo Milko dr. R o ž i č e v o. a župan dr. Dinko Puc, dr. Fux in tajnik ZTOI g. dr. Pretnar so se opravičili. V daljšem govoru je predsednik mladinskega odseka g. Milko K r a p e ž pozdravil udeležence in orisal pomen obrtniškega praznika in Vajenskega doma, zatem pa zasluge g. Rebeka za Vajenski dom in obrtni naraščaj ter mu končno čestital v imenu naraščaja. Za njim sta čestitala predsednik Okrožnega odbora gosp. Filip Pristou in v imenu Obrtniškega društva podpredsednik g. Iglic, nato je pa vajenka gdč. Fanči O g r i n o v a izrekla g. Rebeku v verzih zahvalo in čestitke v imenu revnih obrtnih vajencev in vajenk ter sirot kot svojemu drugemu očetu. Druga vajenka je g. Rebeku izročila krasen šopek, gojenec Vajenskega doma pa krasno napisano in naslikano čestitko, tudi izvrstno delo talentiranega vajenca. Neprestane ovacije godovnjaku so dokazale, kako od srca rada ima obrtna mladina svojega zaščitnika in dobrotnika gosp. Rebeka in kako ga spoštuje obrtništvo. Pod vodstvom g. šijakovića je nato zaigral tamburaški zbor razen narodne himne še več drugih lepih in težkih pesmi ter dokazal, da je ta tamburaški zbor brez dvoma najboljši med vsemi v Ljubljani. Pevski zbor vajenk in moški zbor vajencev sta se pa pod vodstvom g. B a I o g a po komaj enomesečnem učenju tako izkazala, da se iz njih v kratkem gotovo raz-vijeta izvrstna pevska zbora. Godovnjak g. R e b e k je v svojem govoru predvsem pohvalil tamburaše ter pevke in pevce, a tudi vse gojence Vajenskega doma, ki so za vzgled vsej mladini. Sam obrtni naraščaj naj skrbi, da se njih vrste še pomnože, saj bodo tudi kot pomočniki še lahko ostali v Vajenskem domu. Tamburaši so morali neprestano igrati še po zaključenem programu, a končno je bila pa obrtna mladina še pogoščena z domačimi kolinami. Mirim kraljica čokolade RECEPT ta marmornati &ark«lg. PtMief.o ttm.iaj 28 dkg ma*'.a, 46 -ikg ■fedfaMJt, 6 rumenjakov, na'o pr'đ-eni Vi 1 vrelejra m'eka, 1 H« mon-ovo lupinico. «*n-ek« £ 1 i>w*.ivn:m pnftta Po'ov:k« foko.a^e >M;.rim«, kar dobro unašaj z 3 ž.'oanha mleka. V rM>ma*am> ifl s moko j>(>. treperio o-b^bo v!ij men .a j* p-ipraVjen* m pp?i t rawni pe?:ci, KUHAJTE i >M:rim< kuhinjsko čokolado. SPORT Cross-country v Ljubljani in Celju Običajni uvod v lahkoatletsko sezono tvorijo tekmovanja v cross-countrvju. Ime samo pove, da tekmovalci ne tečejo na te-kališču, temveč po gozdu, kar je mnogo na-pornejŠe in zahteva poseben trening. V ne" deljo smo imeli kar 3 gozdne teke. V Ljubljani je ob 9. dopoldne priredil podsavez ženskih športov cross-countrv na 2000 m za dekleta, obenem pa je na isti progi priredila Ilirija tekmovanje za juniorje. Najzanimivejša prireditev pa je bila v Celju, kjer je tamošnja SK Jugoslavija priredila cross-countrv za prvenstvo Celja. Na vseh teh prireditvah so zmagali atleti Ilirije. Celjskega tekmovanja so se udeležili najboljši specijalisti v Jugoslaviji. Z izjemo Primorjašev Krevsa in Kovačiča je bila na startu vsa jugoslovenska elita. Ilirija je poslala v boj svoje najboljše moštvo, zastopani pa so bili s svojimi moštvi tudr Primorje. Maraton iz Maribora in prireditelji, ki so dali skupno 26 tekmovalcev. Tekmovalna proga, prvotno doiočena na igrišču At-letikov, se je morala zaradi razmočenega terena preložiti na prostor okoli Sv. Jožefa. Proga je merila 7.7 km in je za take prireditve izredno primerna. Zaradi deževja, ki celo med tekmovanjem ni prenehalo, je bil svet zmočen in so se ponekod tekači vdirali do členkov, kar je seveda v nemali meri tekmovanje otežkočilo. Zmagalo je sigurno in z velikim naskokom moštvo Ilirije v postavi brata Starman, Bručan, Oster-man in Sporn s 7 točkami pred Maratonom, ki je dosegel 20 točk, nato Primorje s 24 in Jugoslavija s 27 točkami. Med posamezniki so se plasirali: 1. Starman A. (I) 28:25, 2. Bručan (I) 29:03.6, 3. Germovšek (M) 29:17, 4. Starman S. (I) 30:35, 5. Osterman (I) 30:39. 6. Struci (M) 31:05. 7. Grad (P) 31:26. 8. Goršek (P) 31:28, 9. Sporn (I) 31:50, 10. Grebene (J) 32:12. Prvenstvo in prehodni pokal, ki ga je dozdaj imelo v posesti Primorje, »i je priborila Ilirija, moštvo Jugoslavije pa je kot najboljša domača ekipa prav tako dobila lep srebrn pokal. V Ljubljani se je tekmovanje vršilo pod Cekinovim gradom. Nastopilo je 10 tekmovalk Ilirije in 9 Atene. Izid je presenetil, ker se je splošno pričakovalo, da bo zmagala Slaparjeva ki pa je morala prepustiti zmago Emi Ulagovi, sama pa ie zasedla šele 5. mesto, dočim se je ekipa Ilirije z 20 točkami plasirala za eno točko pred Ateno. Kot posameznice so se plasirale: 1. LHaga Ema (A) 8:17.4. 2. Zaiec (I) 8:19.3. 3. Jur-kovič (A) 8:20. 4. Ulaga Nada (A) 8:25, 5 Slanar (I) 8:43. 6. Vidic (T) 8:46. Na isti progi so tekmovali tudi iuniorji Nastopilo je 9 tekmovalcev. 8 od Ilirije, 1 od Primoria. Na cili so presneli: 1. Glavnik M. m 7:07.6. 2. Tavčar (T) 7:13.4. 3. Zuccat-to (D 7:15, 4. Svetina (P) 7:20. 5. Megušar (D 7:30. Lepa prireditev šišenske čitalnice LJubljana, 20. marca Kama i poldrugi memic ie minul, odkar ie si Senika Čitalnica z »Vodnikovo be&edoc pokazala napah tirr*ea internega delovanja, že nam je ▼ nedeljo priredila prifetoo rre-priailfeno zabavo — skupno eodovanje Jožic in Joietov. ' Spored *e bil tudi to pot izbran te na dostojni višini. >Slavnoetni govore r. Ha-merfeka ie bil r?lo dovtipen in t? izzval obilo •metha. Izvajanje pevakeza zbora pod vodetvom pevovodje a. Godca ©o hila na umetniški viSini, sai drucejra od niih sploh ni pričakovati. Mladinski odspk fe z >Bra4ov*»ko ljubeznijo« zope< žel odobravanji. Mali ieralci ee kretaio po odru popolnoma neprisiljeno: e ff^Tnatično in pravilno vzsoio bodo postali Čitalnici v ponos, noso ameba |e povrTočil šaljiv nastop >Pri zdravniku*, naibolj pa le ugajala spevoigra >VaeovalcU, prvenec e. Bolhe, ki je 0 tem delom dokazal tidi svoje pisateljski, koni-pozitoreke in režiserske zmožnosti. Igralci odnosno pevci se pri nekaterih erenah niso mogli vživHi v vloe?, kar pa ni kvarilo celote; te napake te opazilo le vešče oko. Občinstvo le avtorja klicalo pred zastor, sodelavci pa so mu poklonili skromen so-n»k. ki — upamo — ne bo zadnji. Dvode-lanka >Stric Jaka*, katero te režiaer spretno spremenil v enodeianko — pač zaradi kulis — ie bila dobro izvajana, krohota kar ni bilo konna. Stric Jaka (e Bolha) je bil kakor običajno prav dober, H uvodni sa-mogovor U bil premonoton. Urška (gdf. Kcsmina} je p-vdala tip zadirčne in ukazovalne Žene imenitno, a proti koncu k> le zadirčnost prehitro minula. Lipče (e. Hiter) h presen ?til z masko in kretntanu. le mešanje pravilne slovenščine z dialektom |e motilo. V ostalem je bilo podajanje odlično- igralcem a? pozna, da so na deskah doma, zato jim strožja kritika ne bo škodo- ValUpravic*io «e čudimo, kako mor« Čitalnica v svojih tesnih prostorih izveibati člane tako dobro in ve-stransko t^r pogosto z mirni nastopati vedno z novim in dobrim uspehom. Obisk ie bil dober. Dasi gmotni usp-h ne bo velik, je pa moralni tem v*y.i. Le tako naprei in končni uspeh ne bo^ izostal.________ _ 6 Za vajeniški dom v Mariboru Maribor, 19. marca. Zatočišče obrtniškega naraščaja je iz dneva v dan bolj potrebno, saj je v Mariboru okoli 700 nepreskrbljenih in pomoči potrebnih vajencev in pomočnikov. Tega se dobro zaveda tukajšnje slovensko obrtniško društvo, ki je že davno započelo akcijo za zgradbo vajeniške^ doma. Tudi mestna občina in pa njen predstavnik g. dr. Lipold čutita veliko potrebo tega azila in zato gresta pokretu z vsemi sredstvi na roko. Kakor doznavamo, bo odkazala mestna občina za zgradbo primerno brezplačno stav-bišče. s čimer bo akciji dosti pomagano. Težko delo ima slovensko obrtno društvo, ker ga v načrtih ovira gospodarska depresija, ali vendar vztraja pri započetem delu in ne dvomimo, da bo z njegovo delavnostjo tudi uspešno dovršeno. Težnja po čimprejšnji zgraditvi doma je vzpodbudila obrtniško društvo, da je pnredilo letos v predpustu svoj prvi obrrn:ski ples, ki je nadvse sijajno uspel. Fond za zgradbo se je s čistim dobičkom te prireditve povečal za okrog 5000 Din. Da se bo fond še povečal, bo obrtno društvo priredilo v do" glednem času akademijo 3 pestrim sporedom. Vendar pa do realizacije tega važnega načrta ne bo prišlo, če bo obrtno društvo navezano le na lastno delo. Nujno potrebno je, da priskočijo društvu poleg občine na pomoč še ministrstvo za trgovino, obrt in industrijo, banska uprava in pa zbornica za TOI. Vsi ti činitelji so v prvi vrsti poklicani, da podpro to akcijo.kajti interesi vajencev oz. obrtniškega društva so tudi interesi njih samih. Zakaj bi zapostavljali naš obmejni Maribor, dočim Ljubljana že ima tovrstni zavod? Vajenski dom je Mariboru vsekakor potreben, saj se uče tu obrti iz zelo oddaljenih krajev kot iz Poljan, Pragerskega, Ruš, Sv. Lenarta, Kungote in drugod. Vsi ti se dnevno vozijo z vlakom, ker si v mestu ne morejo najeti stanovanj. Vajenski dom bodo sprejeli predvsem najrevnejši. Pozdraviti je treba idejo slov. obrtnega društva, da bodo vajenci lahko za odškodnino prispevali naturalije, ki jih imajo gotovo več kot denarja. Naš obrtniški naraščaj bo propadel, če ne dobi svojega zavetišča. Zato apeliramo na merodajne činitelje, da posvete vso pozornost temu važnemu vprašanju in načrt bo kmalu uresničen. Ljubljana, 20. marca. O tem sijajnecn filmu skoraj ni treba pisati, saj ga je videla že skoraj vsa Ljubljana, da je bil "kino Matica oba praznika pri vseh predstavah skoraj popolnoma razprodan. Zadostuje že ime slavnega operetnega komponista Leharja in šarmantne Marte Eggerth, ki je s Hansom Sohnkerjem dobila prav zalega in elegantnega partnerja, pa je uspeh zagotovljen. Tudi ostali igralci so odlični, posebno pa znameniti komični par Otto Walburg in Ida VVust. Vesele melodije prepletajo vse pestro dejanje, ki je vseskozi napeto in zabavno ter prav sveže sentimentalno. Gre za ruskega carevića, ki pride v Nizzo nepoznan in se vanj zaljubi lepa in tudi ambiciozna novinarka Mary, on pa v njo. Xjen cilj je interwlew carevića in trudi se na vse naćine, da 'bi prišla v njegovo bližino. Njenega neznanega ljubčka, ki je prišel v Nizzo na povelje carja, da vzame princeso Dorotejo, spremljajo povsod detektivi in novinarka je konćno prepričana, da ljubi hohstaplerja ali slavnega internacionalnega zločinca. Da bi prišla do ir.terwiewa, se prikrade v carevičevo vilo na ples. Svojega ljubčka najde tu in s strahom opazi, da mu tudi tu slede detektivi. Rešila bi ga rada in mu zato odkrije svoj sum, on pa tako spozna njeno požrtvovalno ljubezen, ki se ne ustavi niti pred zasledovanim zločincem. Carević je carević in novinarka samo novinarka, da iz poroke ni niC ter ostane le lep spomin na sladek dogodek kratke srečne ljubezni, pač se pa princesa zaroči z drugim, a carević ostane fant. S solzami v očeh novinarka diktira interwiew s carevićem... KOLEDAR. Danet: Tor?k, 20. marca katollcandi Feliks, Vlada, pravoslavni 7. marca. