1927
GOSPOD^K
S t. 9.
Davek na telesno delo.
IZ upoštevanjem določb novega fin, zakona 1	za leto 1927./28.J
Ta davek, ki je v veljavi od 1. aprila 1925, znaša 3 30 Din vsakih 100 Din zaslužka, Teh 3 30 Din je porazdeljenih takole;
a)	na državni davek in druge državne pribitke odpade 2 Din;
b).	na invalidni davek 5 50 Din;
cj na izredni drž. pribitek 0 60 Din; č) na komorsko doklado 0 20 Din; tedaj skupno 3'30 Din na vsakih 100 Din zaslužka.
Za letni zaslužek je smatra t ni vse plačilo v gotovini in v naravi za redno delo. Plačilo za delo, opravljeno preko dogovorjenega (navadno osem-urnega) delovnega časa ni šteti v davku zavezani zaslužek. Pri deklah in hlapcih, ki delajo čez osem ur, se obdavčljivi zaslužek pravilno za toliko zmanjša, kolikor delajo čez 8 ur. Plačilo v naravi (hrana, stanovanje, razsvetljava, kurjava itd.) ocenjujejo davčna oblastva po krajevnih razmerah, ga prištejejo zaslužku v gotovini in skupno obdavčijo. Vrednost dogovorjene hrane se mora ceniti z najmanj 240 Din in največ 480 Din mesečno, vrednost stanovanja pa (z eventuelno kurjavo in razsvetljavo) z 60 Din najmanj in največ 120 Din mesečno. Delavcem, ki delajo le gotovo lelno dobo (kot so n. pr. zidarji, ki ne delajo celo leto, ampak Ie v lepem vremenskem času), se dnevni zaslužek v tej delavni dobi preračuna na celo leto, in to na ta način, da se znesek dnevnega zaslužka pomnoži s številom letnih delavnih dni (300) in je potem tako izračunana vsota smatrati za letni zaslužek.
Kdo je zavezan plačevanja tega davka? Zavezani temu davku so: hišna služinčad; kmetijski dninarji (v kolikor niso samo sezonski in so oproščeni kot razvidno dalje spodaj); dninarji po mestih in trgih (nosači, čistilci itd,); delavci rokodelskih obrtov in trgovskih obratov (y kolikor niso kot kvalificirani pomočniki p0 novem finančnem zakonu izločeni in zavezani plačevanju davka na zaslužek privatnih nameščencev v zmislu cl. 79/VI. fin, zakona za 1. 1927./28.); natakarji m vse drugo gostilniško in kavarniško osobje; delavci v vseh obratovalnicah m podjetjih, ki opravljajo pretežno fizično delo (po novem fin. zakonu tedaj tudi delavci državnih podjetij, ki so bili aozda, oproščeni in so plačevali davek po zak°na ° odmeri davka za leto 1920.-v Srbiji in Črnigori, plačujejo z letom 1927, ta telesni davek); vsi tovarniški aetavei, gradbeni, transportni itd. Vsi ti pa Pod pogojem, da znaša njihov letni zaslu-izračunan kot spod omenjeno 6000 (Preje 5000 Din).
Kdo je oproščen plačeva-n,a eja davka?
aj Telesni delavci, ki niso še izpolnili 18- leto starosti;
b)	oni, ki so ža prekoračili 63. leto starosti;
c)	vsi, ki njihov zaslužek ne doseže letno 6000 Din;
č) sezonski kmetijski delavci (dninarji), ki samo semtertja delajo drugod, pa imajo večinoma tudi sami malo posestvo.
Kako se plačuje ta davek?
Možni so trije načini. Telesni delavci, ki opravljajo delo neodvisno od gospodarja (sluge, dninarji, ulični prodajalci, čistilci itd.), morajo sami predložiti vsako leto prijave, oblastvo jim odmeri in davek zapade kot drugi neposredni davki vsako četrtletje ena četrtina.
Od telesnih delavcev, ki so uslužbeni v podjetniških, industrijskih, sploh tvor-niških podjetjih, v trgovini na debelo, pobira davek delodajalec neposredno pri izplačilu in ga odvede davčnemu uradu.
Vsem drugim odmerja davek davčno oblastvo. Delodajalec mora delavca v treh dneh po sprejemu v službo prijaviti oblastvu, za kar dobi na zahtevo potrdilo. Delodajalec odteguje odmerjeni davek za čas, ko je delavec pri njem v službi, ob izplačilu in ga odvaja davčnemu uradu, ki mora na njegovo zahtevo izstaviti davčno knjižico za delavca, ki se beleži vanjo plačani davek ob izstopu iz službe, ali prehodu v drugo službo. Ta potrdila izdajajo delodajalci lahko tudi v posebni knjižici in so vsa taka potrdila kolka prosta.
Vsak delodajalec jamči za plačilo davka svojih delavcev za ves čas, ki ga prebijejo v njegovi službi. Če delavca ne prijavi, ali prijavi manjši kot resnični zaslužek, plača vso razliko delodajalec sam.
