St. 114 ninamMiMi fiitwW(aiii nnmt cniiigM V Trsku, v petak 15» maja 1925. Posamezna številka 20 cent Letnik L šL 20. L nad*tropi"- Dofftti wn pošil^ jfema se ue spfejeMMO, r«^ « •• «» vr»Ca* ^ Ce0 F*ot F. Pteric. — Lastnik t* uuša u meKC L 7-—» 3 ' Za inozemstvo .o: --- se? vi »L — i«* Sft. pol leta L 32.—. iefoe uredništva «n i — »1-57. PoMdtae številk« v Trst« in okolici po 20 cent. — Oglasi s« računajo v firaboHi ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 ceni. osmrtnice, sahvale« poslanice in vabila po L 1.—. oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. MaK oglasi po 20 cent. beseda, najmani pa L 1— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, uttsa •v. FranČiSka Asiškega Jtev. 30. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-51 Zakon aoveCofiskesa H Te dni je imela slovenska Sarie SkST socialistov, kjj na^e zn^ni češki poKtik senate Klofač_ To |e razumljivo iz već razlogov. Prvi bi bil v narodnem sorodstvu in je torej zanimanje Cehov za usodo Slovencev razumljivo. L*u-ul v programatskem sorodstvu obeh stranK. iTrelji v dejstvu, da je načelnik stranke čeških socijalistov (ne socialnih demokratov) med istimi češkimi politiki, ki se od nekdaj najžrvejše zanimajo za razmere in dogodke na -slovanskem jugu. Senator J^lo-fač je že opetovanio prepotoval lugosto-venske kraje, da se osebno in na licu^mesta pouči o položaju. Četrti razlog bi bil v sedanjem političnem zavezništvu med obema slovanskima državama. Češko odposlanstvo na sestanku nar°d; nio-socijalne stranke v Lju^a™ je vodil poslaniec Špatny, ki je v otvoritveni se£ pozdravil zborovalce v daljšem govoru, L ozirom na razmere, v katerih živimo, msmo mislili govoriti o tem govoru. Sedaj pa moramo vendar le, ker je tukajšnje fašisiov-sko glasilo «11 Popolo di Trieste» izrabilo tudi to priliko, da govori o «češko-sloven-skih klevetah proti Italiji*. Posnema po ljubljanskem «Jutru»:» < Veliko pozornost je izzval posebno govor poslanca Špatnega, ki se je s f^sebno toploto spominjal bratov v Julijski Krasni, ki jih italijanska država zatira. Z ostrimi besedami je žigosal verolomstvo italijanskega naroda, čigar parlament je 1917. obljubil svobodo narodom, vlada sedaj zatira Slovence in Hrvate na . i ----—i- ne do- v letu čigar naravnost barbarski način m jim v olju je v Istri najprimitivnejših pravic, niti v cerkvi ne. Češki narod spremlja s .simpatijami vsa stremljenja, ki gredo za tem, da tudi zatiranemu jugoslovanskemu nairodu zašije solnce svobode in češki narod je odločen za izdatno sodelovanje v ta namen, Govornik je izrazil uverjenje, da bo slovanski socijalizem mogel izvršiti pomembno delo za osvobojene. Izjave govornika so bile sprejete z živim odobravanjem kot pomembna manifestacija stranke, [h kateri pripada tudi čehoslovaški minister za vnanje stvari dr. BeneŠ.» Istro «Jutri. ^ — nadaljuje «Popolo di Trie ste» — riagižtša okolnost, da poslanec Špatny pripada stranki, ki je na vladi v čehoslovaški republiki in katere glavna predstavnika sta ministrski predsednik Stfibrny in minister za vnanje stvari doktor Beneš. Na to citira «Popolo» naslednjo pripombo v «Jutru»: «Ostra obsodba italijanske nezvestobe in obljuba solidarnosti čehoslovaškega naroda za osvoboditev