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: CarjeviČ (Martha Egjr*rth). Kino Ideal: Lov za srečo (Dolv Haas). Kinu Dvor: Gospodarji vsemi rja. ZKD: Otok demonov ob 14.30 v kinu Matici. Kino Šiška: Mala pustolovka. Podmladek Rdečega križa na državni klasični gimnaziji: Jalenova drama »Domt ob 20. v Sen t i ak obe kom gledališču. Moatni dOIKrajeTni odbor Rdetcga krila oMnJ zbor ob 20. v restavraciji Zvezda. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Kuralt. Gcwposveteka oeeta 10 in Sušnik, Mariijn trg 5._ (fmnod mita V erižnistvo je dobičkanosen poklic* samo časten nt nič kaj posebno. Sicer pa, kdo bi se zmenil za čast. glavno je denar, saj »e da z njim kupiti vse, tudi čast. Cim več imaš denarja, tem bolj si pri ljudeh v časteh. Zato ni čuda, da mnogi tako radi verizijo. Verižifi se pa da z vsem, kar pride človeku pod roke — z delnicami in boni, s premogom in sladkorjem, m človeiko naivnostjo in neumnostjo, pa tudi z ljudmi samimi. Da, verižništvo z ljudmi se je bilo zadnja leta že prav močno razpaslo in bi se bilo še bolj. da niso dobile razne vzajemne pomoči krče\'ite odre\'enelosii J smrtnim izidom. Zdaj ie ta epidemija malo ponehala in so dobili mnogi zaradi tega hud glavobol. Vehžilo se je pa samo t starimi ljudmi, ki so jih verižniki zavarovali za življenje in jim potem od srca želeli, da bi se čim prej preselili ¥ krtovo deželo. Pomislite kako velikodušni so ljudje. Neko blizu 90 let staro gospo je bilo baje zavarovalo 89 ali celo 9S takih vzornih krščanskih duš in vse so nestrpno pričakovale, kdaj se jih bo izvolila stara gospa usmiliti in njim na ljubo umreti. Končno je gospa res umrla, toda nesreča je hotela, da je umrla pred njo vzajemna pomoč in tako se je vsa ta verižniška bratovščina obrisala za zavarovalnino pod nosom. Torej tudi verižništvo z ljudmi v teh težkih časih ne nese vedno, škoda. Oblast uniSortne Ljubljana, 2*1. marca. Uniforma in oblast sta pri nas eno in isto že od nje^a dni. Govori se, da j« kepe-nikjada mogoča samo v Nemčiji, s čimer nam pa delajo veliko krivico. Nam j« že v krvi spoštljiv strah pred vsemi uniformami, ki jim brez odlošanja priznavamo ne le vso čast. temveč tudi oblast — namreč tisto oblast, ki se ji mora pokoravati vse na prvi mig na ulici ali kjerkoli. Dobro se nam pač pozna dresura valpetov in nam ne bo šla nikdar iz kosti. Ta uvod je bil potreben za sličico z naših cest, ki bi je tujec ne mogel razumeti same po sebi. Vendar ne smete misliti, da smo stali v pozoru na cesti ter salutirali uniformi. Te£a smo se že odvadili, čeprav še češče stojimo s klobuki v rokah pred vsamogočnimi gospodi. V Prešernovi ulici Je prodajal reven deček z dežele pomladno cvetje. Stisnil se je v vežo, da bi ne oviral prometa, košaro 5 cvetjem je potisnil k zidu. Z upom in strahom je ponujal ponižno šopke, a ljudje ga niso po večini niti opazili. Po vse dni prezeba in gladuje po ulicah s cvetjem, na vse zgodaj, ko meščani s« spe, prihaja v mesto. Komaj je začel živeti, pa si že mor« služiti kruh, dovolj grenek. Če ima malo sreče, se mu nabere nekaj dmarekov. Mesto je hladno, ljudje neprijazni in nikogar niti ne opazijo na ulici. Deček je postal nezaupljiv. Vendar ni pričakoval nič tako hudega. Pred njim se j« ustavila poosebljen« oblast v zeleni uniformi. Brada po vzoru presvit-lega cesarja s sršečimi zalizci, in našitki pod vratom in sablja ob boku neznansko povzdiguje njegovo dostojanstvo. Kaj si nni misli otrok, če zagleda takšno zeleno oblast? To ni »iblajtarc. ki ga pred njim svare skrbni starši in ni stražnik. Stražniki imajo le pendreke in rdeče našitke. Lahko si mislite, kako se je prestrašil fantiček, ko so se «oblasti« grozeče naježili zalizci in je zarožljala s sabljo. — Takoj se mi poberi! Ce ne, te bom s sabljo! Bom že dosegel, da ne boš smel več v mesto! Tudi na trg ne! Fantiček je ves drhteč pograbil košaro s cvetjem ter zbežal. Po bTcdem obrazu »o mu polzele solze. Ljudem se je smilil. Starejši meščan se je postavil »oblasti« po robu: — Misliš, da boš dobil za to medaljo? Najbrž bi si jo rad obesil pod cesarsko brado?! Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Torek, 20. marca: zaprto. Sreda, 21. marca: Visoska kronika. Red B. Četrtek, 22. marca: Beograd nekdaj ln sedaj. Red četrtek. Petek, 23. marca: zaprto. • »VisoŠka kronika«, po g«. Mariji Veri dramatiziran dr. Tavčarjev romia isteca naslova, katerega najznačilnejše dogodke je ga. dramatizorka povezala v 12 slik in nam jih postavila žive na oder, se ponovi v sredo dne 21. t. m. za red B. »Beograd nekdaj In sedaj«, najnovejše delo slavnega srbskega dramatika Branislava Nušiča, je doseglo pri premijeri in prvi reprizi v naši drami zelo lep uspeh. Ponavlja se v četrtek dne 22. t. m za stalni abonma reda četrtek. OPERA Začetek ob 20. Torek, 20. marca: zaprto. Jutri v sredo dnp 21. t. m. m* poi*» v operi priljubljena Verdijeva opera >Tra-viata« za red Sreda. Naslovno vlogo poj« ga. Z. Giungjenac, v ostalih pa naetopijo ca. Španova in gg. Gostič. Janko. Rus. Dr-mota, Magolič in d m eri. — V četrtek 22. t. m. s-? ponovi tk> daljšem presledku nan*>vo naštiitdirana in inscenirnna Borodinova ruska opera >Knez Igorc Ni vse zlato, kar se sveti. Učitelj: Ni vse zlato, kar se sveti. No Mihec, ali mi lahko poveš kak primer? Mihec: Da, gospod učitelj, vaš suknjič. tev r35 »SLOVENSKI NAROD«, dne 20. marca 1934 Stran S. Reportaža dveh praznikov Dva praznika sta nas polteno spraznila, da |e danes luknja povsod, kamor poseieš Ljubljana, 20. marca* I>va blažena dneva sta minila, ki sta zopet posegla tako »globoko« v naše življenje, da ne rečemo — v žepe. Dva praznika sta bila in tudi praznika v dvojnem pomenu besede; pošteno sta nas spraznila in danes je luknja povsod, kamor pose-žes. Taksne reportaže se pišejo po tradiciji tako: Oba praznika smo praznovali v znamenju ... sta minila v znamenju... na policiji je bilo v znamenju izgredov... reševalna postaja beleži dan v znamenju nesreč ... — Toda vrag naj vzame tradicijo z vsemi znamenji vred. Sobota. Na ulici so meščani že »sproščeni«. Promenirajo; preizkušajo trpežnost dežnikov; mudi se jim obloženim z najrazličnejšimi zavitki, s cvetjem; ustavljajo se na vsakem koraku ter si čestitajo vsevprek, človeka se loteva praznična vročica, ko opaža vso to vznesenost, slovesno razpoložene meščane, živahne — zaspanost jih ne muči več —, ko vidi, kako se gnetejo ljudje v trgovinah, zlasti v delikatesnih, in ko te ščegetajo v nos vonjave prazničnih dobrot. Bivše glavno mesto Kranjske bo proslavilo deželnega patrona. Tako prezaposleni sami s seboj pa morajo meščani izvrševati še kulturne dolžnosti. Vedno se kaj »vrši« — občni zbori, koncerti, družabni večeri, rokoborbe, plesne tekme ... Mali harmonikarji igrajo v Unionu. Pepcam in Pepetom se zdi, da igrajo njim za god — za god. ki bo trajal dva dni, v nedeljo in ponedeljek. V Kazini tekmujejo mednarodni plesalci. Nekdo, ki je doma iz zeljarske metropole, pravi, da se zelje ne tlači tako. Po plesnem turnirju, na družabnem plesu, je pokazal svojo umetnost. Nedelja. Dopoldne je »krasno« vreme, ljubljansko s superlativom. Meščani so »v formi«, zadovoljni so, kot so pač vedno z vsem. Zaradi preljube prebave je potreben izprehod po Selenburgovi in Aleksandrovi. Dežja smo vajeni kot cvička. Vreme je vprav idealno za praznovanje tako imenitnega praznika, ko se meščan počuti blaženega bodisi doma ob obloženi mizi, bodisi v lokalu, kjer lahko rešuje vprašanja visoke politike ob diskretnem zdehanju. Popoldne se zopet marsikaj »vrši«. V gostoljubnih hišah ise vrši« pretakanje cvička, v gledališču >se vrše« veseloigre, odnosno igralci poskušajo izdelovati krvave klobase namestu mesenih (po nasvetu obč. svetnika). »Vrši se« tudi nekaj občnih zborov. Samo ob sebi se razume, da »se vrši« tudi že godovanje na vsej črti. Praznovanje ima velik smisel. Ob tromostju prodajajo butare, ves prostor vzdolž betonirane ograje je zavzet. Prišla je branjevka, ki se hoče vriniti z butarami v vrsto drugih prodajalk. — Ti boš nam odjedala kruh, ti, ki citrone prodajaš na *p!ac«! In solato! Ne! — VrišČ Je takšen, da beže ljudje od vseh strani skupaj. Sveto blago, butare, zardeva