Proti pogrešnim izračuna-njem davka imajo delavci pravico zahtevati popravek ali povračilo preveč od-tegnjenih zneskov, in sicer oni, ki plačajo davek po prijavi, v šestih mesecih od dne, ko so bili obveščeni o odmerjenem davku, oni, ki jim pa delodajalci odtegujejo davek, v šestih mesecih od dne, ko jim je bil davek odmerjen.
Cene umetnih snojil in salice.
Kmetje se pritožujejo, da cena umetnim gnojilom in galici ni nič nižja, četudi je bila carina odpravljena. To je treba pojasniti, da ne bo nepotrebnega razburjenja in neopravičenega obtoževanja. Najprej treba poudariti, da je bila carina ukinjena samo na čilski sol i ter in na modro galico, ostala pa je v veljavi še za superfosfat, ki ga pa itak izdelujemo v domačih tvornicah in za Tomasovo žlindro. Čilski soliter je bil prej ocarinjen s približno 1.30 Din pri kilogramu. Prodajna cena v minolem letu je znašala 5.20 dinarjev letos pa 4.50 Din za kilogram. Znižanje prodajne cene ni v istem razmerju kakor je ukinjena carina, ker mu je bila
lani cena v Čile nižja nego letos in ker je morala letos naša država dobavljati to blago iz Hamburga namesto iz Sušaka kakor lani, kar pomenja samo na prevoznih stroških podražitev za 40 para pri kilogramu. Cena čilskemu solitru je torej primerna.
Za Tomasovo žlindro carina še ni ukinjena. V minolem letu je stala okrog 1.40 Din, letos pa 1.60 Din, ker so se tvor-nice, nemške in francosko, združile In dvignile ceno. Uvozna carina znaša okrog 24 para pri kilogramu. Superfosfat je letos nižji v ceni kakor lani in stane okrog 65 Din za 100 kilogramov in to vzlic uvozni carini od 24 para pri kilogramu. Vendar tega gnojila ne uvažamo, ker imamo v državi troje tvornic: Hrastnik, Koprivnica in Subotica, ki ga izdelujejo v zadostni množini. Apnov dušik se je od minolega leta pocenil za okrog 40 para pri kilogramu in stane danes v pločevinastih bobnih po 310 Din. Upanje je, da se bo še nekoliko pocenil. Izdelujemo ga doma v dveh tvornicah: v Rušah pri Mariboru in v Šibeniku v Dalmaciji in ga izvažamo v velikih količinah. Uvozna carina na to gnojilo prav nič ne škoduje domačim cenam, ker je v inozemstvu dražji nego pri nas. Kalijeva sol in k a j-n i t nimajo nikake uvozne carine. Tudi pri teh gnojilih so se francoski in nemški pro-izvajatelji v zadnji dobi združili in zvišali cene tako, da se je blago podražilo za približno 20 par pri kilogramu.
Modra g a 1 i c a se je lani prodajala po 7.60 Din letos jo pa oddaja Kmetijska družba v Ljubljani po Din 6.10 za kilogram pri odjemu celega vagona. K temu je treba torej prišteti še prevoznino iz Ljubljane do namembne postaje in stroške razdeljevanja. Carina je bilo letos v celoti ukinjena, kar znaša 132 para pri kilogramu; lani je bila ukinjena le za polovico to je za 66 para. Cena galici pri Kmetijski družbi je torej zelo nizka. Kako ceno bodo nastavili trgovci, to je pač druga^stvar.
Iz tega torej sledi: da je bila letos v primeri z lanskim letom ukinjena uvozna carina samo pri čilskem solitru (za Din 1.32) in pri modri galici (za 66 para); in za to carino se je cena blagu tudi znižalai. Ostala je še samo carina na Tomasovo žlindro in soperfosfat. Na druga umetna gnozila pa ni uvoznih carin.
Gnojenje hmelja.
Že davno so hmeljarji dognali, da je rodovitost hmeljnika mogoče ohraniti samo s pomočjo izdatnega gnojenja. To ugotovitev so pojasnila tudi znanstvena pre-izkuševanja.' Potreba hmelja po gnoju izhaja namreč odtod, ker rabi ta rastlina za svoj razvoj in plod znatno večje količine hrane nego n. pr. pšenica. En hektar hmelja porabi namreč za napravo trte, listov in ploda približno trlinpolkrat več du-šičnate in kalijeve hrane nego ista površina pšenica. Tudi apna rabi hmelj precej.
7l
Od množine hranilnih snovi, ki je hmelju na razpolago, je odvisna ne samo količina pridelka ampak tudi njega kakovost. Va močno rast trt in listov vplivajo dušičnala gnojila, na kakovost ploda, predvsem na množino hmeljne moke pa Kalijeva gnojila. Vendar ostane hlevski gnoj, ki vpliva tudi na zboljšanje zemlje, glavno gnojilo, brez katerega hmelj težko uspeva. Toda tudi preveč hlevskega gnoja ni dobro. Splošno najbolj upeljan način gnojenja obstoji v tem, da se eno leto enoji močno s hlevskim gnojem, drugo in tretje pa z umetnimi gnojili. Največ pridelka dosežemo pa z gnojenjem s hlevskim gnojem in obenem z umetnimi gnojili.