zatiranih bratov sta najznamenitejša manifestacija bratske solidarnosti, ki jo bo navdušeno odobravala najširša javnost toliko od naše strani, kolikor tudi v Čehoslovaški« cPopolo di Trieste» ne more verjeti, da bi čehoslovaški ministrski predsednik, pred vsem pa njeg. ekscelenca Beneš, čigar simpatije in spoštovanje do Italije -so znane, odobravala tako govorjenje. Če bi predstavnik Italije v Pragi v kakem razgovoru — ker na kako diplomatsko posredovanje ne misli (Žfi zapovedovalno veleti naravnemu čutu: do tu smeš segati, dalje pa ne! Kdor razumeva ta naravni zakon, se ne moa-e čuditi, da je prišlo v Ljubljani do takih izjav. Mi se jih ne veselimo, ker bi marveč v svojem interesu kot državljanov Italije in tudi v najvišjem interesu te poslednje iskreno želeli, da ne bi se našemu narodu zgodilo ničesar, kar bi moglo dajati komurkoli le senco upravičenosti za take manifestacije, kakršna je bila v Ljubljani! «Popolu» in vsej italijanski javnosti bodi povedano, da je tudi naše ljudstvo podrejeno zakonu narave, da je tudi njemu zasejano v dušo čustvo ljubezni do svojega rojstva in bistva! Kdor mu šteje to ljubezen v greh, je v borbi proti zakonu narave. Tudi v slučaju, če bi bile narodne manjšine v Italiji res nezadovoljne, bi ne bilo to — meni « Popolo » — nikaka nesreča, ki bi bila vredna pažnje od strani Češkega naroda. V gornjih naših izvajanjih je že izčrpen odgovor na to trditev. V podkrepitev te trditve meni «PopoIo», da Italija ne more radi takega «mozaika» narodov spremeniti svoje ustave. Kdo zahteva to?! V okviru države in raje zakonov zahteva- naša ljudstvo, naj se m a. deli polna pravica tudS v narodnem in kulturnem pogledu! Vse kaj drugega je — meni «Popolob» — v čehoslovaški republik!. Tam da je le 4S % Čehov, drugi so Nemci, Slovaki, Malo-rusi in Madžari. «Popok>» je slabo podkovan v narodopisni vedi, če misli, da Slovaki in Malorusi niso Slovani prav tako, kakor Čehi! Tudi je popolen nevedne ž v stvari manjšinske politike v čehoslovaški republiki, ko ne ve,- kako je tam urejeno jezikovno m še posebno šolsko vprašanje. Ni prostora tu, da bi mu dajali potrebno lekcijo. Izjavljamo le: dajte tudi nam tisto mero pravic, ki jih uživajo narodne manjšine v Čehoslovaški v šola in uradih, pa bomo zadovoljni in ne bo več takih manifestacij, ki tako silno razburjajo živce pri «Popolu». Uverjen naj bo, da tam zunaj svetu nimajo razumevanja za njegove metode, s katerimi opredeljuje pojm pravice in pravičnosti po — številkah v smeri, da bi smel tisti, ki je številnejši, kratiti pravice šibkejšim na Številu! Pravica je le ena in ista za velike in male, kar sicer uveljavlja tudi c P opol o» sam, če gre za Italijane v Jugoslaviji. Drugače pa se drži proslule-ga gesla, železnega Bismarcka, da je moč nad pravico! Toda to teorijo je svetovna vojna definitivno pokopala med človeštvom, ker to hrepeni po miru in zato tudi po uredbi medsebojnega življenja na načelu enake pravice za vse, velike in male, kakor veleva — zakon človečanskega čustva! Seja poslanske zbornice Razprava o ženski volilni pravici RIM, 14. Seja poslanske zbornice je pričela ob 16. uri. Po odobritvi zapisnika zadnje seje se je zbornica spomnila umrlih poslancev: Napoleona Brencia, Smeraldo