ob tolikšni profanaciji. Kljub temu ta posebna reklama nima uspeha. Meščani praznujejo deželnega patrona, na butare ne mislijo. V dvorani OTJZD Ima razstavo tiskarski škrat, sicer pa ima razstava drugo ime, toda tiskarski škrat je popularnejši. To bi bilo treba povedati ljudem prej in obisk bi bil seveda mnogo lepši. Siser se pa meščani zadnje čase ogrevajo za umetnostne razstave. Neprestano se govori, da je umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu izredno dobro obiskana, kar Je res vredno naglasiti, kajti meščani doslej niso še nikdar hoteli delati gneče na slikarskih razstavah. Menda so smatrali to za neolikano. Tudi na razstavi risarskih umotvorov profesorjevega sina na učiteljišču je precej meščanov. Čudijo se. čudijo, proučujejo duševnost otroka, kot Je bilo rečeno, ter jim Je hudo, da so uničili risbe svojih nadebudnih otrok Čudijo se, da Je prote-sorjev dečko že rodoben slikar ter ne vedo, ali se je učil sodobnosti pri slikarjih ali oni pri njem. Zvečer so meščani nervozni, pričakujejo nekaj velikega. Na ulici se vsem mudi. V svečanem razpoloženju hite domov, kjer se šele začne pravo praznovanje. Med presrečnimi Pepcami in Pepčki je pa na ulicah tudi nekaj potuhnjenih možakov, ki se vedejo kaj sumljivo. — Kaj pa skrivate za suknjo? pobara stražnik možakarja, ki se je pritihotapi] izza hišnega ogala. — Nič, nič! — Kaj se to pravi, nič? Le pokažite, le! — Možak v zadregi izvleče Ispod suknje oguljeno kitaro. — Za god ... Pene vezuje. — Da, da, — pravi stražnik prijazno, — tudi Pepce imajo god. Samo, da ne boste kalili nočnega miru! Pomladna, poetična noč je. Mačkom se budi vroča kri, muzicirajo kot angelčki. Toda kdove, če Je to le mačja godba! VI-joline Skripljejo — slanina se je podražila — harmonike hrešče, da te zavija po trebuhu, kitare šklepetajo in klarineti pi-skajo. V deželo prihaja njen mogočen zaščitnik. Dežela je šla rakom žvižgat, tradicija Je ostala in ostala je neoficijelna Kranjska s patronom vred. Ponedeljek. Nebo pozdravlja deželnega patrona, cvetje, belo, mehko cvetje mu siplje na pot. Sneži. Meščani strme iz hiš. Hudo se jim še dremlje to ne vedo, ali gre za šalo ali za res. Kar se jim zbudi smučarski čut. Pozabljeni so godovi, deželni patron in maček. V smučarskih oblekah primarširajo triumfalno na promenado. Čestitke dežujejo na levo ln desno. Na vsakem koraku srečaš čestilce Pepc in To-žetov s šopki. Ves dan hodijo čestitat. Zvečer pa ne vedo več niti, kako jim Je ime. Torek. Vsi smo godovali. V glavi buče serenade, maček dirigira s repom. Naše veselo gledališče v dveh pustih dneh Nastop Mirka .Jelačina. — Beograd nekdaj in sedaj. — Šlmenčevo gostovanje Ljubljana, 20. marca. Po hribih jc ivjc, po dolih je mraz.. megla, dež, sneg. blato vsepovsod in veter piha. da mine človeku vsa turistovska podjetnost. Pa se ne vdamo! Veselja in senzacij nudita obe gledališču: treba le izbirati ali pa kar brez izbere uživati z odprto dušo kar vse. Mirko Jelačin je nastopil v »Plesu v 5a-tovu« kot Aristice. Gledališče je 12tič nabito polno: to je rekorden uspeh. Vse hoče videti in slišati našo gospo Gjungjenac Po štirikrat petkrat prihajajo ljudje in bodo prišli še... Seveda je močno zanimal tudi g. Jelačin. naš simpatični, marljivi in vedno iznajdljivi pevec v »studiju« našega Radija. Silno bi potrebovala naša opereta te* norja, saj g. Gostič mora omagati pod bre-menov večnih nastopanj. Zato bi bil g. Jelačin prav dobrodošel. In če vemo. da že več let ni nastopil na gledališkem odru in da vsakega avtokritičnega pevca duši m stiska trema, moramo priznati, da se je Jelačin čisto dobro odrezal. Elegantno in živahno je igral, se naravno kretal. jasno in prirodno govoril vse dialoge in prijetno pel. Glas v petju mu ni velik, a tudi partija je pisana zanj prenizko, toda zadoščal je, postavil dobro figuro v celem in bil v ponedeljek zvečer še boljši kakor v nedeljo. To kaže, da se razpoje in okrepi, ko dobi rutino in ž njo samozavestni mir. Priljubljeni g. B. Peček je za svoj god prejel na odru čestitke v obliki cvetja in brezkončnih aplavzov, ga, Gjungjenac, ga. Th:erryjeva in gdč. Smerkoljeva pa so takisto odnašale dokaze navdušenja. Zabavne satire na razmere in nazore nekdaj in sedaj so danes aktualne in se res ponujajo vsem vrstam pisateljev. Tudi na našem dramskem odru smo gledali že nekaj takih satir: ruske, francoske, nemško in zdaj srbsko. Simpatije pa so različne, včasih na strani sedanjosti včasih na strani preteklosti. Tudi Branislav Nušič je s svo" jim srcem nagnjen v čase pred tridesetimi leti, čeprav v sedanjosti vse razume in vse odpušča r. mirom smehljajočega se filozofa. Zato ni slep hvalisavec preteklih časov in krivičen do sedanjosti. V ostre debate in resne konflikte sploh ne pusti svojih oseb. saj mu ie glavno smeh in zabavnost, dasi črpana iz duhovite ironije in cinične resig" nacije. Zopet se je izkazal mojstra v odrski tehniki dramatika živega, sočnega dialoga, krepko in iz življenja zajetih značajev te močne situaciiske in besedne komike. Kakor v vseh njegovih veselih igrah in komedijah je dejanje trni; tukaj preprosto in raz-pletek enostaven, nad vsem pa razlit vonj po domači, beograjski grudi. Tipična Srba sta stari Stanojlo in žena mu Persa. Beograjčana. ju je možev uradniški poklic odvedel na deželo, kjer sta ohranila nepopačeno svojo bitnost. Vse se je med tem izpremenilo v Beogradu, in ko prideta Stanojlo in Persa k sinu, vnukom, sorodnikom in nekdanjim prijateljem, nuMeta pri njih tako neznano življenje, vedenje ?n napore, da kar brž zopet pobegneta na deželo. Tak oster razkol pa je nastal med Sta-nojli in Persami ter med njih potomci vseh narodov in " Jti skupaj jim ni mogoče nikjer več. Zato ie Nušičeva komedija no ideji in dejanju resnična občečloveJka. mednarodna. Edina škoda, da je igra le v dveh kratkih dejanjih! Smeha in zabave ob tej izvrstni satiri je prehitro konec Že to pa dokazuje, da je predstava izredno prijetna in dobra. G. Bratko Kreft je dal komediji živ polet igranja in krepke karakterizacije z učinko* vitimi komičnimi domisleki. Starega poštenjaka Stanojla igrata g. Cesar in Perso ga. Rakarieva v stari srbski o-pravi: dvoje imenitnih tipov. S maha Milica, ki jo ima ga. Gabrijelčičeva. je popolna sestra Develove gospe Alice v »Gospodični«: dama javnosti, ki ni nikoli doma in se ne utegne brigati niti za moža niti za deco. Hčerki so ji Zorica, ki zmaga kot »miss Beograd« in hrepeni po karijeri kino-igral-ke in Buba, ki ima za ideal balet in modni ples ter se omoži, ne da bi to povedala staršem, a sin Mile živi in gori le za nogomet in ljubimka s sobarico: za šolo in resen poklic nima nihče smisla in volje. Ga. Vida Juvanova, Maša Slavčeva in Sancin igrajo te sodobne otroke odlično. Joco, Peršin brat. ves moderen in moden ie tf. Plut. njegov sin pa g. Zeleznik, beograjski eie-gančič. Njegova polemika s Stanojlom je zabavna izpoved avtorjeva. Skoda, da se Zeleznik v svojih kreacijah bolj ne izpre-minja; najlepše pesmi pa se naveličamo, ako nam jo gonijo neprestano. Odličen tip je ustvarila zopet ga. Nabloc-ka s svojo Popovičko z gol j mirno govori* co. Dule g. Potokarja in pianist g. Pia-neekega sta dobri epizodi, čeprav skoraj brez besed. Sobarica gdč. Kukčeva, ljubica očeta Nikole (g. Jerman) in sina Mileta (g. Sancin), povzroči skoraj tragedijo. Z zmago »miss Beograd« (Vide Juvanove) in pogrebom deda in babice pa se zaključi komedija. Prinesla nam je dosti zdravega m neprisiljenega smeha, duhovite zabave, igralcem pa mnogo priznanja. V soboto popoldne smo imeli po daljši dobi zopet Flotowa ljubeznivo »Marto«: izvrstni za bili ga. Ribičeva in ga. Španova, odličen Lionel g. Banovec, ki je žel za svojo veliko arijo prisrčen aplavz, nad vsemi imeniten pa zopet enkrat g. Betetto kot nedosežen Plumket. Prišlo je dokaj hvaležne in veselo razpoložene publike. Takisto je bilo gledališče dobro zasede" no v nedeljo popoldne pri Foersterjevem popularnem »Gorenjskem slavčku«. Gostoval je g. Mar. Šimenc, sijajno pri glasu ter je žel po vsakem dejanju vprav brezkončne ovacije. Ga. Oberwalderjcva je pela in prav ljubko igrale Francozinjo, g. Msr. Rus pa je bistveno pomogel veseli operi do novec« velikega uspeha. Tako smo dva pusta dneva vendarle ve* selo ubili; zadovoljna je bila publika, naj* bolj zadovoljna pa menda gledališka blagajna. Fr. G. Nediskretno vprašanje Šef: Gospodična, povene mi. kaj znate še razen strojepisja? Mlada kandidatka: Oprostite, gospod, kaj je mogoče takoj prvi dan odgovoriti na tako nediskretno vprašanje? Križi in težave naših vpokojencev Maribor, 19. marca. O vseh stanovih govorimo, ds so postali žrtev težkega gospodarskega položaji, le ns vpokojene radi pozabljamo. Pomisliti moramo, ds so baS vpokojeni tisti, ki se jim najslabše *odi; seveda so ps tudi tu izjeme. Kakšne težsve tarejo vpoko-jence, je pokazal občni zbor mariborskega društva državnih vpokojencev. Zbor, ki gs je vodil predsednik g. dr. Kronvogel. sodni dvorni svetnik v p., se je vršil v nedeljo 18. t. m v dvorani Narodnega doma. Častno število zborovalcev je pač najlepša slika, kakšna solidarnost vlada v te mdruštvu. Po uradnih formalnostih je podal predsednik kratko poročilo o ciljih društva in o delovanju za izboljšanje položaja vpokojencev. Opisal je tudi pomen ustanovitve lastnega društva, ker se mariborska podružnica ni obnesla. Nato je podal obširno poročilo neumorni tajnik g. Ogorelec, nadučitelj v p. Društvo je imelo dva odseka in sicer pravni ter propagandni odsek. Slednjemu se imajo državni vpokojenci