Z ozirom na svojo važnost med umetnimi gnojili zavzemajo pri gnojenju hmelja dušienata gnojila pno mesto in med temi zopet najlažje razkrojivi ln lahko trosljivi čilski soliter. Vzlic temu pa ne smemo dajati hmelju dušičnatih gnojil v preveliki množini, kajti tedaj poganja rastlina preveč v trte in liste, manj pa v plod. Posebno je paziti, da se rastlina ne zalaga preveč naenkrat z dušičnato hrano, temveč se naj ta porazdeli na razne dobe razvoja. To se da najlažje in najboljše izvesti s čilskim solitrom, s katerim je mogoče gnojiti tekom celega leta. Zato se tudi priporoča, da se polovica določene množine čilskega solitra raztrosi okrog hmeljskega štora tekom meseca aprila ali začetkom maja, ena četrtina začetkom junija in, če ga je še treba, zadnja četrtina okrog sredine julija. Skupno rabimo za vsako rastlino po 4—6 kg čilskega solitra.
Hmelj potrebuje tudi mnogo kalijeve hrane, zato mu moramo gnojiti s kalijevo soljo. Kalij znatno vpliva na izboljšanje kakovosti ploda. Kot najprimernejšo vrsto kalijevih gnojil je smatrati 40 odstotno kalijevo sol. Na vsak štor jo vzamemo 4 do 8 dkg, ki jo potrosimo pri spomladnem okopavanju iimelja.
Fosforove kisline ne rabi v taki množini kot dušika ln kalija. Če pa se tema flvema izdatno gnojimo, tedaj moramo skrbeti tudi za fosforovo nrano. Izmed fos-forovih gnojil rabimo Tomasovo žlindro, superfosfat ali kostno moko. Tomasove žlindre in kostne moka damo že jeseni na vsak štor po 10—12 dkg, superfoslata pa spomladi po 5 dkg. Fosfatna gnojila po-dvojemo ali kako drugače spravimo v zemljo.
Samo s pravilnim gnojenjem hmelja bomo dosegli veliko množino pridelka in tudi kakovostno dobro blago.
Pozor na uši na sadnem drevju.
Ta nadloga naredi zlasti na jablanah vsako leto veliko škodo. Pa je še vedno mnogo sadjarjev, ki se malo ali pa nič ne brigajo za tega škodljivca. Ali pa se lotijo zatiranja, ko je škoda že narejena in se ne da nič popraviti. Takoj sedajle, maja meseca, dokler je uši še malo, ie treba Kiceti z uničevanjem, kajti junija in julija se ze tako namnože, da jim skoro ne moremo več do živega.
Najbolj škodljive so listne uši, ki zaje-
dajo vse sadno drevje, zlasti dokler je mlado, pa tudi skoro vse druge kulturne rastline. Prve listne uši se pojavijo takoj, ko sadno drevje začne brsteti. Iz drobnih črnih jajčec, ki so na gosto posuta po vejicah se že koncem aprila izležejo prve ušice, ki takoj v gručah oblegajo popje, ko se jame i razprezati. V tisti meri kakor drevje zeleni in se poganjki daljšajo, se množe tudi uši in kmalu so listi na spodnji strani in pozneje tudi vršički poganjkov na gosto zasedeni od uši. ki vse pojejo drevesu tako-rekoč kri Kaj čuda torej, ako se listi sfrk-nejo in mladje zaostane v rasti in se na vse strani krivi, pozneje pa celo usahne. Kako se pa zaiealalec hitro množi! Dognali so, da se iz ene samo uši čez leto namnoži do 2 milijonov potomcev. Iz tega je jasno razvidno zakaj moramo zatirati precej pno spomladansko zalego.
Znano je, da se povsod, kjerkoli se pokažejo listne uši, pojavijo tudi mravlje. In še dandanes niso redki sadjarji, ki pripisujejo vso škodo, ki jo napravijo uši, mravljam. To pa seveda ni res. Mravlje so le nekake spremljevalke in negovalke listnih uši, ker jim diši sladed sok, ki ga izločajo uši in razbrizgavajo po listih. Takoj, ko preženc-mo uši, izostanejo tudi mravlje kar same od sebe. Nasprotno se pa uši nič ne zmenijo, naj mravlje še tako preganjamo.
Sedaj najbolj zanesljivo in splošno v r bi za zatiranje listnih uši je 1 odstot. raztopina tobačnega izvlečka, ki ji dodamo še nekoliko milnice iz ma-z a v e g a mila. Odtehtano množino tobačnega izvlečka (na vsak liter votle 1 dkg) zlijemo kar v vodo, kjer se takoj razpusti. Milo pa prej razstopiino v vodi in šele potem prilijemo dobljeno milnico raztopini tobačnega izvlečka in dobro zmešamo. V to tekočino potem pomakaino ušive vršičke ta! o, da se temeljito zmočijo vse uši. Zgodaj spomladi, dokler so mladice še kratke in krhke, jih pa ne smemo pomakati. Tu pa ne gre drugače nego da tekočino brizgamo po ušivih vejicah ln listih. V to svrho pa moramo imeti primemo brizgalno ali razškropilnik, kajti drugače ušem ne pridemo do živega. Kdor ima kaj več sadnega drevja, naj si na vsak način pravočasno omisli razškropilnik, tobačni izvleček in mazavo milo. Vse te potrebščine bi morala imeti v zalogi Vsaka podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva in podružnice kmetijske družbe.