Zecca in sen. Battista Grassi. Predsednik je nato javil, da pravni minister zahteva izročitev poslancev: Forni Cesare, Rocca Massimo in Buozzi. Nadalje je naznanil predsednik, da on. Casalicchi vztraja pri ostavki. On. Fari-na-cci je predlagal, naj se ostavka sprejme. Ostavka je bila tudi sprejeta. On. Mussolini je nato naznanil zadnje iz-premembe v vladi. Pri razpravi o načrtu zakona glede ženske volilne pravice pri upravnih volitvah je prtvi govoril on. Sandrini. Vstopal je mnenje, naj se ženskam dovoli volilna pravica. Za zakonski načrt sta nadalje govorila on. Gasparotto in Gabbi. Seja je končala ob 19.30. • — 1 Mtt SO povsem izgnali iz vseh uradov, celo tudi občinskih, da se mu ovira in celo onemo-gocuje tudi zasebno kulturno in socijalno snovanje, ce so celo osebno preganjani tisti, ki se posvečajo kulturnemu delu: če vse to ni zatiranje, potem res ne vemo, kaj |v«e b, se moralo še zgoditi z našim ljudstvom, da bi — po tolmačenju tega pojma Iv uredništvu «Popola» — smelo tožiti o zatiranju?! Nekaj drugega smo hoteli povedati. Pa ne toliko radi «Popola», kolikor radi italijanske javnosti. Razne polemike, ki jih vodi z nami rečeni list, pričajo, da pazno Nov državni podtajnik za notranje zadeve RIM, 14. V političnih krogih še velno razpravljajo o imenovanju on. Teruzzija za državnega podtajnika v ministrstvu za notranje zadeve ter o prehodu on. Grandija iz notranjega v zunanje ministrstvo. On. leruzzi pripada k ekstremnemu krilu fašizma, ki ga vodi isedanji tajnik fašist, stranke on. Farinacci. Radi tega je vzbudilo imenovanje on. Teruzzija tem večje zanimanje. Vobče prevladuje mnenje, da pomeni to imenovanje nov uspeh on Farinacci ja, ki je za politiko železne roke Vest, da se je on. Mussolini odločii za Teruzzija, se je razširila že v nedeljo; toda ____objaviti je ni smel noben list. Tako je bil n7e ježikjneki milanski list zaplenjen, ker je prinesel to vest. Smela pa je o tem pisati Farinac-cijeva cCremona Nuova». Senat sprejel proračun a RLM, 14. Na svoji današnji seji je senat nadaljeval razpravo o proračunu ministrstva za pravosodje za finančno leto od 1. julija 1925 do 30. junija 1926. Po raznih govornikih ja povzel za besedo justifcni minister Rocco, nakar je bil proračun sprejet. Prihodnja seja bo jutri ob 15. Kongres FIRENZE, 14. Danes ob 10.90 je župan sen. vinarjev. Zastopana »o Francija, Španija, Belgija, Portugalska tar romanske republike v Južni Ameriki. ________ Isgrebanje zakladnih bonov RIM 14. V ravnateljstvu državnega dolga se je danes nadijevalo žrebanje devetletnih zakladnih bonov. Nagrado 100 tisoč lir je dobila št. 279.283, nagrado 50 tisoč št. 1,248.643, nagrado 10.000 štev. 1 210 002 m 4 nagrade po 5000 št. 462.586, 206.774, 1,535.976 in 1,131.947. M veriMi (MM nlitmkiii mM Seja narodne skupščine BEOGRAD, 14. (Izv.) V parlamentarnih krogih je vladala danef3 izredna živahnost. Tik pred sejo narodne' skapščme so se vršila posvetovanja vseh parlamentarnih klubov o interpelacija«:, ki naj se predložijo v skupščini. # V Beograd so prispeli skoro vsi poslanci; dospel je tudi anketni odbor iz Zagreba. Radšćevci so prepričani, da bodo verificirani vsi radićevski sporni mandati. Seja narodne skupščne je bila otvorjena ob 10. uri. Opozicija