zahvaliti, da uživajo v mestu najrazličnejše ugodnosti. Pravnemu odseku je pa dalo največ dela vprašanje prejemkov starovpokojencev in pa polovična voznina na železnicah. Zavedali so se. da sami ne bodo ničesar opravili Zato so stopili v stik z vsemi takrat v državi obstoječimi vpokojeniškimi organizacijami. Vedar so si mariborskega in nazori ostalih društev vpokojencev nasprotovali in to predvsem v tem, da so zahtevali drugi izenačenje vseh vpokojencev in neomejeno število polovičnih železniških voznin, mariborsko društvo pa je bilo na stališču, da kdor preveč zahteva, nič ne dobi. To društvo Li se bilo zadovoljilo, če bi se vsaj delno izboljšali prejemki in to vsaj najstarejšim starovpo-kojencem in dovolilo 12 polovičnih voznin na leto. Mariborski drž. vpokojenci so sestavili v ta namen spomenico, ki so jo podpisala društva v Zagrebu, Sarajevu, somboru in Peći. Ta spomenicu je bila poslana merodajnim činiteljem, toda brez uspehov. Ker ni nobena intervencija posameznih društev nič izdala, je sklicalo Udruženje drž. starovpokojencev v Zagrebu anketo, ki se je vršila 14. in 15. oktobra v Beogradu. Tudi mariborsko društvo je bilo na anketi zastopano po tajniku g. Ogorel u. Na anketi so soglasno sprejeli resolucijo, ki so jo poslali v Beograd. Dalje je bilo sklenjeno, da postane Sombor matica vseh vpokojenških društev, delo pa se porazdeli med posamezna društva. Mariborčanom je bila dodeljena najtežja naloga, namreč sestaviti novo spomenico za povišanje prejemkov starovpokojencev. Več uspeha Je imel odbor z intervencijami za posamezne člane. Hvalevredno je tudi dejstvo, da je društvo podelilo 9 najsiromašnejšim članom znane podpore. Iz blagajniškega poročila g. šolskega upra-vielja v p. Purkharta posnemamo, da je imelo društvo v preteklem letu 10.803 Din dohodkov in 63-76 Din izdatkov, torej nad 4000 Din prebitka. Pri volitvah je bil izvoljen i nekaterimi spremembami stari odbor z dr. Kron-voglom na čelu. Občni zbor je bil zaključen z apelom, naj sedanjim 858 članom pridobijo še mnogo drugih. Višek smuške sezone Ljubljana, 20. marca. Ljubljanske športne trgovine in podružnice »Putnika« so Že začele 8 prodajo vozovnic za poseben vlak, ki bo peljal prihodnjo nedeljo zjutraj gledalce k mednarodnemu tekmovanju v smuških skokih, ki gs priredi SK Ilirija na svoji veliki skakalnici v Planici. Znameniti norveški skakao Soerenecn pri ekoku 63 metrov v slovitem Švicar-sk?m letovišču A rosi. Soereneen bo prihodnjo nedeljo skakal tudi na mednarodnih tekmah SSK Ilirije v Planica, kamor ie povabljena elita svetovnih skakaoev, tako brata Birger in Siffmund Raud in druei. Na sliki vidimo krasno lego skakača, imponira zlasti izenačenost smuči. Cena vozovnice je izredno nizka, saj stane v Planico in nazaj z vstopnico za tekmovanje vred samo Din 48.—. V posebnem vlaku bo za vsako prodano vstopnico odrejen prostor. Zato pozivamo zlasti razne krožke in stalne družbe, da si nabavijo takoj skupne vstopnice Drugače v vlaku ne bo mogoče mnogo presedanja s prostora na prostor. Tekmovalci, ki so se prijavili za tekmovanje, odrinejo jutri na pot So to po dosedanjih prijavah: Sigmund in B'rgar Ruud. znana svetovna rekorderja. Radmar Sorensen, Olaf Ulland, letošnji trener švicarskega moštva Perr Janssen. letošnji švicarski prvak Raidar Hof, Civin Alstad in letošnji akademski svetovni prvak Sigmund Guttormsen. Razen omenjenih Norvežanov prideta Poljaka Stanislav Maru-sarz. ki je bil letos najboljši Srednjeevro-pec v Soleftei in Bronislav Czech, ki je doma letos najboli odrezal. Poleg omenjenih pričakujemo še Avstrijca Gregorja Holla in Hansa Schrolla Vreme je v Planici za tako prireditev zelo ugodno. Začel ie naletavati suh sneg ki je za skakalnice izredno dober. Vse* kaže, da nam bo tudi vreme naklonjeno, da bo užitek res prvovrsten. Torej: ne odlašajte z nabavo voznih listkov, kupite jih takoj! udim svojo pomoč pri velikem pospravilu! Doslej Vam je bito snaženje tal muka. To je, kakor bi trenil, vse drugače, če se zate-čete k meni za pomoči Vaša roka drži samo krtačo — delo pa opravim jazi Iz vseh razpok poberem nesnago . • • in vse je za več ur prej opravljeno! Kdor VIM. rabi, delo dobro opravi« CISTILKA VIM CISTI VSE ! Jubilej štepanjskih Kolašic Proslava 10-letnice podružnice Kola jugoslov. sester v Štepanfl vaA Ljubljana, 20. marca. Nedelja je bila važen mejnik v obstoju podružnice Kola jugoslovenskih sester v stepanji vasi. To zgledno, v pravem pomenu besede karitativno in humanitarno društvo, je namreč stopilo v 11. leto svojega obstoja. 10 let v življenju posameznika ni mnogo, a v življenju društva je to dolga doba. Doba nesebičnega dela in naporov, požrtvovalnosti in bratovske ljubezni do bližnjega. Vse te vrline dičijo vrle štepanj-ske Kolašice, ki so v nedeljo na skromen, a zato tem bolj prisrčen način proslavile 10-letnico svojega obstoja. Jubilejne proslava je napolnila prostrano dvorano sokolskega društva v Štepanji vasi. Slavnostni občni zbor se je prišel ob 15.. otvorila ga je dolgoletna predsednica ga. Benedikova. Prve besede, topli pozdravi, so veljali gostom zlasti dvorni dami ge. Franji Tavčarjevi, zastopnicam sestrskih podružnic, prof. šantlovi, predsednici mo-ščanskih Kolašic sestri Kruharjevi. predsednici Kluba Primork Maši Gromovi in lju-beznjivi zastopnici Kola srbskih sestara ge. Bandjulevićevi. Prav tako je izrekla prisrčno dobrodošlico starosti štenaniskega Sokola br. Slani, predsedniku pevskega društva Sava g. Dragu Pogačniku, predsedniku pevskega društva Moste g. Gostiču in vsem drugim številnim gostom, ki so prišli, da se radujejo društvene proslave. V 10 letih je koščena roka iztrgala iz vrst društva mnogo agilnih delavk. Teh vrlih Kolašic se je predsednica spominjala z glo* boko pieteto. navzoči so pa njih spomin počastili t vzkliki »slava«! V velikim navdušenjem in i spontanim odobravanjem je bil sprejet predsedničin predlog, da se izvoli dvorna dama ga. Fra-nia Tavčarjeva za častno članico. V znak priznanja njenemu delu so ji članice izročile sliko celokupnega odbora, a enako spominsko darilo je prejela ga. Benedikova. Navzoče je pozdravil kot domačin starosta Sokola Stepanja vas br. Slana ter društvu iskreno čestital k 10-Ietnici. Tajnica ga. Lubejeva je podala pregled dela štepanjskih Kolašic v 10 letih društvenega obstoja. Poročilo je pokazalo, da so štepanj-ske Kolašice v vrsti onih naših društev, ki res humanitarno in socijalno delujejo ter pomagajo lajšati bližnjemu gorje. O stanju blagajne je poročala sestra Frankova, nato se je pa dvorna dama ga. Tavčarjeva ginjena zahvalila za izkazane ji simpatije ter za imenovanje za častno članico. Društvu je k proslavi prisrčno čestitala. Njenim čestitkam so se šc pridružili zastopnica mosčanskih kolašic Kruharjev«, za klub Primork Maša Gromova in Pogač-nik za pevsko društvo Sava, Pri volitvah je bil izvoljen ves stari odbor s predsednico go. Benedikovo na čelu. Ko'ašice so nato priredile čajanko, pri kateri je »Sava« zapela nekaj domačih pesmi, mali Perparjev Vikec je pa zaigral na harmoniko pet poskočnih, da je bilo razpoloženje še bolj slavnostno. Vrlim štepanjakitn Kolašicam k 10-letnici tudi naše čestitke! Občni zbor jeseniških Skalašev TK Skala podružnica Jesenice šteje 250 članov. — Za predsednika izvoljen Miha Cop. Jesenice, 19. marca. V četrtek zvečer se je vršila v nabito polni posebni sobi restavracije Dežman letna glavna skupščina TK »Skale«, podružnice Jesenice. TK »Skala« je danes gotovo eden najpomembnejših klubov v naši banovi, ki goje alpinizem in zimski sport, in so njega člani zanesli dober glas kluba sirom naše domovine in onstran državnih meja. Skupščino je otvoril predsednik kluba mr. phr. g. Ivo Koželj, ki je uvodoma pozdravil predsednika GZSP in mestnega župana g. mr. phr. Jožeta Zabkarja, zastopnika dnevnega časopisja, sfevilno članstvo in kasneje došlega zastopnika osrednjega društva g. Keržana iz Ljubljane. V svojem poročilu je predsednik omenjal glavne dogodke minulega leta, predvsem razstavo o veliki noči, podaljšanje pogodbe za kočo na Rožci, dalje 40-letnico plezalca Jožeta Copa, prevzem smuške skakalnice na Blej" ski Dobravi ter velike uspehe klubovih tekmovalcev Huberta Heima, Cirila Pračka in drugih, ki so jih dosegli doma in v tujini- . , Tajnik g. Homovec Bogomir je omenjal priprave za izlet na Prokletije in namestitve križa na vrhu Skrlatice. Blagajnik g. Ju-ran Ignac jc poročal, da je imel klub v minulem letu 53.648.— Din dohodkov. Din 35.251.— izdatkov, tako da je bilo preostanka Din 18.397. Preglednik računov g. Frelih je poročal, da je našel vse račune in priloge v najlepšem redu in predlagal blagajniku razrešnico in zahvalo, kar je bilo z odobravanjem sprejeto. Matrikarica gdč. Delgos Alice je poročala, da šteje klub 250 članov, med letom jih je pristopilo 58. knjižnica 58 knjig, deloma slovenskih in nemških. Gospodar g. Vovk je poročal, da je kočo na Rožci_ obiskalo 2311 oseb ter je izkazala Din 25.115 kosmatih dohodkov. Nujno potrebna je razširitev koče, ker je ob sobotah in nedeljah prenatrpana ter je izrazil upanje, da se bo koča še letos razširila. Za plezalni odsek je poročal načelnik g. Korenini. Iz njegovega poročila je razvidno, kako narašča število mladih in drznih plezalcev, ki jih vodijo Cop Joža, dr. Potočnik in Frelih Matevž. Čop Joža in dr. Miha Potočnik sta v minulem letu izvedla prvenstveno turo po najnevarnejši steni Jalovca, drugi plezalci pa so ponovno preplezali stene Špika, Oltarja. Kukove špice. Mojstrovke in Ferdamanih polic Lani je Cop Joža preplezal stene Triglava v raznih smereh 28krat. dr Potočnik 26krat in dr Tominšek 16krat Za smuški odsek je podal zelo pregledno poročilo načelnik g. Frelih. Iz njegovega poročila je razvidno, da so se vršile 19. dec. medklubske smuške tekme na Rožci. Izmed 2Q tekmovalcev je dosegel Praček Ciril TT mesto. Dne 7. jan. klubaki dan ▼ smuku in v smuških likih na Rožci: L Praček. II Luk-man, 111. Heim. Pri medklubskih tekmah v smuških likih na Rožci; I. Praček, 11. 