Drugi škodljivec iz družine rastlinskih uši jo krvava u š, ki pa ni tako splošno razširjena kakor listna. Vendar pa se pojavlja marsikje in tudi njena škoda ni tako majhna, ako zajedalca zanemarimo, da se razmnoži. Zajeda samo jablane ln sicer po deblu, vejah in vejicah, posebno, kjer so kake rane, ki se celijo. Na takih krajih je namreč koža najbolj nežna in jo
Priporoča se PRVI SLOVENSKI ZAVOD
Vzajemna zavarovalnica
LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 17
ki Je c din t te vrstel - Podružnice: v CEL IU f;«5'33n - ZAGREB, Hacelncva ulica 12 -SARAJEVO, Koroščeva ulica 15 In v SPLITU, ulloa XI. puka.
uši lahko prebodejo. Uš opazimo Drav lahko in že od daleč po beli volni, s kater« so pokrite naselbine. Zatiranje je mnoen laže nego pri listni uši. Dotična mesta nam reč nnmažemo s kako jedko tekočino, ki raztopi tisto belo volno in pomori uši Dobro se Bponaša v to svrho arborin ki mu dodamo za polovico vode ln to tekočino s trdim čopičem razmažemo po napadenih mestih. Kjer pa ne moremo s čopičem blizu, moramo pa arborin razbrizgati, da zadenemo vse uši, ki so včasih skrite v'raz-pokah in jim ni prav lahko priti do živega' Tudi arborina bi morale imeti podružnice vedno v zalogi.
Konečno imamo na sadnem drevju še neko uš, ki je ponekod uničila obširne na-sade češpel j. To je pa k a p a r. Dorasle samice čepe pod to kapice nepremično na svoji zalegi ter sesajo sok iz vej in vejic, Zatiramo jih najlaže po zimi, ko je drevje golo. O tem škodljivcu bomo pisali obširneje ob ugodnejši priliki.
Vinarsko društvo v Mariboru.
V soboto, dne 2. aprila t. 1., se je vršil v prostorih srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru ustanovni občni zbor nove enotne organizacije vseh vinogradnikov v mariborski in ljubljanski oblasti pod imenom »Vinarsko društvo v Mariboru«. Društvo ima namen, da vsestransko pospešuje vinarstvo in vse panoge kmetijstva, ki «o z njim v zvezi. Društvo bo delalo na to, da pospešuje združitev vseh kmetijskih organizacij v Sloveniji in celi državi v eno veliko, močno, vse panoge kmetijstva nastopajočo organizacijo.
Po sprejetju društvenih pravil je bil izvoljen odbor, kateremu stoji na čelu kot predsednik g. Gabrijel Majcen iz Maribora; prvi podpredsed. je g. krnet. svet. ing. Jos, Zidanšek iz Maribora; drugi podpredsednik je g. obl. poslanec Jo s. Nemanič iz Dolenjske. V odboru so gg. I. Globelnik, Lavo-slav Bučar, Joško Janežič, ing. I. Zupanič, Ing. S. Goriup, Miha Brenčič, Jos. Zabavnik, Lojze Zupanič, Srečko Hobič, Klotar Bou-vier, Jakob Rajh, Itobert Košar. Virilisti so: oba kmet. refer. mariborske in ljubljanske oblasti, ravnatelj srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru ter ravnatelj kmetijske šole na Grmu. Računska pregledo-valca sta gg. J. Sottler in dr. Lašič.
Po izvolitvi odbora je bila predlagana zahvala in zaupnica g. vinarskemu ravnatelju Puklavcu, ki je radi svoje predčasne upokojitve odložil vsa svoja čas-hia mesta ter obenem prošnja za njegovo nadaljne sodelovanje. Predlog je bil soglasno epre"
H	. .
Novoustanovljeno društvo začne izdajati maja meseca svoje glasilo — mesečnik — »Naše gorice«. Glasilo bo obravnavalo poleg vinarstva in kletarstva tudi ostalepfr
Prepričajte se mggfflfo fZ^ClHOV
o trpežnostl
iz prve kranjske vrvarne
IVHtl H. HDHMIC
LJubljana, S?. Pelra cesta S« »
1» pri podrulnlcth v Mariboru, Vetrlnjska 10 in » Kamnita, 5«'"«!l
Stov. 18.
»DOMOLJUB« 1927.
Stran 289.
noge kmetijstva, k! so v zvezd z vinarstvom. Člani društva dobijo list brezplačno; za nečlane stane 40 Din. Članarina znaša za tekoče leto 20 Din.
Vinogradniki In prijatelji vinogradništva pristopite k Vinarskemu društvu, ki si je stavilo kot svojo glavno nalogo ščititi v gedanjem težavnem gospodarskem položaju le Vaše interese. Prijave sprejema društveni tajnik ing. Ivo Zupanič, srednja vinarska in sadjarska šola v Mariboru.
Stanje našesa kmetijstva.
(Iz poročila poslanca dr. Milavca v ljubljanski oblastni skupščini.)
Uvodoma moram najprej konštatirati, da so se smernice, katere dajejo razni predlogi, po možnosti upoštevale. Gospodje iz kmetijskega odbora morajo to potrditi.
