Si. 98. V Trstu, v sredo 9. decembra 1885. Tečaj Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko •V edino«* J« Ml.« • EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako srede in sabat« o poludne. Cena za v»* leto je <5 pld., za polu leta 3 pld., za četrt leta 4 gld. BO kr. — Posamezne «e dobivajo pri opravniitvu in v trafikah v Tr«t« po 5 kr., v fiorlol in v Ajdovščini no O kr: — Naroimnt, reklamacije in ins«rate prejema Opravnlitv«, vla Ttrrenta, »Nova tiakar.iča se. Princezinja pa zgine v onem trenotku z t bližnjimi grmiči, ne da bi j) zapazili. »O! kako krasna si, RuŠen 1«, — pravi sultan, »lepa kakor iv >j glas. Da. ti nisi nikak dar iz človeške roke, na| bo tudi roka princezinjj, le neoo te je poslalo k meni. Mi hočeš darovati svoje srce, Rušen? Uboga sužnji je pobesila oči ter mol* čala. »R^ci le eno besedico, RuSer, prosim tel« — Ona se ne gane; stala je kakor mra-mornata podoba; bleda, skoraj m:tva je bila. »Nočem te silitil« —nadaljuje sultan — »dovoli mi samo. da povem, kako m je tvoje petje lilo nova upanja v moie srce. Ne boj se, ne zahtevam druzega od tebe. nego d > me ne sovraži, da mi ostaneš čirobnica, ki mi daje vero v srtčo!« — RuŠen molči vedno. »Ne misli, da stojiš pred svojiua gospodarjem, pred sultanom; — tvoj suženj f*m, gospoduj neomejeno nad menoj! Zel-š kaj, povej! Hočeš velevati, kar vdri! Vse se mora uklanjati tvojej volji!« Rušen zaplaka in svitle solze se jej vdero po licib. »Ne, ne, tega nočem!« — zakllče M ust .f i. — »Če se me boj 18, Či ti dela bolečine moj govor, pa odidem! Pomiri se, draga, — uja grem; spominjaj se na onega naroda, h kojim taki odpadki pribeže, še sprejmejo ter mej svojo štejejo. Ali, nekako predaleč stno zašli, z našim razmotrovanjom, ne da bi odgovorili na zgornje vprašanje: jeli ro-doljubnost Slovanov pretirana in sovražna drugim narodnostim? — Ako takozvanoga panslavizma ni, tudi slovanska rodoljubnost ni drugim narodnostim Škodljiva niti sovražna, kajti, ako kak narod drugega naroda jezik sovraži, prvi korak njegov je, da ga iŠČe vgonobiti in zatreti; Slovan nikakor no išče pokončati in zatreti družili jezikov in narodnosti — ni toraj tem sovražen niti pogubonosen, ampak on jih spoštuje ter pušča naj se širijo in olikujejo, samo da ne na njegovo škodo. (Daljo prih). me, kakor se bom jaz na tel« — Vstal je in šel nekoliko korakov od nje, potem se je zopet usti vil. »Ali te bom jutri še videl?« — »Kedar zauk.ižeš!« — bile so njene prve besede. »Kdir ti hoč^š, RuVn, kedar mi ti dovoiišl« -- »Ti si m« j gospod, ukazuj, a jaz te bom slušala 1« »Smem li jut'i priti? Me li sp ejmeš?« Ru*e i preknži roko ni prsi ter se globoko prikloni p ed sultanom ! »Ce prideš, pripravljen t je tvoja sužnja ti služiti t« — Must.fi zmaje z glavo, utrga eno cvetico t^r odide. Lmbil je to čisto, lepo bitje in ni je ljubil, k ikor je navada ljubiti haremske krasotice. To mu je bila prva misel. D uga p t — Zjtnira! — Udaril se je s pastjo po Čelu. Ali mu je postala Zemira už-* tako malo mari ? Ali je druga tako nigloina oropala njegovo srce? Ne, stokrat ne! Toda ona ga je zapoiila, kljubovala inu, — zaslužil je kizen. P.i da Iti on ljubil zda) drugo. — ne, to je prevelika, preobčutljiva kizan! Ali bi mu to o I pustila? Duševni bo| je bil v njem, vso noč ni mogel ^p^ti. Ni si velel zdravila, ni našel izhoua iz labirinta, v kojem se je zgub'lo njego ) čulo petje, spremljano s kitarami m tamburicanu. T<> so uspravljale sužnj*. koje so bile odločene v postrežbo RuŠeui. »Ali me sovražiš?« — praša vendar konečno sultan. »Sužnja ne sme ni sovraž ti, ni — ljubiti I« Mustafa gl0b0K0 vzdahne. Manjkalo mu je srčnosti, d.i bi tosluiko, trepetajoče liitje z solznimi očmi pritisnol na svoje prsi. Zadovoljil se je, d t jo je gledal. A tudi pogled ua njo ga )u ranil, kajti HuŠćn je bila Še ve ino žalostna, mrzla, poloa spoštovanja do sultana. Dvomil pa ni. da oraeči to nedolžno src-i z svojimi nježalml besedami, da jo zmaga in zato je skleuol potrpežljivo čakati, da se mu sama uda. »Si jezna na me, — hočeš, da odidem ? — reče jej. »Jaz sem tu, da te kratkočasimo. — odgovori RuŠen, a pri tem bolestuo vzdahne, — »ukaži, kaj naj stori tvoja suž ija !« — »Jaz ne ukazujem, jaz prosim 1 Z i poj mi toraj kiko pesen I«— Rušen vzame kitaro ter začne peti. A.lt pesen, ki jo je pela, bila je prav tako tužna, kakor nje obraz, kakor nje črno okol (Dalje prib.) K D I N O ST klada, ki bode odgovarjala vkupnemu p* i -ratnetn 11 dolgu, ki obstoji v pojedinih okrajih, kajti spominana pos< j la so b la riela samo zato, ker privatni dolžniki niso spolnjevali svojih dolžnosti. O igovtirja mu d- ž. odbornik dr. Petris, ali jako Š-pavo, da si je bil na to pripravljen, kar so dokazovali akt*, ki jih je senoj prinesel. Mej njimi tuli izrezek iz necega brv. lista, iz katerega je očital manjšini, da s tako pisavo ne Žili sarno dež. zbora in odbor i, nego tudi cesarja i ministre (1/ ker je napet j na proti zakonu, katerega le cesar sankcijoniral vsled nasveta ministrov. Dr. Laginja na to zatrjuje, da se je mnogo trudil i stv.ir temeljito prouči), a da hi pottvha bila, da lako store tudi gospodje \t, većine, koji se svojimi ugovori dokazujejo, da je ne u nrjo. Ni očitanje D. Petrisi ni odgovatjil, menda se mu nt vredno z ielo. A večini je zagotovil, da bi jj mnogo r.izjisnij, ako se d »i. zi>or presnuje v plenarno konferenco, v javnej seji teg i neče storiti. Dež. glavar dr. Vidnlič s^oiločio za varuje proM t*mu in opomue dr, Laginp, da je z imuniteto zavarovan in naj javno govori, na kar mu dr. Laginj i odvrne, da je to njemu prav dobro znano, a da neče za druge jem-ti kostanja iz žrjavice. Dr. Petris zopet govori, a m mu dano dr.Laginjeve trditve ni najmanje t-vreći, ko se je š-i dr. Cimpit-lli enako dr. Pe-trisu izrekel proti predlogu, sklenola seje debata. Zdaj se je stvar neprič ikovano obr-nola. Ogiasil se je dež. glav. namestnik — vodja večine — dr. Amoroso in pnćel z nova debato ter v jiiko mirnem govoru izjav i naposled, da bode glasoval za 1. točko predloga! Dr. Cimpitelli, ki jj prej podpiral dra. Petrisa proti predlogu, sklad.i se zdaj z g. dr. Amorosotn. Dr. Laginja terja, da se za vse tri točke vkup glasuje, češ,-eče obrnem proti dru. Amorosu, naj bo ali vse božje ali vse vražje. Dež. glavar omenja dru. Liginji, da more od svojega