2ni-dar, 111. Novak. Pri tekmah GZSP na Bledu je dosegel Ciril Praček 1. m. v skokih, pri tekmah zagrebškega zimsko&portnega podsaveza v Mrkopolju pri tekmah v smuku: Praček I. mesto. Pri tekmah JZSS v Planici 2. febr. je pri tekmah v smuških likih dosegel izmed 99 tekmovalcev Hubert Heim I. mesto, Praček IV.. Kotnik Vili., Sitar XIII. in Lukman XIV. Pri tekmah za slovansko smuško prvenstvo v Zakopanem pa je dosegel Hubert Heim I. mesto pri tekmah v smuških likih. Za fotoamaterski odsek je poročal načelnik g. Koželj Ivo. Odsek j« priredil lani ob lOletnici kluba fotoamatersko razstavo, ki jo je poselilo okrog 1500 obiskovalcev. 19 razstavljalcev je razstavilo 220 slik, od katerih je bilo prodanih 70, nekatere celo po večkrat Po poročilih so se vršile volitve, ki so trajale skoraj 3 ure in so bile zelo burne. Z viharnimi ovacijami je bil za načelnika izvoljen stari nacijonalni borec g. Miha Cop, ki je volitev sprejel in se zahvalil za zaupanje. Od štirih kandidatnih list sta bili končno predloženi dve, radi katerih je nastalo prerekanje in je bila končno izvoljena uprava, v kateri so: Cop Joža, Hudina Ferdo, Korenini Drago, Juran Ignac, Vovk Franc, Smolej Slavko in gdč. Alice Delgos; namestniki: Odlasek Ciril, Frelih Matevž, Berlot Anton, Sega Boris; člani razsodišča: Dr. Vovk Janko, dr. Stanovnik Aleš, inž. Rudesch Alfred, Cufar Andrej, Dežman Franc; namestnika: inž. Rekar Ciril in Sušnik Matija. Nač. plezalnega odseka Drago Korenini, zimskosportnega Frelih Matevž, fotoamaterskega Smolej Slavko, mla" dinskega Berlot Anton. Pri slučajnostih jc g, dr. Stempihar predložil in objasnil novi pravilnik za poškodbeni fond, ki je bil po daljši debati sprejet, na kar je načelnik kluba g. Cop Miha zaključil skupščino. Pri .manjkanju teka, kislem uspe-havanju, slabem želodcu leni prebavi, črevesne**. z-gatenju. napihnjenosti, motnjah presnavljanja. oprišču, srbečici, osvobodi naravna »Franz Joseiova voda« telo vseh nabranih strupov gnilobe. 2e stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Jo-sefova« voda obnese kot povsem za-n "o sreds*- za lztr^bli-en>e črevesa. »Franz Josefova voda se dobi v vseh lekarnah. in speceru- Stran 4. /SLOVENSKI NAROD«, Pet glav na en maht in opero >Stric iz Am?riker, da srnina in obf.idova-nja ni bilo ne konca ne kraja. Groteskna komika ie prav riskantna, da ne pad? v banalnost in neokusnost. zato pa moramo vrle Kranjčane pohvaliti, saj so bili ves Čas na umetnostni visini. T^era bi moral od niih naučiti tudi operetni ansambl z Viča, ki so prav dobro igrali šalo >Ponav-ljalni izpit« in burlesko >Pred posredovalnim sodnikom«, da so dosegli prav močan aplavz. Največji uspeh je pa žel g. Re§ Kranja kot pevec izvrstnih kunletov in o njem lahko trdimo, da v Ljubljani nimamo tako veseleča pevskega komika. Prav naglo M prišla polnoč z godom »v. Jožefa in tedaj je predsednik lt. svetnik Hffslakievvicz s krasnim govorom čestitat vsem Jožicam in Jožetom. zlasti pa prilj lb-lje-nemu direktorja 2. Jo«ipn Cngmusv, ki so mu udeleženci priredili vedno ponavljajoče se ovacije. Direktor g. Cugmus [a s svojo zahvalo izrekel prav nonu-mbon RO-vor, ki ie vzbudil splošno odobravan}a in tjdi senzacijo. Predvsem je poudaffal iVOJ ponos, da je slovenski Jnže. ki j* zlasti ponosen zato, da kot Slovenec sme na visok »m mestu predstavljati juLrosloven^ko dr/.:iv >. Iz jugoslovenske id*|p se je rodila e-volm-cija celokupnega nagega življenja in ta evolucija zaibteiva, da moramo likvidirati z elementi, ki niso produktivni in pozitivni ter svoje zaht»ve bazJraio na starih Z4ic-ln gah. storjenih preidveeoa se> v Avstriji. Njih energija ni več Sposobna za nove juiioslo-v^nske naloge, ki nas čakajo, zato pa n* smejo biti vfič znnost.ivi; -ni jnlftltl. ki žrtvujejo vse svoje kreSv*1 modi .lugoslavil. Te id'^je je govornik kot slovenski Joie prinesel v Lj jbljfl-no ki rma trdno v»lk>. da jih oživotvori. Govor je vzbudil najveće sado&eai* , med udeleženci. zbvAi pa mxi nnVMm I uradništvom, ki v direktorju g. OuflUlUM vidi vzornega organizator i a vt*^h pozritivTHh sil v korist inočne Jugoslavije. Izvrstno a raži rana ki izredno ttn-imlrann zabava s petjem in plesom t3 tako sijajno ' uspela, da moramo čestitati r^i^di'telre-m ' in vstim sot rud nikom. Ali imate lepe, bele zo be? Oni so najlepši naravni nakit. Naj Chlorodont skrbi za lepoto in zdravje Vaših zob. Čo se zjutraj in zvečer uporablja zobna pasta Chlorodont postanejo zobje sjajno beli in zobni emajl se ne pokvari. Mala tubi Din. &-Velika tuba Din. (3.- Iz Trebnjega __No f grob. Na Račjem selu pri Trebnjem je umrla Marija Novak iz znane rodbine Novakove. Novakovo teto, ki ie bila pri vseh. ki so jo poznali, zelo priljubljena, so davi položili k večnemu počitku. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje! — ProclaSen je za mrtvega. Na profcnK* Tratar Albine iz Kamne, gore je okrožno sodišče v Novem mestu proglasilo za mrtvega Tratar Maksimilijana, ki ga pogrešajo iz svetovne vojne. — Od nedelje na ponedeljek. Pretekla nedelja in včerajšnji praznik sta bila v Trebnjem posebno živahna. V nedeljo sta se vršila pri nas kar dva zbora odnosno sestanka in to popoldne v stari občinski pisarni sestanek bojevnikov, zvečer pa ie bil v novi občinski pisarni sestanek Narodi** odbrane. Tako prvi kakor dngi sta nasla mnogo odziva pri naših ljudeh, ki pazno spre-mliaio razvoj dogodkov in iščejo polov, ki nai bi privedli do boljšega . . - Včerajšnji praznik Jožetov in Jožic ie bil pa tudi živahen, saj je godovnikov pri nas precej. Jožeti in Jožice so vč^rai pošteno zalivali in proslavili god. Oba dni j 1 deževalo. . - - 141 _ Obfina Trehne ee ie po definitivni urMitvi naših občin maLenkostno spremenila in je notranji minister podpisal uredbo, s katero se priključi iz občine Trebnje k občini Mirni vas Stara gora in Landšprež (Pristava). Iz Celja —c Zbor mariborskih malih harmonikarjev je priredil v nedeljo 18. t. m. ob 18. pod okriljem Glasbene Matice v Celju koncert v Mestnem gledališču. Zbor je izvajal 30 pesmi in spremljal 8 pesmi s petjem, ob koncu pa je predvajal veselo kmečko ženitovanje. Zbor, ki ga vodi g. prof. Viktor Schvveiger, je zelo discipliniran ter igra precizno ln z dobro diferencijacijo. Malim umetnikom je tudi v velikih mestih zagotovljen velik uspeh. Gledališče je bilo nabito polno in je moralo mnogo ljudi oditi, ker je zmanjkalo prostora. Mali umetniki so bili deležni viharnih aplavzov. Dirigent g. prof. Schweiger je prejel lep šopek. —c Mladinski pevski zbor Slovenskega obrtnega dnistva v Celju je priredil na obrtniški praznik 19. t. m. dopoldne koncert v mali dvorani Celjskega doma. Zbor, ki ga tvorijo obrtniški vajenci in vajenke, je pod vodstvom g. šegule zapel 15 narodnih in umetnih pesmi z dobro dinamiko in preciznostjo. Poslušalci so sprejeli vsako pesem s prisrčnim odobravanjem. Pevo-vodja g. šegula je prejel ob svojem godu od zbora lep Šop°k. Vodja obrtne nadslje-vame šole g. B. Zdolšek ie pred koncertom podal historijat zbora in omenil, da Je bil zbor ustanovljen na inicijativo predsednika Slovenskega obrtnega društva g. Vinka Kukovca, ki je žrtvoval vse potr^b^o za ustanovitev in vzdrževanje zbora. Gosp. ZdolSek se je zahvalil društvu in zboru za uspešna umstveno kulturno delovanje. —c Zaradi vloma ie bil v soboto v Ce-luj aretiran 22-letni Stanko P. iz Dolenjskega. Lani v septembru 1e vlomil v hi*o posestnice Kaverjeve v Mirni peči ter ji odnesel srebrno uro z verižico in 50 Din. —c Izguba, v petek 16. t. m. okrog 8.30 so bili na poti od mestne elektrarne do rudarske šole izgubljeni štirje bankovci po 100 Din in dva naročilna listka tvrdke »Artosc. —c V celjski bolnišnici Je umrl t soboto 17. t. m. 71-letni dninar Jakob Stamol iz Žalca. —c Nogomet o prarcnJkih. V nedeljo j« [ gostovala v Celju ljubljanska Ilirija ta porazila SK Celje v prijateljski tekmi v razmerju 8:5 (5:4), na Jožefovo pa je nmrV-borski Rapid porazil moštvo celjskega Olimpa v razmerju 2:0 (2:0). V nedeljo ja prisostvovalo tekmi okrog 500, na pramik pa okrog 350 gledalcev. Iz Maribora — Premožen posestnik — o*rk*e«i ta*. Neverjetno ali vendar resnično ie. da s« Je premožen posestnik Arnus R Moli toMko spozabil, da je vlomil v nabiralnik prošttj-ske cerkve v Ptuju- Amuai ima preoe-j obsežno posestvo v škofeih. Lani se je pri pravljal za poroko, pa ie zato ralnl ve£ 6V narja. Odšel je 2. d^embra prei.-klle!.t v Ptuj in opazoval okrog proslijske cerkvi Misleč, da ga nihče ne vidi, ie stopil v eex kev in z žepnim nožem skušal odpreti nt' biralnik. Pri nepoštenem delu pi fia opazovala neka ženica, ki je molila v ten,-nejšem kobu. Takoj je odšla na policik> in povedala, kar je videla. Res pe strainik zasačil v oarkvi obtoženca in ga are! ; Osumljenec je kljub obrem milni j^riri in stražniku, ki ca j3 zalotil, zakrkn <>n<> taiil deianje. Tričlanski senat ga ie o!k— ►Lil na R mesecev strogega zapora in na izgJbo lastnih državljanskih pravic za tri leta. — Kolesa kradejo. V soboto je neman storilec odpeljal izpred gGk> b'»c. Par trenutkov je b:lo Črno ptesilnn kolo brez nadzorstva, pa je že postalo nlei drznega b*tu. Ukrad-eno kolo rma Številk 544587. _ S senika Je padel. Nenavadna neare ča se je v nedeljo znitrai prijetili 37Wir mi delavcu Jaimniku Josipu, ki nima stal nega bivališča. V nedelio ■fsflec i? Jamn'V; zaprosil nekega km-ta za premoč i-^če. nočil je na seniku. Ko so ie pričelo daniti je vstal in hoted oditi. Bil pa te 5e preve. zaspan in stopil v prazno nantJStu na les: vo. Ubogi Jacnmik je trebil s senika na Ra ter si pri padcu zlomil desno nogo. Re^* valci so ga prepeljali v bolnico. — Orožje ni igrača. 