Kriza kmetijstva.
Visoki zbornici je znano, da je naše slovensko kmetijstvo v krizi in da se bliža naš kmet obubožanju in to g precej hitrimi koraki. —
Dva pojava, gospodje poslanci, meni ve liko povesta. Ko smo študirali v gimnaziji, nas je bilo kmetskih fantov velika večina.
Danes je drugače. Razmeroma malo kmetskih sinov vidimo po šolah in zdravnik, ki ima nalogo zdravniško pregledovati dijake, mi je pravil, da so kmečki sinovi izmev vseh najbolj sestradani. Zakaj? Kmetsko posestvo danes ne prenese stroškov za vzdrževanje otroka v šoli!
lil drug pojav: Naš kmet leze zopet v dolgove, in to danes, ko obstoji tendenca, da se naš dinar dvigne in ko cena kmetskim posestvom pada. Kako mora naš kmet v dolgove, povedo tele številke: V Sloveniji je bilo 1, 1920 18 javnih dražb kmetiških zemljišč, 1. 1923 že 76 in 1. 1925 že 481!
Naše kmetijstvo je v zadnjih letih pred vojno polagoma napredovalo. Svetovna vojna je napredek ustavila, pridobitve prejšnjih let deloma uničila. Vojska je zahtevala od našega kmeta največji davek, krvni in nabiralni. (Tako je!)
In po vojski! Centralne vlade niso razumele potreb našega kmetijstva; v državnih proračunih vidimo, da se je kmetijstvo vse premalo upoštevalo, v 8 do 10 milijardnih proračunih najdemo razmeroma male zneske, 200 milij. dinarjev in še od tega so šle znatne vsote za osebne Izdatke in mnogo se je dalo za brezkoristne podpore zgolj strankarskega značaja.
Proti centralizmu.
Visoka zbornica I Mi vidimo, da se centralizacija uprave in pospeševanja kmetijstva "i obnesla. Lahko bi bili merodajni faktorji že poprej prišli do tega spoznanja, mnogo škode bi bilo preprečene in mnogo dobrega ?j se napravilo. Danes menda ni nikogar več, W se upiral temu, da preide skrb za pospeševanje kmetijstva v oblastne skupščine. \ viharno pritrjevanje cele zbornice.)
Mi bomo nadaljevali tlelo dež. odbora na Polju kmetijstva. Mi moramo ustaviti in aa-ezih propadanje našega kmeta. Dejstvo je, , lr»anio v Sloveniji ogromno večino malih «metii in da je velika večina slovenskih Kmetskih gospodarstev pasivna,
Najvažnejše panoge našega kmetijstva.
Dobra tretjina naše poljedelske zemlje služi poljedelstvu v ožjem pomenu besede, polovica služi živinoreji, ostanek pa odpade na vrtove, vinograde in močvirja. Iz posameznih Statistik ugotovimo, da ne pride na enega knietskega prebivalca niti polovica hektarja njiv (0.46 ha) in če vzamemo v po-štev vse prebivalstvo v oblasti, pride na osebo komaj dobra četrtina ha (0.29 ha). In iz tega sledi, da pridelamo najvažnejšega hraniva, t. j. iita mnogo premalo celo za prehrano kmetskega prebivalstva samega, do čim nekatere druge pridelke lahko izvažamo (krompir, sadje itd.).
Za slovenskega kmeta je važen del kme tiškega gospodarstva živinoreja, važnejši še kakor poljedelstvo. Kakor sem že omenil, služi slcorajj dve tretjini kmetijske zemlje živinoreji. Po statistiki iz 1. 1924 pride na 1000 kmetskih prebivalcev 91 konj, 612 govedi in 460 prašičev. V primeri s Statistiko iz 1. 1901 smo nekoliko nazadovali. Večina naših poljedelcev oz. živinorejcev je malih posestnikov in redi živine komaj za najnujnejšo domačo potrebo (mleko, vprega, gnoj.)
Tretja panoga našega kmetijstva je gozdarstvo. Nad eno četrtino gozdov je v rokah 285 veleposestnikov, ostalo v rokah srednjih in malih posestnikov, tako da pride na enega veleposestnika povprečno 640 ha gozda, na enega malega kmeta pa povprečno J.77 ha, kar je tudi za domačo porabo premalo. Gozdovi so največje bogastvo Slovenije, najvažnejše naše izvozno blago. Večji posestnik krije iz gozdov primanjkljaje svojega poljedelstva, ogromna večina pa tega ne more, ker ima gozda komaj za najnujnejše lastne potrebe. Pa tudi tukaj gre na slabše, ker so mnogi vsled krize v poljedelstvu bili primo-raui izsekati svoje gozdove.
Visoka zbornica! V velikih obrisih sem podal sliko našega kmetijstva. Niti poljedelstvo, niti živinoreja nista v stanu zadostno preživljali malega in srednjega kmeta, gozdov pa tudi nima toliko, da bi Iz njih kril svoje primanjkljaje. — Malega in srednjega kmeta ne more več preživljati domača zemlja, zato vidimo pojave: zadolževanje, beg od doma v mesta in industrijske kraje, kar veča brezposelnost. Kriza je lnkajt Kateri so vzroki te krize In sredstva za odpomoč?