je predložila ogromno število interpelacij na vlado tako, dr se smatra, da imaijo te interpelacije v prvi vrsti namen zavlačevati delo narodne skupščine. Samo podanci LSL so predložili 10 interpelacij na razne ministre. Zahtevali so, da se vrši razprava o teh interpelacijah takoj. Po otvoritvi je finančni minister Stoja-dinovič odgovarjal na interpelacijo p oslanca Agatonoviča o tobaku. Agatonovič se z odgovorom ni zadovolji. Popoldne se je seja nadaMevala. Na dnevnem redu je bila razprava o stanovanjskem zakonu. Radi in-teupelacrj pa se je morala razprava odgo-diti. Predsednik anketnega odbora Markovič je izjavil novinarjem, da je izid ankete povoljen za radićevce in da upa, da bodo verificirani skoro vsi mandati. Pašrč je danes konferiral z notranjim in vojnim ministrom. Nad 1 uro se je razgo-varjal s Pribičevićem ter nato sprejel Pavla Radića. Zdi se, da hočejo radičevci pospešiti verifikacijo svojih mandatov. Kazenska preiflkava proti Radiću ZAGREB, 14. Včeraj se je zglasil pri preiskovalnem isodniku ipnivatni detektiv iz Londona A E. Matson, ki je nadziral Stjepana Radića za časa njegovega bivanja v Londonu. Angleški detektirv je prišel v Zagreb na željo Radiievih zagovornikov. Preiskovalni sodnik dr. Korbler o rezultatih zaslišanja naravno ni dal nikakih informacij. IzjavH je samo, da se je Matson sam prijavil in da ga sodišče ni vabilo v Zagreb. Delo anketnega odbora v Zagrebu ZAGREB, 14. O poteku dela anketnega odbora ter o njegovi včerajšnji zaključni seji je izdal njegov predsednik dr. Laza Marković nastopni komunike: «Anketni odbor je imel danes svojo zadnjo sejo, na kateri je razmotrrval zbrane podatke v zvezi s vprašanjem, ki mu je bik> poverjeno od Narodne skupščine, ter je skleni^ da zaključi svoje delo in pripravi posebno poročilo za Narodno skupščino. To poročilo obstoji iz dveh delov. V prvem delu so navedeni vsi podatki in vsa obvestila, ki jih je odbor zbral glede na odno-šaje poslancev pod anketo z ozirom na sklep HRSS o vstopu v seljaško internaci-jonaJo. V dragem delu oe nahajajo gotove ugotovitve, ki jih je anketni odbor dognal v poteku svojega dela. Anketni odbor smatra, da vsebuje zbrano gradivo dovolj podatkov za oceno vprašanja, kakšni so bili odnošap poslancev pod anketo glede na navedem sklep. Ti podatki so urejeni v poročilu in »so zalbeleženi tudi v prilogah. Nadalje je anketna odbor pripomnil, da ni mogel kot odbor proučiti, kakšno .je bilo zadrževanje posameznih poslancev pod anketo po sprejetem sklepu, ali so delali in kaj so delali v smislu uresničenja komunističnih načel in komunističnega programa. Bilo pa je posameznim Članom odbora mogoče, da povodom svojega dela in peseta v hrvatskih krajih zberejo gotove podatke in obvestila, a ob tej priliki se ni moglo doznati in ugotoviti za nobenega pod anketo stoječega poslanca, da je kaj delal v zgornjem smislu. Tako je za vprašanje verifikacije mandatov ostalo samo to, da so kot poslanci sodelovali na seji od 3. avgusta 1. 