191 t ni krojač &mid Viktor iz .Maribora ie v ne i dio pregledoval star samokres. Pri tem pa je bil tako nepreviden, da se je po nerodnosti sprožil petelin in krogla s3 je zarila &midu v lavo roko. Poškodovani j>e moral iskati zdravniške pomoči. _ pod vo* ie priSH. V soboto popoM-v? s* ie vračal domov v Sodno ul;co TOtstn vpokojeni strojevodja Gnns Mihael. Ncst>Č no naključje ie hotelo, da je na ulici padel. V tem trenutku 1« privnsjl Plf SJlfcl vos in ranil Gnusa na glavi. Tf HffniOfJl so reševalci prepeljali v bolnico. Iz Trbovelj — Davčne prijave *a pridobnino. Predavanje bo 7 sredo 21. t. m. oh pol 4. wri popoldne v Sokol>kem domu v Trbovljah. — Sejem sv. Jederte. V aoboto se ja W Šil v Trbovljah vsakoletni živ nski in kna-marski sejem, ki pa je bil prav slabo obiskan. Stojnic je bilo zelo veliko in so bik' dobro založene, toda kirpcev je bilo msm) Tudi živine ni bilo mnogo, ker imajo posestniki še od prejšnjih sejmov slabe 12-kušnje, ko je bila kupčija sleba. P«č pa sv bolje odrezali drevesničarji, ki «0 prtpeiW; na sejem večje mno/inne lepih in žlahtnih eksemplarjev. Pravijo,,da tako slabih kupčij na našm sejmih že dolgo ni bilo. loateor so bile v soboto. — Na sobotnem živilskem trgu je vladalo precejšnje mrtvilo. Kmetice in branjevke so založile tržne stojnice do zadnje deske vendar so imele včeraj prav s!ab dan, ker ni denarja. Posebno veliko je bilo zelenjave, motovilca in regreta so prinesle cele k re. Jajca se niso pocen'la ter so jih proda" ja^ po 20 za 10 Din. Kokoši pa so postale cenejše in so jih prod-ajale po 24 do 25 Din. — Sresko načelstvo.opozarja posestnike na nevarnost gozdnih požarov, ki so na po-miad zaradi neprevidnosti prav pogosti. Treba bo pri trebljenju in čiičenju travnikov, njih in gozdov primerne previdnosti, da se ne zanetijo požari, ki povzročajo posestnikom veliko škodo. Istotako se pozivajo posestniki, da otrebijo svoje gozdove suhih dreves, v katerih sc širi lubadar, k; uničuje gozdove. Vse gozdove je očistit' najkasneje do 1. april* vsako jakih suh;Vi polomljenih in preperelih dreves, v katerih se vzdržuje in širi ta nevarni gozdni mrčes «LOVENSlfI ^ARODi. dne 20. marca 1034 Stran 5 Burno življenje Aleksandra Staviskega Slepar ni imel povsod tom in dolarjem Je Luxemburška je majhna dežela, to-'da Staviskv }e ni preziral. Nasprotno, pokazal je, kaj zna velik slepar tudi v maihni deželi. Ce nI imel mnogo upanja na bogat lov v žepih maloštevilnega prebivalstva, je lahko tem bolj računal na to. da bo tu lažje ustanovil trgovske družbe, ki bi mogle biti že s tem, da bi bile vpisane v register, zani oporišče za akcije v najbližji soseščini. Tu se moramo torej v prvi vrsti vrniti k njegovi pariški kreaciji S1MA. Ci elj si je morda zapomnil, da so bili med n.enimi izdelki, ki jih je v verzih priporočala, tudi hladilniki in ledenice Phebor. To ime je bilo prelepo, da bi ga pustil Staviskv zastreti in izginiti pod firmo S1MA. In tako je ustanovil leta 1928 na Luxemburškem delniško družbo Phebor za izdelovanje in prodajo baš teh aparatov, a na čelu •upravnega sveta se pojavi točno po »preizkušenih Alexandrovih receptih osebnost z zvenečim imenom, •namreč Couroux de Sauzav. Ta plemič je nekaj, kar imenujejo Francozi smeje dekorativen starec. Nobena stvar ne gre brez njega, povsod ga je polno in njegovo ime samo je kakor priporočilna vizitka. Eno tako figurico smo pri Staviskem že spoznali, namreč kurijoznega poslanika republike Fquador Dora y Alsua. Da je Staviskv vedel, zakaj dela s temi plemiškimi starci, je razvidno iz tega, da je bil ta srednjeameriški diplomat tudi v luxemburskem Pheboru. Poleg njega je bil pa tam tudi povsod pričujoči Hayotte. neprecenljiva desna roka Stavfske^a. Na gospodu de Sauzav je bilo pa najlepše, da se je pisal samo Courroux brez priveska. Toda družba ga je poznala samo s polno slavo aristokratske povišanosti. V tem položaju je tudi prišel v upravni svet kreditnega zavoda, ki se je lahko imenoval zaradi popustljiv -sti velikovojvodskih zakoLOV Credit na-tionale de Louxembourg. Tako se je imenoval, dokler ni bil generalni ravna j Andre Delemer aretiran ln Credit national se je sesul v kup razvalin. Ta luksemburška afera pa seveda ni prizadela slovitega gospoda de Sauzav tako. kakor naknadna ugotovitev, da ie bil med morilnimi čeki Staviskega eden z dne 23. julija 1°32, s katerim je dobil Courroux 150.000 fraakov. Tega madeža s« je branil, češ da ie šel ta denar na račun dolga v znesku 200.000 frankov, ki jih je bil ose .o posodil bavonneskemu žu. nu Garatu. Courroux de Sauzay je to izjavil, ko ie Garat že davno sedel in zaAo zaenkrat ni bilo rrx 'r^če ugotoviti, kakšni stiki so bili med luksemburškim aristokratom in bavonneskim socijalistom. Jasno je pa. da sta se zvezdf desnice in levice tako sukali okrog zlate osi, ki se je na enem koncu imenoval Sergej AIexan-der. na drugi pa Stavisky. Ta pa ni skrbel samo, da bi spravil luksemburške socijaliste na led s pomočjo hladilnikov Phebor. Na povsem enak način je ustanovil tudi na severovzhodni meji sestrski podružnici svoje Compagnie Fonciere (belgijska se >e imenovala Compagnie Belge imo-biliere. luxemburška pa Societe Lou-xembourgeoise de Reports et de De-pots). Obe sta zdaj zastopani pred pariškimi sodišč;, ker zahtevata od svoje materinske Compagnie Fonciere sodnim potoni odškodnino, kajti izkazalo se je, da je Staviskv gradil na sleparskem prispevku; za svoje deleže jim je natlačii bonov iz bayonneske zastavljalnice. Ce pa hočemo na mah izčrpati kurijozne stike velikega sleparja s tema dvema deželama, naj omenimo, da sta imela izmed petih avtomobilov, ki jih je imel Sravisky ob zatonu svoje karijere, dve belgijske — Pri Špekulacijah s run-izgubil 16 milijonov značke, in sicer posebne plakete, ki se izdajajo tujcem, naseljenim začasno v Belgiji. Če vemo Iz prejšnjega poglavja, kako ie belgijska policija preganjala lepega Aexandra, gospoda Boitela in gospoda Staviskega, je ta neznatna podrobnost nazoren dokaj, kako se le znal Staviskv vsem uradnim ukrepom naravnost posmehovati. Ta čas, ko se je Staviskv tako angažiral ,v najbližji soseščini, pa ni puščal v nemar svojih pariških poslov, le da je bil nastal v njih znaten preokret. Stavisky je zavohal, da bi mogel priti do večjih špekulacij samo s pomočjo politike, političnih stikov in političnih vprvov. Tu se odpira cela zapletena veriga najrazličnejših stikov. Včasih s< to res samo normalne kupčije. :majo tudi poslanci svoje civilne poklice Včasih postanejo neprevidni Ljudski zastopniki nedolžne žrtve premeif] ega sleparja, včasih mu služijo, ne da b; se tega zavedali, včasih so pa to stiki, ki se ne dajo na noben načm opravičiti in pojasniti dru-če. nego s oosredno korupcijo, ki vodi v svojih oos ed;cah tudi k neposredni korupcI.il, k učinkom nevidnih osebnih in družabni vplivov. Predno pa posežemo v to gosto prepleteno in težko dostopno mrežo stikov ji p^nanstev. si oglejmo poseben odsek novega delovanja Staviskega. Mož je začel špekulirati na boiJ. Ni mogel premagati te izkušnjave, čim ie prišel v stik z ljudmi, ki so imeli najrazličnejše 'nformacije. To je bila z.z hazarJis\a nrehuda izkušniava. Toliko .ve bil pa vendar le previden, da .eh terminskm kupčr ni delal pod s -iTn imenom Zr-ec je ood znanim psevdonimom Boitel v Jordanovi banki. Previdni mto' pa ni zaupal temu kontu «i zahteval ie od svojeea nemi-ega kijenta. naj svoj račun poravna in ko se *e tc zgodilo, je prekinil z njim stike Potem ?e ie Stavlsky lotil šoek ilacli z angleškim funtom in sladkorjem. Posredovalec je bil tu računski uradnik iz SIMA Compagnie Fonciere Hen-ry Depa^don eden izmed zvestih pomočnikov svojega gospodarja. Ta Liradnicek. ki je prišel s Staviskim v stik na podla cr: oglasa v »Information«, e delal kot plašč sleparju imenitne usluge. Na svoje ime je otvoril račun v banki Amar :n špekuliral je z angleškim Funtom seveda samo na povelje Staviskega Potem se je lotil v enako velikem obsegu terminskih kupčij pri Bodenheimerjev; komisijonalni tvrdki. Pri komisariu Simpera na Avenue de i' Opera je pa začel špekulirati z žitom in bombižev.no Vedno je bil Depar-don sar*'o napre' potisnjena figura, toda vsaka teh tvrdk ga je moraia spoštovati, 5e se ;e spuščal v tako velike kupčije Nekaj tega se vidi na čekih, ki jih ie dobiva' Depardon v ta namen od Staviskega. Za leto 1932 ie šlo po vrsti v njsledniih številkah: 470.000. 250.000 900.000. 250.000. 350.000. 700.000. 200.000 500.000 in trikrat po 300.000 frankov — lepi tisočaki, izplačani sanr* proti kritju diferenc v izgubi. Samo Dri Simperu ie izgubil Staviskv 354 milijona frankov in od tega ie piačal dva milijona v po-tvorjenih bavonneskih bonih. Toda manipuiac;ve z Depardonom temu ha-zardistu aisj zadostovale. V letu 1933 je prosil Guebina, naj zanj ŠoeknHra z angleškim funtom in dolarjem iod'A pri Joordanu. Guebin se je loti' špekulacij s 600-000 franki. Ko se ie Stavisky ustrelil, je bil ta račun pasiven za 80.000 frankov, ki jih je moral Guebin plačati za svojega pajdaša. Vve izgube Staviskega pri teh špekulacijah se cenlio na 16,000.000 frankov. Vidimo, da ni imel povsod tako čudežne 9reče. Vid.mo pa tudi, da je moral denar za kritje izgub iztiskati tudi od drugod. 