predloga odstopiti. Ako neče, da je predsedniku prosto, dati ga na glasovanje, kakor se mu primerneje zai. Počakal je trenutek, a videč, da dr. Lagi uja molči (— ker je koristno za deželo, ako se tudi samo 1. točka sprejme—) da v smislu dra. Amorosa najprej 1. točko na glasovanje, katera se sprejme z veliko večino. Za njo glasujeta i dr.Petris i dr. Cimoitelli, a dr. Laginja ne vstane t in o. točka 03laueti v manjšini, Zi njo glasujeta poleg slovanskih poslancev tudi Ivatićič I dr. Bolmarčič. Hešij > se še nekateri računski sklepi in šolski proračun za 1886. brez debate. O zadnjem je re fer i ral Spinčič. Goriški (Tretja seja dne 1 decembra) Predsedoval j* deželni glavar vzviženi gospod Frane grof Coronini, navzoči so bili vsi poslanci razen dr. Abrama in barona Ritteiji, ki sta bila bolna. Prebral in potrdil se je zapisnik prejšnje, seje v slovenskem in italijanskem jeziku D-želni glavar naznani razne petič je iu prošuje ki so došle, ter jih odda većinom petirijskemu, nekaj tudi legalnemu odseku. Na to d u besedo poslancu dr. Gregorčiču, ki prebtre interpelacijo o neopravičenih pristojbinah za komisije, katere računi in ti-ja c. k, mestno oredjena in okrajna sodniia v Gorici, Deželni glavar izroči interpelacijo vladnemu zastopniku, ki objavi v italijanskem in slovenskem jeziku, da jo predloži visokej c. k. vladi in da si pridržuje pravico, odgovoriti na njo, ko dobi potrebno poročilo. Dežel ni glavar naznani, da je določil vojni minister v j oruzumenji z drugimi oblastmi, naj bi se vr ili prihodnje leto vojafki nabori v krajih, kderso nastanjena okrajna glavarstv., za v,e sodnijske okrnje, spa iajoče pod isto okrajno glavarstvo, a deželni odbor da se je temu ustavil in da jeskhtol peticijo do visokega c. k. mini-sterstva, naj bi se tudi prihodnje leto vojaiki nabori vršijj tam, kder imajo sod-nijski uradi svoje sedeže. Za to peticijo predlaga deželni odbor nujnost, ki se spvej me, iu na to prebere odbornik g. Ivan Gasser peticijo, ki se seglasno sprejme. Na io preide zbor k dnevnemu redu in rešuje stvari po uaslednjej vrsti. Volijo se dr. A. Gregorčič, dr. Al. Roj:e, dr. Venuti iu dr. Verzegnassi kot verifikatorji da bodo potrjevali sejne zapisnike po ste nograflČnih zapiskih, kadar bo treba. Sprejme se načrt postave, p0 katerej se loči davčna občina Koblaglava od upravne občine Stanjelsk". Odobri se načrt postave, ki določuje, kako naj se razdelijo občinska zemljišča Nosenska v županiji Kožbanski Dovoli se razdelitev občinskih zemljišč Brdo in Belovec v občini Štnarijski. O vseh teh nasvetih poročati bi bil moral dr Abram; a ker je bil zadržan, namestoval ga je ar. vitez Tonkli, ki je poročal tudi o na*le Injej točki. Sprejmejo se načrti postav, s katerimi se je dovolila razdelitev zemljišč v Planini, v Dolenjih in v Gorenjih Novakih pri Cerknem, katere postave bile so uže lani sprejete, pa ne potrjene, ker so se nahajale v njih nekatere pomanjkljivosti. Ivan Gasser poroča o stavbenem redu za mesto Gorico z davkarskimi občinami Grafenberg, Pristava in Rosenthal, ki se sprejme z onimi premembami, katere je k lanskemu načrtu nasvetovala visoka c. k. vlada. Pri posvetovanji o cestnem policj-kem redu opomni poslanec dr. Ve-nut. da v S italijmske besede se je vtlnol tiskarsfc pogre^ek: formato mesto fermato. O iborov p-edlop, o katerem je poročal gosp. Iv. Gasser, sprejel seje brez ugovora foglasno. Slednjič prid« na vrsto predlog deželnega odbora, kateremu je bil poročevalec vitez dr. Pajer, naj bi se izbrisal monsl-•jnoru And. Pavletiču. vod ji v zavodu glu-honemov v Goric, dole 2U87 pld. 5'J1/, kr., ki mu je vpisan pri deželnej računanji. Dr. Venuti preiligi. naj s-a izroči za leva legalnemu odseku. Ta nasvet se sprejme brez razgovora z veliko večino. Predno se seja sklene, naznani deželni glavar, da je stavil dr. A. Gregorčič naslednji predlog; Deželni zbor naj sklene in odpošlje visokej c. k. vladi peticijo, v katerej n tj prosi, da bi visoka c. k. vlada blagovolila predložiti državnemu zbotu: 1. načrt postave, po kat-nj bi se domovinska postava z dne 3. decembra 1^64 (drž. z»k. Št. 105) tako premen la, da bi se dobila domovna pravica v katerem kraji ne samo po dosedanjih poteh (g 5), ampak tudi po desetletnem mirn m bivanji v njem; 2. načrt postave, po katerej bi se uredila skrb za uboge in onemogle ne le na podlagi domovne pravice, marveč tudi ni podlagi drugih načel, ki so v tem ozlru vsprejeta v omikanih evropsk h dižtvah, posebno na podlagi dejanskega bivališča onega, ki potrebuje podporo. Dež-lni glavar izreče da dene ta predlog na dnevni red prihodnje B<>je, da ga g. nasvetovalec utemelji; potem sklene sejo ob 7Mf zvečer. Kranjski. (2 eeja dne 2 decombia) (Konec). Poslanec Afurnik poroča v imenu fi nančnega odseka o računskih sklepih kranjskih dobrodelnih zakladov zt 1. 1884 Vkupni dejanjski prihodki z i I. 1884 znašajo pri bolničnem zakladu 94.025 gold. 30 kr., k temu prišteti zastanki konci 1884. leta, torej vkupna svota 98:836 gol i. 61 kr. Čisto premoženje bolnišničnega zaklada znaša torej 163,654 goli. 75 kr., katero se je v primeri z letom 1883 zmanjšalo za 2284 gold. 20 kr. Vkupni dejanjski dohodki pri blazničnem zakladu so znašali 146676 gld. 82'L kr., k temu zaostanki iz 1884 leta s 4985 gld. 72 kr., vkup torej 51,462 gld, 54'!, kr. Listo premoŽenje blazničnega zaklada znaša 421,961 cld. 56'/, kr:, katero se je v primeri s 1883 letom poinnojilo za 5476 gld. 99 kr. — Ričunski zaključek pri porodniškem zakladu kaže dohodkov 6257 gold. 42 kr., k temu zaostanki iz 1884 leta s 342 gold. 55 kr., vkupno torej 6599 gld. 97 kr, Otslo premoženje porod' niškega zaklada je znašalo 11,004 gnld. 69M, kr., katero se je v prim-ri s 1833 letom zmanjšalo za 337 gld. 4 kr.,—Računski zaključek najdeniŠkega zaklada kaže dejanjskih dohodkov 11,963 gld. 10'!, kr., k temu še ostanki 225 gl. 95 kr. iz 1884 leta, torej vkupno 12,189 gl. 57(kr. Vkupno premoženje najdeniSkega zaklada znaša torej 7325 g 1.95 kr. Dolgovi znašajo še 15,557 gld. 7, kr.. kateri so s-« v tem letu zmanjšali za 6813 gld. 95 kr. — Vsi računski zaključki so sh potrdili. Posl. Luckmanu poroča o proračunu muzejuega zaklada za 1886 leto. Potrebščine znašajo 3332 gld. 70 kr., vkupna zaklada 271 gld. 12'f, Ifr., torej se kaže primanjkljaja 3061 gld. 571/, kr., kateri se ima pokriti kot