(Dalje prihodnjič.)
Denar.
g Uradni tečaji za maj 1927. Finančni minister je določil nastopne službene tečaje za mesec maj: 1 angleški funt 276.50 dinarjev, 1 turška lira 247.20, 1 napoleon-dor 218.70. Din, 1 turška lira 247.20, 1 kanadski dolar 56.40 Din, 1 ameriški dolar 56.85, 1 kanadski dolar 56.40 Din, 1 nizozemski goldinar 22.75 Din, 1 švedska krona 15.20 Din, 1 danska krona 15.16 Din, 1 norveška krona 14.40 Din, 1 zlata nemška marka 13.50 Din, 1 švicarski frank 10.95 Din, 1 madžarski peng8 9.95 Din, 1
narjev, 1 francoski frank 2 28 Din, 1 češka krona 1.68 Din, 1 grška drahma 0.75 Din, 1 bolgarski lev 0.41 Din, 1 rumunskl lej 0.36 Din,
g Dvig italijanske lire. Že precej časa se razburja javnost zaradi močnega dviga italijanske lire. Temu pa ni morda vzrok zboljšanje italijanskih financ in zmanjšanje obtoka bankovcev, ampak je to posledica velikega dotoka tujega kapitala v obliki deviz. Amerika je namreč posodila Italiji okrog 153 milijonov dolarjev (8700 milijonov dinarjev), Ker pa zaradi defla-cijske vladne politike ni mogoče na podlagi teh deviz izdati novih novčanic, se je ponudba deviz povečala in povzročila naraščanje lire. — To pa ni posebno razveseljivo za italijansko gospodarstvo, še manj pa za njeno industrijo, ki ji je izvoz popolnoma zaprt. Nasprotno se uvoz veča in je posebno za našo lesno tržišče to izredno ugodno, ki pridno izvaža v to državo. Vendar ni ravno gotovo, če bo ta dvig še dolgo trajal in kako visoko ga bodo finančniki gna,i. Omeniti je tu, da se je v zadnjem času lire polotila v inozemstvu tudi poklicna špekulacija, vsled česar so mogoča presenečenja v tej ali oni smeri. Tako je začetkom minolega tedna poskočila lira od 310 Din za 100 lir naenkrat na 330 Din v Zagrebu, toda čezi par dni zopet padla nazaj na 300 Din. Na vsak način treba pri kupčiji z Italijo največje previdnosti. Italijanskemu gospodarstvu bo pa to valovanje na vsak način škodovalo. Splošno se pričakuje, da se bo lira na sedanji višini začasno obdržala,
Cene.
g Ljubljanski trg. Promet na ljubljanskem trgu je v ziadnji dobi stalen in brez posebnih sprememb. Edino kar je zabele« žiti,' je izreden ' dotok krompirja, ki ga kmetovalci dovažajo v velikih množinah na trg sedaj, ko so ga večinoma posadili. Zaradi tega so mu tudi cene padle od £ na 1 Din. Iz ptujskega okraja se sliši, da se ga tam dobi že po 50 para. Nepraktično je od kmetovalcev, ki zadržujejo krompir, dokler so cene primerne, ko se pai bliža saditev, ga vržejo v velikih množinah na trg, pri tem si pa sami Izpodbijajo cene.
Zelenjave je na trgu obilo in zato tudi cene popuščajo. Ostalim živilom so cene neizpremenjene. — Cene krmilom so nekoliko popustile. Tako se prodaja seno za 100 kg od 75 do 80 Din, otavia 75—85 Din, slama 30—45 Din, škopi 1.25 do 1.50 Din za komad.
g Žitni trg. Kljub temu, da so porodila o stanju posevkov v Evropi v splošnem povoljna, je na žitnih tržiščih opažati okrepitev cen. To pa zanaditega, ker je bila kupčija v Evropi že več mesecev precej mrtva in so zato zaloge že pošle. Te visoke cene se pa predvidoma ne bodo držale. Važno je namreč to, da tudi Rusija >oroča o ugodnem stanju svojih posevkov n polagoma dobiva zopet svoj nekdanji svetovni pomen na žitnemu trgu. — Na našem žitnem trgu so cene še precej stalne. Tako beleži Novosadska blagovna borza te-le cene: Pšenica baška za 100 kg v celil vagonih 307.50 do 308 Din, oves bašld 187.50 Din, koruza baška, okolica Novi Sad 160 do 161 Din, banatska 156.50 Din, moka baška »Oc 450—460 Din, otrobi sremsld 165 Pta,
»DOMOLJUB« 1M7.