1924. pri sprejetju sklepa o vstopu v seljaško internacijonalo. Anketni odbor je ugotovil, da more zbrano gradivo koristno služiti Narodni skupščini za njeno odločitev in da smatra, da je glede na to dovršil svojo misijo, ki je obstojala v smislu sklepa skupščine v tem, da iz raslega, ker ni bilo dovolj gradiva, na podlagi katerega bi se moglo ugotoviti, kakšni v selja-ško internacijonalo, to vprašanje skupščinska anketa prouči, da bi Narodna skupščina činski SMiliittu v Zagrebu ne marajo več koalicije z radićevali iiiij in zajedručarskimi zastopniki v zagrebškem občinskem svetu. ... . . M r---- ----—, — ---1*—---V tem primeru utegne v. kratkem priti do zasleduje pisanje v našem listu. Znano mu Garbasso otvoril IH. kongres romanskih nos radikalne izprensembe v odnošajih strank v zagrebškem občinskem svetu, ker se je dosedanja večina radičevcev in zajedrn-Čarjev mogla vzdržati samo s pomočjo frankovcev. Današnje «Hrvatsko Pravo* pravi, da se «Hrvat» vara, ako misli, da bodo frankovski zastopniki tudi še dalje samo «kibiciraK>» in gledaK, kako bodo blokaši kock aH za hrvatska prava. Odkritle komunistične zarote v Beogradu BEOGRAD, 14. (Izv.) Danes je vzbudilo odkritje tukajšnje policije velikansko senzacijo. Gre za komunistično zaroto tu biva jočih Bolgarov, ki je bila organizirana iz Moskve. Zarota je bila v prvi vrsti naperjena proti vladi narodnega bloka in bi se morala izvršiti po istem vzorcu kakor na Bolgarskem. Razstreljena bi morala biti predvsem palača ministrskega predsedstva. Danes je policija izvršila več aretacij ter odvedla v zapor okoli 30 sumljivih oseb. Aretiran je bil neki Bolgar Miško Bulčev. Pri njem so našli orožje in več razstreliva. Vpad bolgnrskili vojakov v Jugoslavijo BEOGRAD, 14. (Izv.) V Beograd je prispelo poročilo, da je pri vasi Črnošavci 30 bolgarskih vojakov vdrlo na jugoslovensko ozemlje. Kmetje so se jim postavili v bran; vnel se je hud boj, dokler ni prispelo kmetom na pomoč jugoslovensko vojaštvo. Inozemski zdravniki v Jugoslaviji BEOGRAD, 14. Na inicijativo higijenske sekcije Zveze narodov, ki je sklenila mednarodno izmenjavo zdravnikov, pridejo dne 17. t. m. v Beograd inozemski zdravniki, in sicer iz Anglije, Francije, Belgije, Nemčije, Poljske, Rusije, Grške, Portugalske, Madžarske, Albanije, Palestine, Alžira in Zedinjenih držav. Ob priliki njihovega bivanja v Beogradu se bo vršila konferenca s kratkimi predavanji informativnega značaja o zgodovini in postanku Jugoslavije, o ustavi, državni ureditvi, organizaciji jugoslovenske zdravstvene službe itd. Inozemski zdravniki bodo imeli priliko pregledati in upoznati delo vseh jugosloveniskih državnih in privatnih zdravstvenih ustanov. Gosti ostanejo v Beogradu do 24. maja, nakar se razdele v tri skupine: prva odpotuje v Srbijo, druga v Vojvodino, Hrvatsko in Slavonijo, tretja pa v Bosno, Hercegovino in Dalmacijo. Prvo skupino bo vodil dr. Ivo Kun, drugo dr. Vlada Jojkič, tretjo pa dr. Stevan Ivanić. Vse tri skupine se dne 22. junija sestanejo v Zagrebu, kjer ostanejo do 28. junija, nakar odidejo vsi skupaj v Celje in Rogaško Slatino. Dne 1. julija posetijo inozemski zdravniki Ljubljano, 3. julija pa odpotujejo v Ženevo, kjer se bo vršila konferenca, na kateri bodo poročali o svojih vtisih v Jugoslaviji. Kritično dobo Bolgarske le minila Izjave ministra Kallova PARIZ, 14. Bolgarski minister za zunanje stvari Kalfov je izjavil dopisniku lista «PetH Parisien*, da se bo mir na Bolgarskem postopoma ustalil in da je kritična