donesek k rež ji deželnega muzej i in deželnega zakladu. Ćisto premoženje muzej neca zaklada koncem 1884. leta znaša 158,255 gold. Pnsl. Luckmann poroča na dalje v imeni finančnega odseka o računskem sklepu za leto 1884 zaklada prisilne delavnice. Dejanjski dohodki so z lašali 134,873 goH. 29'/, k r. Vkupni stroški so znašali 131,129 eold, 82 kr. Skupno premoŽenje znaša 104,112 gld. 55'U kr.. torej v primeri s premoženjem koncem 1883. leta pomnoženo za 1461 gld. 38 kr. — Računski zaključek se potrdi. Po^l. Detela poroča o prošnjah elavnih odgonskih sprevodnikov Josipa Altmmna, Petra Nileka in Matije Eppicha za povečanje plače. Poročevalec predlaga, naj se vsem trem pros'lcem plača poviša od 25 na 30 gold. od 1. januvarija 1886 počenši. Če v to devollta štajerski in koroški deželni 2hor. katera imata tudi plačevati odgonske spievodnike. — Predlog se sprejme. Posl. Kersnik predlaga^ v imeni finančnega odseka, naj se prošnja pod por-nega društva dijakov c. kr. visoke kmetijske šole na Dunaji za podporo uslišl ter se jim dovoli podpore 30 gold. — Pred log se sprejme. Konec seje ob '1,1. uri. Politični pregled. Notranje dežel«. Cesar je 4. t. m. sprejel grofa Kheven-b (i t i e r j a v avdljenc1, drugi dan pa je Khe. venhtiller zopet v Bdgrad olpotoval. Go- vori se, da je Khevenhuller na Dunaji rekel, da se je bati vstaje na S-bekem. Noti naučni minister se neki upira češkim zahtevam; če je res, potem ne bo dolgo ministrova!. V tem ministerstvu se je zadnji teden zgodila druga proraemba; ot ielkni načelnik Karol Fidler je umirov. Ijen ter mu je cesar pri tej priliki podelil kemanderni križ Leopoldovega reda; na r.jegOTo mesto je bil imenovan dvorni svetoralec graškega deželnega nainest-niŠtva dr. grof Artur Enzenberg. Naučni minister je dolenje-avstrijskemu deželnemu šolskemu svetu dal ukaz, naj mu poroči svoje menerj», ali ne bi se priporočalo, da se določi enaka doba za zrelostne izpite in da se doba teh izpitov skrajša, dalje da se sprejemni izpiti vrŠe pred počitnicami, ne pa Še le pozneje in da se tuli učenci vpisujejo pred počitnicami, nazadnje, ali ne bi koristno bilo, da se Šolski poduk v zimskih mesecih prične še le ob devetih, ne pa ob osmih dopo-ludne. V čeikem deželnem zboru je 5. t. m. predlagal Plener s tovariši, naj se sodnji upravni okraji boij po narodnosti ured6, ker to zboljša naroinostne razmere, dalje je stavil tudi predlog, naj se podeli volilna pravica tudi tistim, ki plačujejo naj. manj pet gold. neposrednjega davka. Hrvatski sabor je zopet jako buren. V seji 4. t. m. je bil na dnevnem redu Tu-Škanov predlog, naj se ban in otdelkni svetovalec fcftankovič zatožita. Pri tej priliki j^ Popovičočital opoziciji, da hoče na. lašč vsako koristonosno delo zavreti. Rukavina je govoril zoper načelnika in večino, to je provzročilo v zboru vihar in Rukavina je dobil uko". Načelnik je predložil, naj se izključi ud 60 sej. Rukavina je ponovil svoja očitanja ter kričeč zapu stil dvorano. — Drugi dan je sabor skle-nol, Bukovino izključiti od 60 sej in glede Tuškanovega predloga preiti na dnevni red. Vnanje dežele. Srbsko-bolgarska vojna. Poročilo iz Sr9dca od 4. decembra: Ofiicijelna srbska izjava, da so Bolgari Srbe pri Vlasini napadli, ni resnična. Temu nasproti pa poroča poveljnik iz Izvora, da so Srhi na bolgarske straže Btrelali, Bolgarsko mini-ster8tvo je v Pirotu. — Poročilo iz Pirota od 4. decembra: O igovor bolgarskega kneza na poslanico velikega vezirja od 1. decembra ponavlja zagotovilo, da knez ne bode vplival na sklepe rumeljskega prebivalstva, pristavlja pa, da on nema pravice razsoditi o usodi ali ločitvi Rumelije od Bolgarije. Knez kaže na to, da se mu je do zdaj posrečilo, vdržati mir in red in ponavlja, da je treba, če sultan hoče svoj namen doseči, da se pooblaščenec pošlje v Plovdiv Še le potem, ko bo mirsklenen. Enaka Izjavaseje poslala tudi velevlastim. — Dnevni ukaz ruskega carja je povzročil veliko navdušenje. Pričakuje se, da Srbija jutri odgovori na mirovne pogoje. Poročilo iz Belgr ida od 5. decembra: Tukajšnji vladin organ «Videlo», ki je bil doslej ves unet za nadaljevanje vojne, kar naglo je obrnol plašč ter pravi, da bi Srbija le sramotnega miru ne mogla sprejeti. Čuj e se, da se skliče velika skupščina, kakor je to bilo mej srbsko-turško vojno. — Poro« čilo iz Carigrada od 5, decembra: Turška vlada je objavila velevlastim, da ima ona sama pravico staviti mirovne pogoje, ne pa bolgarski knez. Trdi 8e, da angleška vlada zahteva od tnrške, naj predlaga novo konferenco v Londonu. Ail turška vlada se upira sprejeti Londo i za sedež konference, ker bi tam skoraj nobenega vpliva ne imela. Poročilo iz Niša od 7. decembra: Srbski vojni minister Petrovič je odstopil, na njegovo mesto je bil imenovan dozdanji poslanec v Rimu, polkovnik Franasovič. — Z Dunaja ?e poroča, da so velevlasti zopet nujno priporočile Srbiji in Bolgariji, naj hitro skleneti premirje. — Iz Belgradase 7. t. m. poroča v Politische Corresp.: Turška vlada je sem naznanila, da nobene srbsko-'»olgarske pogodbe brez posredovanja Turčije za veljavne ne pripozna. Srbija je odgovorila, da ?e sultanovih suverenskih pravic ne dotakne, vendar gre zdaj le za to, da se sklene premirje. Turška vlada naj svojo pozornost obrača na to, da so rumeljeki vojaki na srbskej zemlji. It Rima se poroča, da je nek vojak hotel italij mskega kralja umoriti; posre» Č lo se mu je zmuznoti v prednje sobe kraljeve palače; nek vratarga je zapazil in ukrotil. Imel }9 pri sebi vrvico, s katero, kakor je rekel sam. hotel je kralja zadavit'. Vojak menda ni pri zdravej pameti. Parilka trgotinska zbornica je eno-dušno protestirala zoper to, da francoska vojski zapusti Tonkin, ona marveč zahteva, da se ves Tonkin zasede, ker to zahtevajo trgovinski interesi » Kitajci. Noto Jpanjsko ministerstto je imelo 3r t. m. prvo posvetovanje pod prvosedstvom kraljice vladarice. Sigasta je priporočal splošno pomiioščenje; vladarica je potrdila vse nasvetovane predloge. V angleško spodnjo \bornico je bilo-doslej izvoljenih 315 liberalcev, 247 konservativcev in 73 parnelitov; 75 volitev še ni znanih. Konservativci so tedaj na vsak način propali, ali tudi liberalci skoraj gotovo ne bodo Imeli absolutne večine, in tako se utegne zgoditi, da bodo odločevali parneliti, sovražniki angleškega kraljestva. Pri