J>tev. Ig,
g Položaj na tržišču jajc. V zadnjem času so se v naši državi gibale nakupne cene med 75 do 85 para komad, a na drobno so dobi na slovenskih mestnih trgih komad po 0.75 do 1 Din po kakovosti. Iz Slovenije se je izvažalo precej blaga, a so obeta zmanjšanje izvoza, ker povpraševanje v inozemstvu popušča. Nemčija pokriva svojo potrebo z ruskim blagom, ki prihaja v velikih količinah na ta-mošnja tržišča. Anglija je zadostno preskrbljena z domačimi, Inozemskimi in prekomorskimi jajci. Zelo je popustilo povpraševanje po našem blagu s strani Italije.
g Znižanje cene soli. Dne 27. aprila je monopolska uprava z brzojavno okrožnico obvestila vsa monopolska skladišča soli, da je odobreno znižanje monoj>olske takse za sol. Zaradi tega se zniža oena kuhinjski soli za 20 odstotkov. Istočasno se zniža tudi odškodnina za vreče od 16 na 12 Din. Monopolska skladišča soli so za nekoliko dni ustavila oddajo soli, dokler ne dobe še pismenega navodila. Na to se bo oddajala sol po novi ceni.
g Lesni trg. V zadnjem času smo izvozili v Italijo precej gradbenega lesa, Četudi so cene z ozirom na dvig lire precej nizke. Tudi gradbena delavnost v Jtaliji ni posebno živahna, kar je v zvezi s krizo deflacijske politike. V splošnem je lesna industrija z naročili zadostno preskrbljena in večina podjetij obratuje s polno zmožnostjo. To je jw>sledica ponovnega dviga lire, vsled česar se Italija bolj zanima za nas les. — Rumunska lesna industrija je pa zaradi zadnjega dviga leja prišla v težak položaj, kajti Jugoslavija, Češkoslovaška ln Poljska ponujajo v Inozemstvu les po tako nizkih cenah, da je rumunski izvoz nemogoč. Številne velike tvrdke so zaradi neugodnih izgledov sklenile likvidirati. Take posledice ima neupravičen dvig valute na gospodarstvo države.
gJugosIovanske eene lefla. V splošnem so tu označene cene merodajne za vagoipke pošiljke za blago naloženo na oddajni postaji in sicer za kubični meter: hrastovi hlodi I. vrsto 600—1200 Din, II. vrste 400 do 600 Din, III. vrste 250 do 400 Din. Hrastove de3ke 1500—2200 Din, hrastovi frizi I. vrsto 4—7 cm širine 1300 do 1600 Din, I. vrste 8—12 cm širine 1600 do 1900 Din, trami monte 1000—1500 Din, doge za sode 60—90 Din, bukovi hlodi 200 do 300 Din, bukove deske parjene 1000 do .1300 Din, neparjeue 900 do 1100 Din, bukovi frizi parjeni 700 do 900 Din, javorovi hlodi I. vrste 400 do 600 Din, jesenovi 400 do 1000 Din, brestovi 200 do 500 Din. Hrastovi železniški pragi za komad od 14 do 65 po dolžini in obsegu, bukovi železniški pragi 35 do 39 Din. Bukova drva od
V t l5. Dln za 100 k8- hrastova drva 14 do 18 Din. Bukovo oglje 70 do 80 Din za 100 kg.
Živina.
g Živinski sejem v Ljubljani. Prignanih je bilo 246 konj, 4 žrebeta, 25 volov, 23 krav, 4 teleta in 329 prašičkov za rejo. Kupčija je bila zelo slaba. Prodanih je bilo 18 koni, 7 volov. 9 krav. 4 teleta in 145 T
prašičkov. Cene za kilogram žive težo so bilo: voli prvovrstni po 9 Din, drugovrstni po 8 Dhi, tretjevrstni po 7.50 Diu, krave debele po 5-6 Din, krave klobasa-rice po 3-4 Din, teleta 11.50-UžDin. Konji so se prodajali od 500 do 5000 Din komad. Prašički za rejo po 500 do 600 dinarjev par. — Ceno volom so bile čvrsto. Inozemskih kupcev ni bilo.
g Živinski sejem v Mariboru. Dogon jo znašal 11 konj, 6 bikov, 69 volov, 247 krav in 21 telet; skupaj 354 komadov. Povprečne cene za kilogram žive teže so bile: debeli voli 8 Din, poldebeli 7—7.50 dinarjev, vprežni voli 7.50, biki za klanje 5—8.75 Din, molzne in breje krave 5 do 6 Din. Prodanih je bilo 200 glav, od teh za izvoz v Italijo 27 in za Avstrijo 12. —< Mesne cene so bile: govedina 8—18 Din za kilogram, teletina 10—19 Din, svinjina 15—27 Din. — Kupčija je bila v splošnem slaba.
izvoz in uvoz.
g Izvozna carina na jajca in perutnino
— znižana. V zadnji dobi je Švica zvišala svojo uvozno carino na jajca, vsled česar je bila naša izvozna trgovina s temi predmeti hudo prizadeta. Da to odredbo omili in onemogoči nadaljnji izvoz tega izredno važnega blaga, je imel kmetijski minister razgovor s finančnim ministrom zaradi znižanja izvozne carine na jajca in perutnino. Finančni minister je pristal na razne olajšave, ki bodo stopile v najkrajšem času v veljavo.
g Izvoz vina iz Banata. Zadnje dni se je začel izdatnejši izvoz vina iz Banata. Izvoženih je bilo 20 vagonov v Nemčijo, 20 v Avstrijo, 5 v Čehoslovaško, manjše količine pa tudi v druge države. V Vršcu se mudi mnogo inozemskih zastopnikov. Banaško vino se bolje izplača Avstriji in Češkoslovaški kljub visoki carini 5 ilo 6 dinarjev za liter.
g Francija Želi vina iz Jugoslavije. Neka francoska tvrdka v Beziersu na Francoskem išče večje količine belega ali črnega namiznega vina, 9J4 do 10 stopinj močnega, ki se da lahko shraniti. Interesenti naj stavijo svoje ponudbe na naš konzulat v Parizu s pozivom na štev. 225 od 8. aprila. Cene je staviti za hektoliter franko Delle Homt-Rhim ali cif Mar-seille.