390 metrov dolga brzojavka Po vsem svetu se je razpasla navada, da pošiljajo ljudje pozdravne brzojavke, da visokim državnim funk-cijonarjem brzojavno čestitajo ob najrazličnejših prilikah. Posebno navdušeni so za brzojavne čestitke Američani, ki hočejo biti seveda tudi na tem polju prvi. Nam se o takih pozdravnih brzojavkah niti ne sanja, kakršno so spravili skupaj v Ameriki. Originalna in presenetljiva je ta brzojavka tem bolj, ker bi človek ne pričakoval, da se bo v časj težke gospodarske krize kaj takega zgodilo. Sedanji prezident Roosevelt je v Ameriki zelo priljubljen, ljudje mu radi pošiljajo Čestitke in darila, posebno za god. Stotisoči, da milijoni, se spomnijo prezidenta za god in mu hočejo izraziti svoje simpatije. Rekord ie pa dosegla pozdravna brzojavka iz Alabane, ki je obsegala 13.80U besed in 40.000 podpisov. Dva dni so morali delati na pošti, da so to gromozansko brzoiavko odposlali. Seveda so jo tudi zmerili, ko ie bila na traku, in 'zkazalo se je. da je brzojavni trak dolg 390 km. Tako dolge pozdravne brz :navke menda še nihče na svetu ni dobil. Ka] vse stori ženska lepota Kitajski rodoljubi so trdno prepričani, da je ženska kriva, da je Kitajska izgubila pet svojih obmejnih provinc, ki tvorijo zdaj novo cesarstvo Mandžukuo. 2ena, ki se ji mora cesar Puyi zahvaliti za cesarsko krono, je slavna kitajska lepotica, pevka in plesalka Wutterfly Wu, ki je zakrivila s svojimi čari kot premetena zapeljivka poraz kitajskih armad v Mandžukuu in Džeholu. Dobila je več sto grozilnih pisem in pozivov, naj nikoli več ne nastopi na pekinških odrih, sicer jo ubijejo. Wutterfly Wu je nastopala v času japonske invazije v Pekingu in znala je tako spretno loviti v svoje mreže kitajske generale in politike, da so povsem pozabili na vojno in svoje vojake ter se udajali razuzdanemu življenju. Neki kitajski nacijonalist je baje pisal lepi pevki, da jo bo pri prvi priliki ubil zato, ker si je njeno zapeljivo petje in njen dražeči ples nedostojno podvrgel narod ter pripravil domovino ob pet pokrajin. Kaj bo s posadko „čeljuskina"? Še vedno n: jasno, kaj bo z nesrečno posadko ruskega ledolomilca »Čeljuskina«. ki ;e obtičala na ledeni gori. Posebni življenjski pogoji so posadko prisilili, da si je pomagala, kakor je vedela in zna^a. Kakor pravi Robinzoni so začeli brodolomci izdelovati iz železnih sodov pečice, da bi se lahko vsaj malo ogreii. iz konzervnih škatlic so si naplavili žlice, imajo pa tudi za sil. L* na hitro roko Dostavljeno ktihinio s Štedilnikom in pečjo za peko kruha. Po vesteh z rtiča VVellen prepeljejo šest žensk in dva otroka, ki jih je rešil pilot. Lia;vdevski v zaliv Sv. Lovrenca, k*er so udobnejša stanovanja, boinice in šoe Vsaka ženska se pelje s sanmi, ki jih vleče 12 psov. V 15 urah so oreva'ih psi s sanmi nad 100 kilometrov. Sovjetska vlada si na vse načine prizadeva, da bi rešila posadko »Čeljuskina«. Vladna komisija, ki ji je poverjena o"ganizacija rešilne ekspedicije, je odredila, naj kreneta brodolomcem na pomoč sovjetska zrakoplova V II in V IV. Zrakoplov V II ima dva motorja in akcijski radius 450 km-Drugi zrikopiov ima samo en motor in njegov akcijski radius znaša okrog 300 km. ^ba zrakoplova sta že v Vla-divostoku in odletita pod vodstvom ruskega pilota Birnbauma k rtiču Van-karen. Položaj posadke ledolomilca »Celjuskinac se je zadnjo dni znatno poslabšal. Nad pola mirni kraji divjajo zopet silni snežni me tež L Že več dni ni od posadke nobene vesti, ker je radio zveza pretrgana. O pogumnem pilotu Ljapidevskem dolgo ni bik) nobenih vesti, končno so ga pa našli živega. Podrobnost' še niso znane, zdi se pa, da so ga našle ekspedicije, poslane s sanmi in pasjo vprego z rtiča VVellen. Ljapidevski se je dvisrnil 15. marca drugič, pa ga je slabo vreme prisililo spustiti se, predno je dosegel brodolomce. Iz Moskve poročajo, da postaja položaj posadke Celjuskin vsak dan ob-upnejši. Vodja ekspedicije prof. Schmidt je sporočil v Moskvo, da je na kocki življenje 91 ljudi, če takoj ne bo pomoči. 40.000 kg davkov Plačilni nalog davčne uprave ni posebno dobrodošel, saj nihče rad ne plačuje davkov. Tako je bilo na svetu vedno in vedno tudi bo. Enak odpor proti davkom, kakor drugod po svetu, čutijo tudi v Franciji. Senator Menuier ima sicer tovarno za čokolado, toda Francozi so sladkosnedni in zato ni čuda, da je mož debelo pogledal, ko je dobil plačilni nalog in prečital na njem, da so mu odmerili cela dva milijona frankov davkov. Takoj je vložil rekurz in dokazoval, da čokolada ne gre več tako dobro v promet, kakor v dobrih starih časih. Izgovarjal se je, da ljudje kupujejo zdaj cenejšo čokolado, da štedijo tudi pri slaščicah, posebno ženske, ki se poleg tega še boje, da bi se preveč ne zredile in segajo vedno redkeje po dobri Čokoladi. Toda davčna oblast se ne da tako hitro prepričati, da nima prav. Rekurz je bil zavrnjen. Tedaj je senator sklenil poučiti gospode na davkariji, kaj se pravi nasprotovati tako visokemu gospodu. Spravil je skupaj dva milijona frankov, in sicer samega drobiža po 25 centimov. To ni bilo težko, kajti v njegove avtomate so ljudje metali bas novčiće po 25 centimov, da je padala iz njih čokolada. Ko je imel denar skupaj, ga je poslal na tovornih avtomobilih davkariji, češ, si boste že zapomnili, kaj se pravi nasprotovati mi, ko boste morali tole prešteti. Pa je zopet delal račun brez krč-marja. Na davkariji so hitro izračunali, da mora tehtati za 2,000.000 takega drobiža 40.000 kg. Stehtali so drobiž in stvar je bila v redu. To je bil menda prvi primer, da so davke tehtali. Pri leni vos ti črevesa, bolezni jeter in želodca, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna »Franz Josefova« gren-čica zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Iz Ptuja — Pogreb nesrečnih šrtey plamenov. Poročali smo le. o velikem požaru, ki r? bil pred dnevi v prijazni vasici Gerečia vasi pri Ptuju, pri katrrem požaru ©o bile tudi človeške žrtve. T?žkim opeklinam ie prva podlegla 17 letna Antonija Drevenšek. že naslednjega dne pa ie 'jmrla tudi nrena mati 581?tna Antonija Drevenšek. Obe žrtvi so položili na mrtvaški oder v ptujski javni bolnici. Ljudie eo trumoma prihoiali kropit žrtvi požara. V soboto zjutraj ob 8. uri se je vršil ponreb matjre in h&ere izpred mrtvašnice v javni bolnici na domače pokopališče v Hajdini. Dola sprevod s» je vil akozi mesto, ko so peljali na dveh vozovih trupli ponesrečen k. Nesreča je vzbudila v mestu in na deželi globoko sočustvovanj? a prizadetimi. — Napad t ročicami. Ko se je v peterk zvečer vračal 2lletni viničarski sin ArnuS Jožef iz Sp Velovletka iz vinograda v Kiparju, oo ga v Kicarju napadli trije neznnni fantj? in ca pobili z ročicami ra tla. Ar-njš ima težke poškodbe na crlavi in so ca morali prepeljati v ptujsko bolnico. Kakor pravi, so sa morali fantje napasti iz starega sovraštva. Za napadalci poizvediirie oroi-ništvo. — Velik a«peh harmonikarjev. Pretekli tedsn »o v Ptuju gostovali mladi harmoni-karii iz Maribora pod vodstvom g. Vilka &J-šteršiča. Mladi hannonikarti so nam priredili kar dva koncerta v nabito polnem mestnem gledališču. Spored je bil »eio botra t in r>o*»t°ir ter so nas mladi harmonikarii naravnost navdušili, zlasti pa so ueajal3 njih lepe narodne noše. — Tatrina kolesa. Pred drrevi se le pripeljal na kolesu Artič Jožef. Čevljarski pomočnik iz Maribora na obisk v ptujsko bolnico nekega znanca. Ko se je mudil v bol- Snežno belo perilo je ponos vsake gospodinje »PERION« Vam opere Vaše perilo rea belo in mu ne škoduje. Pazite na znamko »PERION«. niči, je prislonil svoje kolo pred bolnico na zid, prišedši od obiska pa \s opoKiL, da mu je med tnm nekdo ukradel kolo znamke >Lean«, vredno okoli 2000 Din. Tatu saal*-duje policija. — V ptujski bolnici te umrla na porodu Kletna Fani JavSovec iz Ptuja. Otrok j« ostal živ in zapušča mlada žena 3 nspre-skrbliene otroke. Pred tremi tedni ii ie umrl mož. DANES DANES DOLiY HAAS v zabavnem filmu Lov za srečo Predstave ob 4., 7. ln 9^4 Cene 4.—, 6.— in 8.