tem takem pa bo vsaka vlada nemogoča. Kdo ve, kaj iz tega še nastane. Italija se je popolnoma polastila Ma-savaha, vzela je v roko tudi elvilno upravo, vsled tega so egiptovski uradniki zapustili Masavah. General Gend je izjavil egiptovskemu guvernerju, da s tem neče spodkopati turške vrhovne oblasti; guverner je toraj prosil egiptovsko vlado, naj mu dovoli, da se vrne v Egipt; 180 egiptovskih vojakov se je vrnolo v Suec, veš sto prostovoljcev pa je stopilo v italijansko službo. Ta dogolek je v zvezi z odgovorom italijanskega ministra Depretisa na Kauz j^vo interpelacijo, ki je 5. t. m. v po-slanskej zbornici rek^l, da je za trgovinsko, ne pa za prilastitno kolonijalno politiko. Grof Robilant je pristavil, da se ujema tudi ou sto politiko. Italija mor« posnemati Nemčijo, ki varuje trgovinska podjetja svojih podanikov. Govornik je glede Masavaha rekel: Kler je narodna čast zastavljena in se je razvil narodni prapor, tam se poslednji več ne poveŽ*. Egiptovski namestni kralj je izrekel veliko svojo nevoljo nad tem, da so bo Italijani polastili civilne uprave v Masa-vahu ter je to sporočil turškemu sultanu. Da se tudi turška vlada ital janskemu sa-mosilstvu upre, • tem ni dvombe. h Sudana dohajajo zopet poročila, ki nič dobrega ne obečajo. Za gotovo se je zvedelo, da Osman Digma ni mrtev in da Abesinci niso zmagati Sudancev, ampak da so to le zarad tega poročili, ker so iz Egipta prejeli nekoliko zabojev Marije Terezije tolarjev, 1000 dobrih pušk in štiri kanone. Pisma iz Sudana trde tudi, da je Osmun Digma ukazal umoriti kasalskega mudirja in da zdaj sam v Kasali prebiva. Poročila iz Sudana so od dne do dne bolj vznemirljiva; Sudanci so natanko podučeni v vsem, kar Angleži zoper nje na-merjavajo. V Kahlri so te dni prišli na sled tajnim dogovorom z upornik'. Egiptovsko prebivalstvo simpatizira z Sudanci in tako je tam lahko, pozvedeti vse, kar se zoper nje namerjava. Angleški vojaški krogi so uže davno prep lčani, da Sudanci Angležev ne napadejo v načelji. ampak od levega nilskega brega ol Koroškega, kder prestopijo Nil ter jih zgrabijo od strani. Zato uže z laj z lo obžilujejo. da so Koroško pustili brez hrambe. Da bi se pa mogla zavarovati vsa Nilova dolina, treba bi bilo najmanj petkrat več vojakov, nega jih imajo Angleži in Egipčani. Zadnje ini je počil glas, da je Vadi-Halfa padla Sudancem v roke; toliko je gotovo, da je brzojavna poteza tja pretrgana. DOPISI. V Rocolu. 3. decembra 1886. — (Izv. dop.) — V ponedelek po poludne so trije surovež', po svojem vedenji cikorjaŠi, grede po rocolskej cesti pnšedši do g. Klunove hiše, začeli grozno razsajati iu kričati na g. K. posebno nek G. iz Lonjerja je vpil tako. da je po vsem Rocolu odmevalo : Mi nočemo voliti K., nočemo kratkohlaČnika, ml Lonjerce hočemo voliti gospoda itd. io to razsajanje je tra-j.lo skoz ves Kocol, tako da smo bili primorani mt, ki 8tno blizo ceste na polji delali, oštevati jih z suroveži In cikorjaŠi. Sram n j jih bo, di so okoličani; da so bili pijani, to pritegujemo; morda cko- 1 D I N O S T rpfii užo zdaj pijejo za čas volitve. Le n»j pjeio, pa mej mirnimi ljudmi ni treba tako razsajati, da ne bi jih kaj takega zadelo, kakor Bokaliča in Verzoto in navadno cikorjaSe; ml nismo porok zato. Lonjerce mi spoštujemo, kikor možake In poštenjake; vemo, da to je le izmeček mej mirni; niso vredni, da mej njimi bivajo. Mi opominjamo vrle Lonjerce, naj mej seboj v nobenej družbi ne trpć takih nasprotnikov, s cikorjaši nuj se noben Slovenje ne pajdaši, kajti kdor dela nasproti sklepe in predloge društvu Edinosti, vsak je odpadnik in naš nasprotnik. Mernik, 30. nov. — Zadnji teden je došel iz videmske okolice ženin, da bi se tukaj zaročil se svojo prihodnjo soprogo Merničanko. Prehod čez Judrijo pa je bil istega dne vsled deževja ?;e precej nara-stel, tako sicer, da je branil vsacemn prevozu uže ob 9 uri v jutru. Zgoraj imenovani se je dovozil v jeinej, a njega prijatelj — tovariš — v drugej kočiji. Do-sedša do prehoda Judrije in neponnavši poslednje lastnosti, s-kusita jo preplov ti. Prvi — ženin — je bil zagazil nže do srede, ali, groza I Kar naglo ga je zaneslo iz prevozne steze — tira ter bil je on, kočija in konj plen deročih valov. Utonilo bi bilo vse, da ni konj k sreči proti levemu bregu zagazil ter tu ob nečem, v vodo mob čeui dobu, obrambe dobil. Kočija! se je s pomočjo brzd, kater« je vedno krepko držal in s pomočjo kojih je do onega korena, za kojim se je bil konj ustav i, privlekel ter od tu čez poslednjega na kopno splezal Kočija, iziraši prednjih kol in krmila, katero je konj kot oprežen obiržal, šla je za rečnim tokom. Drugi — tovariš — je bil kmalo za njim. Uvi iev&i Ka tragični prizor prvega — ženina — oče svojega konja obrnoti. pa še predno utegne dobre nazore rešitve dejansko vpo« rabiti, imel je i njega urnik v svojej oblasti. Zagnalo je namreč tudi njegovega konja iz tira, kc čijo prekucnolo ter ..jega po i-kopalo. Pri vsem — čudnim potom ot*>l ae jesam in njega konj. On je prikukal kacih 10 m, nižje Iz vode, prav poleg prejšnega konja, kder mu je na puho zlezli ženin roko reSitve podal ter ga otel gotove smrti. Tudi poslednjega konj sej«, kacih 20 m, nižje, skobacal s prvim delom kočije na kopno. Mej tem je pa prvega konj, samo glavo iz vode moleč, čakal rešitve. Na pomoč došli so ga potem, ko je — ubogo živince uže čez uro v mrzlej vodi stalo in potem, ko je Judrija še precej narastla, iz vode. na kake 3 m. visoko obrežje izvlekli. Tako so se oteli glavni faktorji. Ostali — zadnji — deli kočij, obtičali so, več 100 m. nižje, ob nečem jezu. Posamezne kočijaške reči, deli kočij (vre i-nosti 40 f.) in nekaj parov oskubenih rac, odnesla je zlobna Judrija — ženinu v vedni spomin — proti Vzdobi. Civilizacija, izobraženost tukajšnega ljudstva je res m^jaška: še žalostneja, nego je bila v Bosni pred okupacijo. V dokaz: potok, tekoč skozi vas, naraste pri vsacem malem deževji tako, da ga navadni pešec, ako se slučajno na pol ne sleče, ne more prebresti. Pri vsem: polni dve leti m prišlo buči merniškej na um, da bi bilo človeško — vsakdanji kruh — postaviti za prehod čez potok lilod ali par kamenitih stopnici V vasi, posebno pa pred šolo je pot taka, kakorSuo je imel Nebukodnezar okolo svojega zdnika z> ograjo, da bi mu prefiiči vanj ne zahajali/ Vendar v vsem ne nazadujemo; nekaj — francozke —• kulture le imamo: mnogo dece brez očeta — lep napredek I Se Šolstvom Ide, kakor nam tuk. učitelj javlja, na bolje. Otroci dohajajo k uku, izimŠi par Skrljevcev, prav redno. Kaj poinaga sicer, ker so jezik i (skoraj polov, furlanski djalek^ in u. . . . zelo ubožnega (Tak kraj, bi svetoval, naj bi si privoščil kak skuŠen g. učitelj, t. j. oni, ki je zajemal — v starih časih — omiko se »ftefarco«, ne k.kor mladi se žlico ter da bi svojo, tako nabrano omiko civilizacijo trosil mej taki, nerazpel|eni ljud !) — Naši cerkveni zvonovi se bodo moral«, U kmalo segnjilega, poleg cerkve nastavljenega hlodja — stavbe — na blizu tu razstoči hrast obesiti I Kar se vge od nagega si. Županstva Bliši, posebno glede občinskih računov, nam je neveijetno. Sicer bi bilo slič io turškej dižavi. Pravijo, da ne morejo priti imenovanim računom na sled — ker jih, &d 14 htne dobe menda niti nemajo — vsleii česar se bojimo takozvanega »kiaha!« Vinsko in letino sploh smo imeli tu prav dobro t. j. toča nas ni mogla obiskati, ker jpj je. kakor sam ljudstvu trobi, nek lukajšni finančni stražnik B. . . č zabraml I Vsak javni služibuik in sploh uradnik tega stoletja mora prebiti ostre izpite, ako hoče doseči svoj cilj. Pri vsein tem se na-najajo nekateri poštni uradniki — na poStn. črti iz Te rs ta do sem — le, kateri svojega glavnega predmeta malo poznajo. To se namreč vili iz poštnih pisem, Časnikov iti. kateri so adresovani (govorjeno samo v onih z slovenskim naslovom) za M'rnik p. Dolenje in kiteri lomastijo u. pr. v Gradišče, Mimo in nasprotno v Mirnik mesto v Mirno iti. preden zaduhajo c. k. poštni urad »in Dolegn;«. Juri II Domače in razne vesti. Dalmatinski deželni nainesi-nlk general baren Jovanovlć je vfor.j nanagloma urar!, zadela ga je kaplj i. Ueielnovliorska volitev. V isterskem velikem posestvu je bil v nedeljo za deželnega poslanca izvoljen notar dr. Jakob L us v Libinu. Nov predsednik više Rodnije v Trstu, gosp. dr. Josip Defaci* je zadnjo 3re io nastopil svojo novo, važno službo. Bog daj, da bi to bilo v korist pravici v obče, ker ako bo le to, bo le tudi v korist našemu zatiranemu narodu. Imenovanja In premeščenja Okrajni sodnik Janez B ic premeščen |e na lastno prošnjo iz Vipave v Radovljico; sednijski pristav v Ribn ci, Janez Nosan, imenovan je okr. sodnikom v Vipavi. Umrl je včeraj g. Ivan Brecelnik, dekan in župnik v Hrušici v 74. letu. Lahka mu zemljica. Razpisana je služba kateheta na mestnej gimnaziji z letno plačo for. 1.G00. Karol Ftdler, otdelkni svetovalec v naučnem ministerstvu, v Trstu dobro znan in jako čislan mož, bil je umirovljen in pri tej priliki od cesarjaodlikovan, kakor to poročamo na drugem mestu. Treba se nam z ii, da o tem izvrstnem in Ijudo-Ijubnem možu nekoliko več omenimo, toliko bolj, ker je na Primorskem v najboljšem -pomirili, vzlasti ruei Slovani, katerim j* bil pravičen in dobrohoten. Fiiler je b 1 rojen leta 1818 v Urfahru ua Avstrijskem, srednje šole je obiskoval v Lincu, pravoznanske nauke pa na dunajskem vsetič lišči ter se ob enem pečal tudi s humanističnimi in filozofiškimi predmeti. Hotel se je posvetili konzularnej službi ter se v ta nam^n naučil francoskega, angleškega in italijanskega jezika, a grof Stadion tedanji guverner v Trstu, spoznavši njegov talent, pregovoril ga je in ga v letu 1845 imenoval konceptnim praktikantom pri guberniji za Primorsko. Ko jo grof Stadion prišel za deželnega namestnika \ Galicijo, poklical ga je v letu 1848 v Galicijo in imenoval za presidijalnega konci-pista, in ko je postal v letu 1849 grof Stadion minister notranjih zadev, vzel ga je z sabo za ministerijalne^'a tajnika. V tej službi se je Fidler udeležil izdelovanja občniskih zakonov. Statuti avtonomnih mest so večinoma njegovo delo. V letu 1852 je postal dvorni tajnik pri najviŠjej pohcijskej oblasti, v letu 1861 otdelkni svetovalec v policijskem minister-stvu in poročevalec o tiskovni!) zadevah. Pol Schmerlingom je bil ministerski sve-tovelec iu načelnih tiskovnih z i lev. V letu 18G5 je dobil viteški križ Leopoldovegn redi. Pod Belcredijevim ministerstvom v letu 1865 je bil imenovan za dvornega svetovalca pri deželnem namestništvu v Trstu, po nesrčenem Morlngu je bil tu v letih 1870 in 1871 voditelj deželnega na-mestniHva Pol Hohenwartovim ministerstvom pa je bil imenovan za otdelknega načelnika v naučnem ministerstvu in ko je to ministerstvo odstopilo, bil je on samostojni votitelj ministerstva za bogočastje in poduk. Naj dostavimo Še to, da je bil v Tr>tu, če tudi najvišja uradna osoba, jako skromen in ponižen, rad je zahajal v kraje, kder se je zbiralo navadno ljudstvo ter se z vsacim, bodi si tudi najnižji u-ad-n k, ali fakin. prav prijazno razgovarjal zato ja bil v Trstu zelo popularen ter je še dan danes v najboljšem spominu. Volilni shodi so bili v nedeljo v G eti in v Skednju; v obeh krajih se je po kratkem razgovoru dosegla popolna edinost zarad kandidata in se je nadejati, da ne bo C'korija imela pristopa do poštenih volilcev. — V nedeljo bode za III. okraj s<>p"t shod v gostilni obrtnij-kega društva v Verdeli. Predavanje. G. prof. Glaser je predaval 5, t. m. v lukajšnjej Čitalnici ob indij-skej drami Mdlaviki in Agramitru. Vsebina je ta: Kralj Agramitra se zaljubi v krasno vjeto robkmjo Mal ivika njegovej dve le gitimni soprugi Sbarini in Iravati se sicer ustavljate nekaj časa; ali ker se je pokazalo, d i je M.liviki krrljevskoga rodu, se udaste konečno in jo sprejmete kot enako rodno vrstnico. Govornik je razkazival, kako se djanje raz*iji in je mam'xUre dele, posebne metr čne čital. čijin gladka oblika je občinstvu ugajala. M.livika izi le n* Četkom novega leti v našem podlistku in se p dem kot drugi zvezek »Indijske Talije« posebej natisne. Gospod govornik je omenil, da seje začei marljivo hrvaŠČ ne učiti, in da hoče ob primernem Času 3. in 4. zvezek »Indij ke Talije« (Rituavali in Sakuntala) v hrvaškem, kot najblago glasnijem slovanskem jeziku izdati. D .