Razno.
d Sem nji od 9.-21. maja Gradac pri Črnomlju (13.); Moravče (16.); Koprivnik pri Kočevju 12.); Mozelj (20.); Nemška Loka (14.); Reka (16.); Sodražica (12.); Vrbovec pri Kočevju (9.); Studenec v krškem glavarstvu (16.); Videm v litijskem glavarstvu (16.); Zagorje (12.); Ljubljana (11.); Senožet ob Savi (20.); šmarije pod Ljubijanv (10.); Cerknica (9); Kandiia (19 ); Lukovec (16.); Velika Loka (12 V
23 BSe Bre« n^e Ptuja (9); Pilstajn (16.); Videm ob Savi (21)
g Na specialni imnorejsko-poljedelslci soli na Grmu (Novo mesto) se vrše dne 16 maja t. 1. dvodnevni teoretični in praktični tečaj za pridelovanje krme. Oba dneva začne pouk ob 8 dopoldne. V tečaj se sprejme le dvajset prosilcev. Revni udeleženci T
čaja, dobijo na zavodu brezplačno hrano in prenočišče. Kdor so namerava udeležiti te-čaja, naj se prijavi po dopisnici najpozneje do 9. maja, da bodo nato vsi sprejeti lahko pravočasno obveščeni.
g Praktični tečaj za gospodarske va. jence. Gospodarske vajence sprejme speci, alna živinorejpko-poljedelska šola na Grmu za dobo od 1. jun. do 31. okt. 1927. Spre-jemni pogoji so: starost najmanje 16 l0f telesna sposobnost, neoporekljivost ter do-' vršena osnovna šola. Prednost imajo kmeč ki sinovi, ki ostanejo na domačem gospo, darstvu. Gospodarski vajenci se uporab, ljajo za delo v vseh panogah šolskega go. spodarstva, zlasti v sadjarstvu in vinarstvu in uživajo tudi teoretičen pouk pri delu' kjer so zaposleni. Zato dobivajo prosto hrano in prosto stanovanje. Gospodarska pra. ksa je izvrstna predpriprava za vstop v šolo s 1. novembrom 1927. Pri sprejemu v šolo imajo gospodarski vajenci iz ljubljanske oblasti, in sicer, ako izpolnijo ostale pogoje, Lastnoročno, na vso polo pisane, s 25 Din (5 + 20) kolkovane prošnje s priloženim krstnim listom, domovnico, zadnjim šolskim izpričevalom ter izpričevalom nravnosti, je poslati do 20. maja 1927 ravnateljstvu specialne živinorejsko-poljedelske šole na Grmu pri Novem mestu.
g Načrt zakona o železniški mreži, Na podlagi sklepov železniške konference je prometno ministrstvo izdelalo načrt zakona o železniški mreži, ki ga je sedaj poslalo vsem ministrstvom. Namen toga zakonskega načrta je, da se ugotovi splošni načrt bodoče železniške mreže. Ministrski svet bo izdelal končno obliko tega zakona, g Razvoj poljedelsko proizvodnje v Avstriji. Avstrijska vlada skuša že nekaj let z vsemi sredstvi dvigniti poljedelsko proizvodnjo, kar ji je v mnogih ozirih tudi uspelo. Strokovnjaki poudarjajo, da bo že letošnja letina-rži, ječmena, ovsa, koruzo in krompirja krila vso potrebo domače potrošnje. Uvažati bo torej treba le primanjkljaj v pšenici, ki znaša danes še 40 odstotkov konzuma. Da bi se tudi ta primanjkljaj kril, je potrebno povečati s pšenico zasejano ploskev za 140.000 hektarjev ali pa dvigniti žetveni donos. Letošnji proračun je določil sredstva za pridobitev 10.000 hektarjev nove rodovitne zemlje. Politika vlade gre za tem, da se dvigne pridelek pšenice na višino porabe. — Tudi v drugih Industrijskih državah n. pr. v Čehoslovaški) opažamo ista stremljenja v kmetski politiki, ki so posledica pretirane zaščitno-carinske politike srednjeevropskih držav. Kmetijske države so branijo uvoza industrijskih proizvodov, zato so industrijske državo primorane povečati poljedelsko proizvodnjo, da se ubranijo uvoza poljedelskih proizvodov.
Pozor gasilci! L^jffl^S^
liko zalogo CEPIC, NARAMNIC ln v»eh d rož" potrebščin za gasilce, najsibo za aarže ali moštvo,
Prosim, da v »lučaju potrebe ne prezret« m0!8 tvrdka, kar bo le v Va5o korist.	,
Največja izbiral	Najnižje oene l
ELIGIJ EBER, krznarstvo, LJUBLJANA, Kongresni trg Itev. 7.