— Din ZVOČNI KINO IDEAL Iz Seiniča — Rdeči petelin v Semiški gori. V aredo 14. t. m. po kosilu je naenkrat zagorelo pri posestniku Antonu Namplju v Semiški gori. Zaradi močnega vetra so plameni takoj zajeli slabo njegovo domačijo in jo popolnoma uničili. Niti gasilska četa, ki je takoj prihitela na pomoč s svojo brizgamo, ni mogla ničesar resiti. Vsa sreča je bila, da stoji Nampljevo poslopje na samem, ker bi bil sicer v nevarnosti ves Semič. Nampelj trpi blizu 50.000 Din škode, a zavarovan je bil revež le za 10.000 Din. Občutno pomanjkanje vode v naših krajih se je tudi ob tej priliki jasno pokazalo in nalaga me-rodajnim dolžnost, da ae resno zavzamejo za čimprejšnjo napravo vodovoda. — Neprevidnost škoduje. Naš kmet gleda na vse strani, kje bi mogel kaj zaslužiti, da ae izogne neprijetnostim z davčnimi organi. Vsak dinar skrbno hrani. Tako je tudi posestnik Matija Kofalt iz Osojnika vozil nedavno kostanjev les na posta)o Gradac. Ko se je vračal domov, je pognal konja na vodo v Gradašco, ki je zaradi obilega deževja zadnje dni precej narasla. Kofalt je konja zvezal prav na kratko, da bi mu ne ušla, a ko sta se napila, je enemu apodrs-n:lo in je tudi drugega potegnil za »eboj. Ker nista mogla vstati, sta utonila. Kofalt trpi nad 5000 Din škode. — Uspeh zadnjega sejma. Zadnji sejem 15. t. m. je bil zelo živahen kljub temu, da je bil le za živino. Goveje živine je bilo prodane 60 glav, po večini aamih težkih volov. Zelo ogorčeni so bili kramarji, ki po odredbi sreskega načelstva niso smeli postaviti stojnic, ker je ta sejem bil le za živino in poljske pridelke. Sejmarji so seveda napadali občinsko upravo, da jim mora povrniti potne stroške, ker ni pravo" časno razglasila, da na sejem kramarji nimajo dostopa, kar pa ni držalo, ker je občina to še pred desetimi dnevi razglasila celo po vseh časopisih. Ker so nekateri »ej-marji bili preveč predrzni, je prišlo tudi do prepirov. Zelja naših ljudi je, da mero-dajne oblasti v bodoče ne dovolijo dostopa takim sejmarjem v tuje sreze, nego naj prodaja vsak le na sejmih v svojem srezu, ker se bo le tako mogoče izogniti nepotrebnim prepirom in razburjanju. Insertrajte v »Slovenskem Narodu" Pooson du Ierrail 22 Zdravnikova tajna Roman XIII. Dr. Rousselle se je ta čas vračal z vozom v Saint-Florentin in nekam tesno mu je bilo pri srcu. Dobro aro po odhodu iz Maison-neuve se je že peljal čez cesto, vodečo v la Fresu Je. Dobrih sto korakov od križišča je stopal po cesti mož s puško Čez ramo. Zdelo se je. da prihaja iz^ gradu Ko jc prišel bliže, je zdravnik ves presenečen spoznal v njem nektorja ln dva občutka sta se spoprijela v zdravnikovi duši v hudem boju. En glas mu je šepetal, naj zbeži, kajti spomnil sc je namestniku državnega tožilca dane obljube, drugi glas mu je pa -epetaJ, naj ostane, ker ga je zadržala radovednost. Tudi Hektor je spoznal zdravnikovo kočijo; pospešil je korake in zaklicali — Dob o jutro, dragi doktor, do-oro jutro! Zdravnik je že hotel udariti po konju z bičem, pa ga je zadržala neka Čudna sila. — O, dragi doktore, Če bi vedeli... Dr. Rousselle, ki mu je obraz oblival pot, *e videl, da Hektorju obraz kar žari od veselja. Bil je podoben človeku, pijanemu od sreče. Stopil ia k zdravnikovi kočiji hi ponovil: — O, če bi vedeli, dragi doktor... In skol!1 je v kočijo, sedel k zdravniku in ga objel, rekoč: — Moram vas objeti, doktore! — Kaj pa ie z vami? — ga je vprašal zdravnik začudeno. — Kaj res niste uganili? — Ne. Znova je objel zdravnika, rekoč: — Pomislite, mir je sklenjen. — Mir? — Da, mir med rodbinama la Fres-naie in Mausejour. — Oho! — se .ie začudil zdravnik. — Moja mati in grof de la Fresnaie sta si podala roke. — Kdai pa?... Kako? — je vprašal zdravnik, ki je mislil, da se bo zgrudil pod težo te nepričakovane vesti — Davi se je odpeljala moja mati z Be-rto v grad la Fresnaie. — Kaj poveste! — je vzkliknil zdravnik ves presenečen. — Ali je razumljivo, dragi doktore. — je nadaljeval Hektor, ki od veselja ni vedel, kaj bi počel, — da sta se dve rodbini skozi stoletja tako preganjali in se dolžili druga drugo izdajstva, pa sta obe častili ime pravega izdajalca? In Hektor je v eni sapi povedal, kaj se je bik) zgodilo. Povedal je zdravniku dvojno zgodbo obleganja trdnjave in podlo vlogo, ki jo je pri tem igral sir Duncan. Ko je baronica de Mausejour objela Berto, ji je šinila v glavo plemenita misel. Hotela je sama storiti prvi korak in oditi k Bertinemu očetu. Le-ta bi bil skoraj omedlel, ko je zagledal svojo smrtno sovražnico. Toda mirno je poslušal baronico, dal se je prepričati in nazadnje se je usmilil ubogih otrok, ki sta se ljubila in ga kleče prosila, da bi mogla odkupiti svoj greh. In ta Čas, ko je Hektor vse to pripovedoval, ko >e pravil zdravniku, kako je zapustil mater na Bertinem domu in da gre v grad Mausejour po brata, da bi se tudi on pobotai z grofom in Berto, ta čas, ko mu je igra7 smehljaj na ustih in ko so mu solzne oči žarele od radosti, je zdravnik premišljeval: — Ne. ni mogoče, da bi bil ta mladenič storil zločin. — In veste. — je pripomnil Hektor, — kdo je potomec tega izdajalca sira Duncana? — Ne vem, — je odgovoril zdravnik. — To je lord Helmuth. O, ta lopov, naj se nikar ne prikaže v gradu la Fresnaie, ker bi grof naščuval nanj pse. — In prav bi storil, — je zajecljal zdravnik, ki so se mu z ježili od groze lasje na glavi. Hektor niti vedel ni, da đe k>rd Helmuth mrtev. XIV. Dr. Rousselle je moral napeti rlstl hip vse sile, da se je obvladal. Namestniku državnega tožilca je bil pod častno besedo obljubil, da ne bo črh-nil niti besedice, ki bi mogla vzbuditi Hektoriev sum. In obljubo je držal. Sicer je bil pa Hektor zelo daleč od resnice. Od presenečenja bi bil vzkliknil, če bi mu kdo povedal, da je bil lord Helmuth ponoči umorjen. — Dragi moj, — mu je dejal zdravnik ves nestrpen, — novica, ki sem jo slišal iz vaših ust, me je napolnila z velikim veseljem in rad bi se odpeljal v grad la Fresnaie, da bi čestital Berti, toda... — Seveda, svoje bolnike imate, saj razumem. — 2al, da, in zelo »eni se zakasnil. — Požurite se. ne bom vas več zadrževal. In Hektor je skočil iz kočije. — Razume se, da vas z Berto Čez dva dni obiščeva, — je pripomnil. — Da, da, — je dejal zdravnik, — zdaj računam s tem. Nervozno je švrknil konja, ki se je spustil v dir. Hektor je pa ves srečen nadaljeval svojo pot. Res se je vračal hitro v grad de Mausejour v nadi, da najde tam brata po njegovem povratku iz Orleansa in da ga zlepa ali zgrda spravi v grad la Fresnaie. Spotoma je zagledal gručo drvarjev, ki so se živo o nečem pogovarjali in ozirali na obzorje, kjer je izginjala črna točka. — Kaj pa vidite? — jih je vprašal, ko je prispel do njih. Drvarji in pastirji so ga pozdravili, saj so ga v domačem kraju vsi poznali. — Orožniki so bili tu, — je odgovoril eden izmed njih. — Orožniki? — Da. gospod Hektor. — Odkod so pa prišli? — Iz Maisonneuva. — Iz Maisonneuva, — je ponovil Hektor začudeno. — Da, morilca vodijo. GTTaB Ti. »slu v EN5KI NAHO D«. one 2fJ. fnarca 1934 " Btev. 65 Vel. 19-22 Vrsta 5860-00 Za Vaše malčke. Lahek čeveljček Iz mehkega boksa v raznih barvnih kombinacijah. Vel. 23-26 Din 49.—. 49.- Vel. 19-2$ Vrsta 5851-28 Okusno okraSen lakast čeveljček za Vaše najdražje. Isti model iz rjavega boksa. 49.- Vel. 27-34 Vrsta 3222-02 Močan polčevelj za Šolsko mladino z okrašenim jezikom. Gumijast podplat jamči za dolgotrajnost. Vel. 35-38 Din 69.—. Vel. 27-34 Vrsta 3162-00 Za dečke, ki nikdar ne mirujejo, evo dobrih visokih čevljev iz močnega, mastnega usnja s trpežnim gumijastim podplatom. Vel. 35-38 Din 59.—. Vrsta 1845-53 Za lepe solnčne dni baržunast čeveljček kombiniran z lakom. Brez kombinacije iz lastina ali baržuna Din 49.—. Vrsta 1645-05 Enostaven toda okusen čeveljček iz črnega ali rjavega boksa z visoko ali nizko peto. Lakast Dir. 99.—. Velikonočno veselje Za praznik veselja se olepšajte z novo obutvijo. Sedaj Vam lahko strokovnjaško m vestno postrežemo. Ne čakajte do zadnjih dni, izberite si obutev, dokler imamo veliko izbiro. •3» 69.- Vrsta 3945-05 Praktičen in udoben čevelj za gospodinje. Iz dobrega telečjega boksa s prožnim gumijastim podplatom. Vedno moderni in vedno elegantni salonski čeveljčki. Iz laka ali rjavega boksa. amm\ Elegantni lakasti ali ševro čeveljčki okusno kombinacijo kačjega usnja. Vrsta 2945-11 čevelj za vsako priliko iz črnega ali rjavega boksa z usnjenim podplatom in peto. Za nedeljo in praznik iz laka Din 99.—. 99.- Vrsta 1805-60 Novi pomladni model. Iz laka z okrasom iz kuščarjeve kože. — Iz rjavega ševroa Din 129.—. Vrsta 1845-32 Udoben čeveljček iz laka ali rjavega boksa z okraskom iz kačje kože. ▼rstg 1375-88 Za pomladanske teprehode. Eleganten čevelj iz semiša, kombiniran z usnjem. Crn ali rjav. Vrsta 2927-71 Lahek čevelj, izdelan v obliki sandal s Kromovim podplatom. Za tople dni nenadomestljiv. Vrsta 1937-22 Iz močnega boksa z elastičnim gumijastim podplatom. Za vsakdanjo uporabo. Rjavi ali črni. Vrsta 1637-21 Eleganten polčevelj iz najfinejšega telečjega boksa v črni ali rjavi barvi z usnjenim podplatom. Lakast Din 149.—. 129. Vrsta 1637-26 Pomladanska moda. Okusno okrašen polčevelj iz telečjega boksa, črn ali rjav. Posebno primeren k športni obleki. Negujte svojo obutev z našo kremo. §katla stane Din 4. Vrsta 1977-22 Visok čevelj iz močnega boksa z gumijastim podplatom, elegantne polšiljaste oblike. Z usnjenim podplatom Din 129.—. ♦ ♦ MED MESTOM IN DEŽELO POSREDUJE »NARODOV« MALI OGLASNIK. OGLAS V 9t i6 JE SREDSTVO1 KI POMAGA V POSLOVNIH TEŽAVAH NAROČAJTE SE NA „SLOVENSKI NAROD 44 MESEČNA NAROČNINA 12.— DIN Sveže, najfinejše norveško RIBJE OLJE lz lekarne DR. G. PICCOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam HRANILNE KNJIŽICE (tudi prepise) prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov jemljemo zopet do preklica v račun. — A. & E. Skaberne. Ljubljana. 1245 POHIŠTVO moderno (orehove korenine) iz trdega in mehkega lesa ter kuhinjske oprave dobite po znižanih cenah pri — Andlovic, Ko-menskega ulica 34. 1274 Zapustil nas je za vedno naš nadvse ljubljeni soprog, oče, stari oče. brat, stric, tast, gospod -3. 3 s vrtnar dne 19. t. m., po kratki, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v 9redo, dne 21. marca 1934 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Tvrseva cesta št. 25, na pokopališče k Sv. Križu Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 22. marca t. 1. ob 7. url zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, dne 20. marca 1934. JUL1JANA, soproga —- JANKO, KONRAD, FRANC, MICI, AVGUST, PAVEL, JOŽE, RUDOLF, sinovi in hčerka — SUNKA, roj. LOZEJ, ROZI, roj. ZOMER, JOŽICA roj. KADU NEC, LIDIJA, roj. ŠEME, KATI, roj. TCHOM, sinahe — DUŠAN, TATJANA, MITJA, CVETKA, ZORA, LADO, BOJAN, TATJANA, SAŠKO, vnuki in vnukinje — ter ostalo sorodstvo. m i ■• - . i L- •■'■