-si je našla Urvašica Glaserjeva splošno priznanje, moramo vsa kako Malavlko kot napredek glede na gladki jezik pozdraviti, zarad tega uže sedaj opozarjamo slovensko občinstvo na ta novi duševni proizvod našega indologa. Predavanje j* trajilonad 1 uro in je bilo prezanimho, ali škoda, da se ufi-ni mož|e toliko tru lijo za č ist našega naroda, ko se nafia inteligencija za tika predavanja manj briga, nego za »brifikolo«. Volitev državnega poslanca na Dol-tiskem, vsled odpovedi prof. Šuk-lj-ji vršlajie bode 12. t. m. — Boj bode velik. Ali Suklj-jeva volitev je prouzročila tako zmešnjavo mej voditelji sloven-skega naroda ua Kranjskem, da izvr5e-valni odbor niti ni postivil nobenega km-diiata za Dolenjsko voht^v in da je tako postopanje prav za prav sklenol k ub slo venskih poslancev za K'anjsko. Klub je obsojen tor*j k pisiviteti v lastnem delokrogu, in to vse zirad osobnosti kajti ;.ko bi klub postavil kakega kandidata, gotovo je, da bi se klub razdelil v 3 klube in potem kak lep prizor za Nemškutirje! Sliši se, da na Kranjskem hoče par gospodov preveč gospo io-vati; pa sbš. se tudi, da bode k ljubu naporu od teh gospodov p. prof. Šuklie vendar zopet izvoljen. Ako bode Šuklje tako postopal, kakor je zagotovil in je r prvem govoru v diž. zboru pokazal, in tega se je nadajati, ker drugače bi se sam moral no pokopal; ali je potem prav, da nekateri gospodje tako strastno postopajo in nago osobnost tako jasno svetu kažeji? Da je Suklje talent, t»ga ne more nihče ovreči; ako tak talent pošteno postopa, more biti sam srečen in koristen drugim. Takemu človeku torej nže narava kaže. da mora biti^poŠten in značajenin zatorej se ml od g. Sukljeja nadejamo, da bode dober poslmeC) pa 8« zdaj zamerimo komu ali ne. Kako pišejo liallj. listi o Trstu. Dvakrat v enein mescu se je zgodilo, da j^ moral naš župan ukazati poslu šalcem pri seji mestnega zbora, naj z i-pusle galerije. Bilo je dosti v.ka in krika; a druzega nič. Ali italijanski listi, kakor v Genovi izlazeć i »L* Epoca«, milanešld Pungolo, rimski Fraccassi -itd., ki vsi imajo svoje židovske dopisnike v Trstu, prinesli so poročila, da je v Trstu kri tekla, da je bil na velikem trgu krvavi boj mej okoličani, in udi »Operaje«, da se pripravlja tukaj upor Italijanov proti vladi in Slovanom in še več tacega. S tem hočejo omenjeni iisti dokazovati, da je uže blizo čas, ko bode treba uboge tlačene brate v Trstu odreSiti. — Ali kak švindel tiči v teh dopisih, vidi se uže iz t ga, da »Operajo« omenjajo kakor središče gibanja in znano je vendar, da je v tem društvu žalibož-skoro *14 Slovencev. V politiki pa Igra laž veliko ulogo in zatorej glej vlada, da laž ne najde dobrih tal. Nov Šaljiv list. Sl Si se. da ne ustanovi z novem letom v Gorici še jeien šaljiv list. Tržaške novosti s Uie sopet strašno blato! Tlak tržaški nI za nič. Prašimo; ali je prav, da se po cikorjaško oddaja tlakovanje mesta sior Poldo-tu, ki je sam ud delegacije, torej gospodar tn sluga ob enem. Kako so pravični I Mestnega stražnika je moral aretirati v nedeljo c. k. st ažnik. ker je suval na lesnem trgu neko ž *nsko iz ljubosumnosti. Vsaki dan se slišejo lepše. Poskuieni samomor. Nek trgovski agent je pil v nedeljo strup z namenom, da se ostrupi. Ali rešitev je prišla še o pravem času, nesrečtnži nesli so v bolnico, kiei se k malo ozdiavi. Policijsko. Nekej okoličanki, peric so v neueljo v noči pokradli perila za fr. 64. — Nek 281eini kliiifer je hotel v nedeljo zaklati svoje roditelje, policija ga j-zaprla. — Frančiška S. iz Kamnika se je stepla z ljubim, kateri jo je tuko močno ranil, daje morali iti v bolnico. Njega s o dejali v zapor. Z i p»li so več pretepo-valc^v in ničvrednih žensk. Mrajcarska podružnica »Na rodnega Duma« v Ljubljani. Te dni pričn6 se avstrijski deželni zboii; deželni poslanci snidejo se k tretjemu zborovanju cele pesije in bodo poslovali do božiči. Ta dogodek, bre/, dvoma najvažnejšem v našem notranjem političnem življenj1, utegne najbolj vzbujati javno pozornost. Naravnost tedaj, da se z njim pečajo te dni malo da ue vsi avstrijski po litični časopisi. Tudi naši slovenski Časopisi spregovorili so že o tem predmetu manj ali več, pozdravili slovenske deželne poslance. Pri tem razinišljavunji vrine se tndi nam nehoič sledeča misel. Bi li n>* bilo primerno, da se narodni gg. deželni poslanci pri tej priliki spominijo tudi (Narodni Dom*. Vemo in prepričani smo, da o njegovi koristi iu pomembi za slovenski narod pnpoinoma uverjeni. Podjetje snuje se že lepo število let in želeti bi bilo, da se Čim preje tem bolje izvrši, Treba vsestranskega nap mi in vtlike požitvo-valoosti. Izumili so se že vsi mogoči načini, ki naj bi poljetje pospeševali. Jeden teh je tudi naš, namreč z nabiranjem prostovoljnih doneskov na krajcarske in deset-k'ujcarske knjižic . »Narodnemu Domu« pomagati na noge. Zeio bi uam teda gg. deželni poslanci ustregli in stvar bi na slovensko prebebivalstvn gotovo ugodno vplivala, ako bi hoteli skupaj zbrani sto riti ka| v p-osp^h naj našej ideji, naučiti kaj knjižic in žrtvovati nekoliko za vres-mčenje te ideje, ki imi tako blag konični namen. Razprodanih imamo sedaj 23 krajcar skih knjižic; zadnje d ii smo uob ii 21 knjižico 2od št 17 (novrjemk g. J. K.) i« Novega MesU in 23. pod š\ 158 (povrjenik g. G. M.) i/. Ljublj i ne. Rizum trga dollo nam je tupi v pretečnem te inu zopet nekaj manjših sLot, nahranili deloma na kraj-c n>k deloma na d-setkrajc irske knjiž c*. Najtolepše zal>v;,I > Pj.r. nabiralcem za njihov marljiv trudi (Denaroin oglasila pošiljati je g. dr. Josipu Staretu blagajniku »Narodnega Doma» v Ljubljani.) Tržno poročilo Ka f a, sladkor, olje, petrolje _ vse dobro ohrajtano in so cene vsega tega I laga trm*. DomaČi predelki — so precej iskani in «« Plačuje oenes rudeči fižol po f. 1050 do 10 75 na debelo; maslo p i po f 80— do 97—. Zi žito malo prašanja. V lesu je jako slaba kupčija. Seno se še precej dobro plačuje iu stane denes f. 1'20 do l'(J0. Borsno poročilo. Ni borsi prevladuje n.lahovost, ktirzi papirjev trdni z dobro tendenco. I>unaj»ka llorsa dne 7. dicembra Enotni drž. dolg v bankovcih 8\> gld 20 kr. Knotm urž. dolg v srenru t>2 » 7."» « Zlata renta......los d 91 • 5°/# avst. tAn-a .... 99 • 75 ■ Delnice narodne banke . . 872 • — » Kreditne de'"'te .... 287 » 20 » i.ondon 10 lir sterim . . 125 • "0 » Napoleon....... 9 » 98 » C. kr. cekini...... 5 » 97 • Kr. državnih mark . . . 61 • 80 » Valvazorjcva zgodovina: 'Khre des llcrKog-thumsl*rutn» pe ya izdava, dobro ohranjena in druge kniue raznega zapopadka in raznih jezikov so naprodaj. Kje? pove r/ prijaznosti Uredniltco. B^ Iščejo se agenti in rotr>valci za prod jo lcave, čaja iu rajža v privatna hiše proti ptači 300 nia-k iu dobroj nroviziji. Hamburg. I. Stiller & G Podpisani nnznarija p n. občins'vu, du je odprl v ulici Barriera vecchia Št. 8. Trgovino z dežniki z bogato zalogo toliko svinatih, kolikor volnatih in bombažnih dežnikov. Popravlja tudi dežnike in solčn ke. 21 Giulio Grimm. Zdravilni plašter (cerotV Ozdravi temeljito vsako rano, bodisi še tako zastarana in kronična in tudi take, ki so se nže spr menile v ruku, ustavlja Š«a iako močan glavobol, vsa bolečine živcev in n-vma-tizna v zglobah, čudelno oomnga ^ ool-tfi ah materinskih i. t. »i. 50 ietna skušnju z izvrstnim uspehom, kakor razvidno bo neStevduih spriČalin, kateio se morejo pokazati vsakemu — ilobiva se le v lekarni 14-24 HovIm, Curso št. 47. Nič već kašlja Prsni čaj napravljen po lekarulčarju G. B. ROVIS v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročila, spričevala iu zahvale, ki dohajajo od vseli strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin In čisti kri ima dob>T okus in velja en zavoj za H j zaloge, pro lajati za mnogo manjšo ceno t^go se navadno godi. R Jedna zimska suknja širokn, velika in močuu kot dilja, v vsakovrstnih barvah z Švicarskim vezenjem in nučipkana gld. 1*50, Jedna obleka za 1 —G letne dečke iz iste robe in barve, lepo odiČena ali načipkana gld. 1. AUo se jih več \kupi daje se rabat! Pošilja se proti dopošiljatvi denarja ali pa z povzetjem. Nasliv: Ign. Herzog, Beč I. Sa tenstattengasse I. ND Ruzun navedene, imam tudi veliko zalogo razne druge obleke in perila za gospode in gospe. 4- 5 •••••••••••• Marijaceljskc želodedne kapljice, izvrstno delujoče zdravilo pri vseh boleznih na želodcu. Neprecenljive do-broteje posebno vtdiv njihov pri netečnosti, slabosti želodca, uko z prla, smrdi, napenjanju, kislem pehanji, koliki, Želadeč-nerii kataru, goreČiče (rzavci^ pri preobiinej produkciji slin, rumeniei blu-vanji in gnjusu, glavobolu, (ako boli iz Želodca) krč v želodcu, zubu sanji, preobilnosti jedi in pijač v ž' leden, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi roti zlati žili ali ha morojdam. Cena steklenici je z nukaiom vred samo 35 nov. Glavni zalo;? ima lekarniČar «k angelju varli u» 23-53 O. Drady Kremsler, Morava. V Trstu j.h pa dobito pri lekamičarju J. Sera val 10 blizo starega sv Antona. dgl^SilMifiliSSlia LA FILIALE dolin B A N C A U N10 N1 Tekuće ZLATO i SREBRO za pozlačenje in polepšanje okvirov, reči i/, lesa, kovi,.e . pore lana in steklu; za posredi 1K vsakovrstnih stvari z kovine. Vsakdo lahko sam posrebri a i pozlati, katero koli reč. Jednu steklenica stan« 1 pld. v gotovini (tudi v poštnih markah), ali z pouzetjem pri L. Feithu jun. u Brnu (Moruvsko). g—l i I RIK ^i<,te£ra P'pmena, priporočen^pa po tržilkemu poljedelskemu dru&tvu, ?t-ir dve leti m orodni je pri p. Franehti •vi Katinnrf (R zznl 17«), 3_ Vsakovrstne bolezni, osobito boleZni v nervih, bozjast, želodečne bolezni, nervozno šumenje v ušesih zbadanje v ušs sih in slabečutje,glavoboli, migrena, ble dica, hromog ozurave se potovo po nagei Rvetovnoznani, racijonalnej metodi. Pri pljučnih bolezni in naduhi zadobili so po stintednem ziravenju najboljše V8p»h»-. Prosimo da nam točno popiSete bolf-zen "'"'i"1. Pism» zaupljivo pismo poŠjMe prilozivzi mu znamko za olgovor. 3— Privatna klinika »FreisaL u Solnogradu (Avstrija). ------ • a _:i i____* >4. ■# 1 . a nj——-- ir jMEjcJcacacaeacai I Polnilci iz kovine z« nato Penje -teklinin 7. vinom in pivom h zaklopkami jz ku .<5ukn; zapirajo *e .sami. Kovinske pipe palmi za gode od vina in piva -/a pritisnjenja •111.07.Hprt tJeiH. Te p.po sc nikoli no »kl-sajo kakor drveno in s" z tegadelj p ngem neškodljive. Oblika prakt Pna in delo djvrfl.'im In trdlio. Vsled t, raj no it l IV veliko prlhranjenjii proti lese-11 i '11 pip. 111. Zatvore se lidno, puSfajo ne in Plate lahko. « .iHuen ijoiniier sieKienic 1 cevno iz itauc-uua 1. 'i./tj. lina 20 kr. — Likver-pipe f. 2.20, pipe za d-ssert-vina ), pipe 7.0. točenje A t'. 4.50, pipe za sode lt f. 5.50, pipe za sode C f 6 .">0, pipe za sode 13 f 8 00 TRIESTE 1' oooup« di tutte le operazioni di Bane« e (II Camblo valute. a) Accetta versamenti in conto cnrrente: Abbuonando 1" interesse utmuo per Banconote 3'/« °/o <*on preavviso di 5 giorni 4 , „ . 12 41/* a sni mpsi fisso per Napoleoni 7« <-On preuvviso di 20 giornl 3'/ „ , 40 3(4 ,, , „ ,3 mesi ... „ . 6 • Godranno deli'interesa aum<;ntntn le lettore in circolazione con 5 giorni di nreavt iso dni 6 n<>vamt>re a c. quelle con 18 giorni dal 19 giornl • quelle con i! I giorni dal 8-j novembra a. c. IX UANCO OIRO abbuonando il 30/„ interesse annuo siuo quulunqne sommu; prelevuzioni sino a liorini 20.LMJ0 a vista verso ch6oue ; importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamenti in apposito hbretto. Cloaitcjf flgln pertuttil versamenti fatti a qualsiasi oru a' ullieio /« caluta del merfestmo tjiorno, ANMunie pol propri cor-rontiMti l'incatso di Cambiali per Trieste, Vignna e Sudapest, rilascia loro assegni per queste ultime piazze ed accorda loro lejacolta di domioillare effetti jtressn la xua časna frnnco <1* <)|(ili »pesa per ommI. by S' incartca deWacquisto t della rendita di effetti pubblici, valute e divise, S 8 S nonehe defl' incasso d'assegni, cambiali t gione. ____ ________ _ assetf biali e coupons, verso l/»°/o <»i provig-gione. accorda at suoi commitlenti la facolta di depositare ejfetti di qualsiati specie e ne cnra gratis l'tnrasso di coupons alla teadenza La Filiale della Banca Union 'Hezione ]%■«■•«!} s'incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa consepnatc. oppure polizze di carico o Warrants. 2—2-0 Odlikovan na rastayi 1 1882. Anton Bonne krojač piazra S. Gatterina N ro 1 prvo nadstr. pripovoča se ».lav, občinstvu. Obleka po najnovejšem kroju, importacija najfine„šega avstrijskega in iuostra- -sket-a hlapa 7— ' najnižje cene. Ako se /. roko nekoliko priti me ffmnbo, ki se na njrm nahaja odpre se caklnpka od kaučuka; tekočina polagoma rane * !-tcklenici; pivo so prevoC ne peni, ako »c te polnilec rabi. Vina in piva a« nitf no po-ZRiibi v.+led sainozatvor.'nja »lek-lenl*.Vsakdo jih lahko sam niDi. C Z c no t Jeden polnilec steklenic z cevko iz kaučuka f. 2.20. Podili1-- ' " ' ---- • f. 3.50, pipe za sode (J 1 b r>U, pipe Ilustrov ni ceniki breiplačno in franko. • HUTTER, W IEM, IX., Maximllianplntz nachst der Votlvklrch«. 1 — 10 Prodajalce u se podaju odbitek; Agentom zasluženo p'ačo. m in525Z5Z5ZSZ5Z5?JZ5Z5Z5Z525Z525Z5Z5Z5E525Z5Z52n5Z5Z5E525Z5Z5E5?5Z5Z5Z5E5«j Visoko častiti pospod 1 Zapustiti sem moral mojo družino zuBdnij. Pri odhodu pustil sem svojo rodo-vino popolnoma zdravo Cez osem dnij sem sc vrnil in glej žena in otroci so bili bolni. Najbolj nevarno bolna je bila pa najmlajša hčerka, katera kur je z ivžila je zop. t izbljuvala, vrhu tegu pa imela še veliko drisko Dva zdravniku sta jo zdravilu, ali vse zastonj. Oba stu obupala, da otrok kdaj š-i oidravi. Jaz sem jej hitro dal eno žlico dr Kota zivljenskega baliama, in sem jej vsaki dan še tri žlice dal. Č ,do Bož zahtevali »amo livljenaki bal za m, in ue izreSuo dr. Uozovtga Civljendkega balzama Pravi ilr. Roso? živlienski balzam dobi se samo v glavnej zalogi izdelale« H. Fr*pn*r-ja lekarna -W ftrneinu orlu« v Pragi, Kcke der Sporner-ganse Nr. iJOa—a. . . iJK: VELIKA PARTIJA ostankov sukna (3—4 metie), v vseli barvah za cele inoilce obleke, pošilja proti povzetju po 5 pld. ostanek. V TRSTU: P. Prendini, O. Foraboichi, J.ik. Ser-ruval o, Kil. von I.eiteuburg, jlnl, Suttina iu K. Zanrtti, lokarnittaijl, V GORICI: O. Criitafottiii, A. pl. Oiron bo Jeimm prsa vnamejo, ali atrdijo, pri balah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri Crvu v prstu in pri nohianji, pri zi<-xali, oteklinah, pri izmaifenji, jiri morski |mrtvi) Vosti zoper revmatične otekline i i pntiko, zojiar k oniKno vnetja v kolenih, rokah, v ledji, Ce si kdo u gn (»pahne, »"por kurja oSesa iu potne noye. pri rar.p.ikanili rokah, /ojier liflaje, z ^per oteklino im piku inrSesov, zoper tekoča rane, odprte noge. zoper raka in vneto kot.i ni boljfiega zdravila, ko to mazilo. Zaprt« bule iu otekline se hitro ozdravijo ; ker pa ven teče, potegne mašilo u kratkem t«« gtiojieo na-se, iu rano ozdravi. — To mazil ■ je lato tako dobro, ker hitr ' pomaga >n ker se po lijem rana p ej ne zaceli dokler vi iia bolna ^nojica vmi pnitgnrna. Tudi zabrani ras divje a masa in obvaruj« pred snetom (črnim prisadom) : tudi bolečine l > hladilno mazilo posneli. _ Odprte in tekoče rane se morajo /. mlačno vodo umiti potem te 1« vc mazilo na nje prilepi. 14—2U Skatljica se dobode po 25 in 35 k. Ualxam xa nit o. SkuBeuo in po mno/ h poskusih kot uajzanealjlvejlie sr-4sivo znano, odstrani nagluhost in po njem se dobi tudi popolno uže zgubljeui sluh. I sklenica 1 gld- a. v. tvarina (sukno), koja se nebi dopadala, more se zamenjati. VELIKA PARTIJA ostankov preprog (10—12 metiov) poSilia proti povzetju komad po for. 3 80. L. STOKCH v Brnu I L- STORCH v Brnu tvarina koja se ne bi dopadala, more 26—22 se Kameniti. Z. ' ' * ' ........ ~ l.nntniK lirnfitVvi .ki jINHS T ■ — ^M/l^l^H^ MI^ill lM l l PIIES B I VLAHOV Lik ver okrepljujući želudac odobren po viših oblastih sa dekretom a pripravljen od ROMANO VLAHOV Šibenik (Dalmacija) sa filialkorn u Trstu, Via S. Ltizzaro Br 1. A. Ovaj likver, koji sh nzim-Ijc niješaii su vodom, kavmn, vii om, teom il juimn«. sa-stavljen je iz vegetnlnih so-kovub, itnajudih zdravotna svojstva, te so njegovo neposredno djedovanj e pr.k.izujo u že.udcu i kod probnvlja-judih organah; nadalje čisti krv izpravljajnć slabinu i tromost i pospješujud tek. On čisti polagano, unlStuje gljifte ublažujući kmničke iirapavosti jetarnh. i^Ieznua, umanjujući sv« malo po mulo zastarjele bolesti liemoroidah. Uzine 11 se likera danomice, čnvu od otrovnih miuzmnh, ! proizvirudlh koli od pokvarenu zraka, toli od epidemijah, zato je izvrstan liek proti groznici i proti Itolerl. Ono pako što sačinjavu pravu osebinu likera u zdravstvenoj struci jest. što oslobadja ljude odune srobi i pokunje-nosti od škodnih posliedieaii, koje Čovječanstvu daje veliki broj nesrečnih Zaista izu malo danah čovjek, koji se služi tim likerom ćuti, da mu je povra-čena životna snaga, i čuvstvo blagostanja čini ga zadovoljnim, probudjenim i svježim za sviki rad. 1G—15 Da se olahkoti kupovanje občinstvu gospodar tvornice osnovao je na široko razprodaju svoga likera, koji se može dobiti u svih kavanah i rakijnšnlcah LA FILIALE IN TRIESTE deli' I. r. priv. Stabilimento Austr. di Credito per commeroio ed Industria VERSAMENTI IN CON I ANTI Banconote: 3 70 annuo inlereste verao preavviso di 4 giornl 3' 4 • » » » » »8> 3'|v ■ » » • * »30* Per le lettere di versameiito attualmente iri circolazione, il nuovo tasso d' interesse co-mincierA u decorrere dulli 27 e.orrente. 31 cor-rente e 22 Novembre, a seoonda del rispettivo preuvviso Napoleoni: 3 °|„ annuoInterease vertopreavviso dl 30 giornl 311*» » » » » »3 mesi 3'u * » » • » »6» Banco Giro : Ban onote 2'/>®/0 sopra quaiunque som mu Napoleoni senza iuteressi Assegni sopra Vlenna, Praga, Pest, Bruna, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermunnstadt, Inns-bruck, Graz, Sulisburgo, Klagenfurt, Fiume Agrum, frunco spesn. Acquisti e Vendite di Valori, divise e incasso coupons 1 t°/0 Antecipazioni sopru Warrants in contanti, interesso da con-venirsi. Median te apertura di credito u Londra K'/o provvigione per 3 mesi. » effetti G°/o interesse annuo šino 1' importo di 1000 per importi tu per i ori. da con-Trleate, 1. Ottobre 1883 48—43 Resnica traja najdaljše. Kupil sem na nekej dražbi vse zalogo neke imenitne tovarne plaht za hišno rabo iu za konje iu to ine sposobljuje, da morem prodajati po 1© for. 1'HO komad lepih, debelih nepokončljivih KONJSKIH PLAHT te plahte ro 190 centimetrov dolgr, 130 c< nl im. široke z razno barvan i m i boHurumi i debel«, kakor d* ska, torej uepokončljive, OHpož Ija se -le proti pred plači ali pa proti povzetju Vnaki dan se te plahta razpošiljajo po vsem svetu in so povsod priljubljene ket rnbijo tudi kukor po - tel j sko posrinjalo In so poprej stale Vič k:ikor še enkrat toliko. Adresa: Exportwaapenhaus «zup Austr;a» Wien Oberddblin, Mariengasse 31. V lustnej hiši. Ker se od mnogih strani poskuŽu, da bi se ljudstvo zapeljalo po pona-rejenju mojih na»nanil, opominja s* s tem vsneegu da kakor redna in solidna hišd znana tirma «Exporthaus Austria. uetnu nobenih podružnic, ampak da inm svoj edini sedež v TOttltllnin da od tam blago razpošilja na vse kraje sveta. 8 — 12 »•«>) II' ootfovorni ur«uriiw ■ VIKTOH DOLENC N..vk tiskarna V. DOLENC ir*i,.