doba države že minila. Vendar pa da >se je treba zavarovati proti možnostim nove komunistične ofenzive. Na vsak način — je rekel Kalfov — bo v najkrajšem času vzpostavljeno normalno stanje. Obsedno stanje bo kmalu odpravljeno in takoj potem bodo demobilizirane pomožne čete, katerih oborožitev so dovolili zavezniki. Bolgarska ! vlada ne bo pcosila za podaljšanje roka, iki zapade 31. maja in ki so ga glede zvišanja vojaškega kontingenta določili zavezniki, nasprotno se bo po1 Kalfovem mnenju lahko bolgarska vojska še pred ome-j njenim dnem lahko zopet skrčila na stanje, e kor ga predvidevajo mirovne pogodbe. Pred novim procesom v Sofiji Nastop nove bande na Bolgarskem SOFIJA, 14. V pokrajini Pazardjik se je pojavila tolpa banditov, ki je izvršila več nasilij nad prebivalstvom ter si vzela talce, za katere je izsilila potem velike svote denarja. V nekem spopadu s policijo je sedem teh banditov ubitih in več ranjenih. Pričakuje se, da bo vsa banda prišla v kratkem policiji v roke. V par dneh se bo začel predtukajšnjim vojnim sodiščem proces proti Adeli Nikol-voi, ki je dala zavetišče članom osrednjega zarotniškega odbora. Italija proti povečanju bolgarske armade SOFIJA, 14. Tukajšnji italijanski poslanik Rmella je izjavil zastopniku ministra za vnanje zadeve, da italijanska vlada ne more dovoliti pod nobenim pogojem, da se Bolgariji dovoli povečanje armade še čez določen čas. Spor med Vatikanom rn Litvlnsko Litvinska odpoklicala poslanika KAUNAS, 14. Ker ni bil mogoč sporazum med Lit vinsko in Vatikanom v zadevi nekaterih klavzul konkordata med Vatikanom in Poljsko, ki se tičejo vilniske škofije, je litvinska vlada odpoklicala svojega poslanika pri Vatikanu g. Juozasa Maco-vicisa. O tem je obvestila državno tajništvo sv. očeta. _ Neresnične vesti o Žiti DUNAJ, 14. Sekcijski načelnik Schager, predstavnik avstrijskih legitimistov, je prejel racEobrzojavko iz Lequeitio, katera za-nikuje vesti o težkem zdravstvenem stanju bivše cesarice Zite. Naisprotno zatrjuje brzojavka, da gre Žiti na bolje. Poljska ni odgovorna za železniiko nesrečo v Starogradu VARŠAVA, 14, Poljska brzojavna agencija javlja, da je poljsko-nemsko razsodišče v Gdanskem izreklo razsodbo v vpra^ sanju železniške katastrofe v Starogradu. Razsodba je ugodna za Poljsko in potrjuje, da ni železniška proga predstavljala nobene nevarnosti za železniški promet. Nemška delegacija je ugotovila, da so bih pragovi v dobrem stanju, ter je zavrnila nemi ške obtožbe proti Poljski. Dva nova železniška atentate odvrnjena v poljskem koridorju VARŠAVA. 14. O dveh novih železniških atentatih v poljskem koridorju se po1-roča danes. Pri Dirschau je železniški čuvaj mogel še pravočasno odstraniti s tira nekoliko skal pred prihodom vlaka. Drugi železniški čuvaj je zasačil med Posenom in Brombergom dva moža, ki sta hotela poškodovati tračnice. Sumljiva moža sta obdala proti čuvaju nekoliko revolverskih strelov ter zbežala. Ozbekiston in Turkmcnistan Dve novi republiki ZSSR MOSKVA, 14. Na prvi seji kongresa sovje-tov ZSSR je bilo prečitano poročilo o prit pustitvi Uzbekistana in Turkmenistana v zvezo republik. Nato so bili zaslišani zastopniki obeh republik, ki so govorili vsak v jeziku svoje domovine. Poročilom so zborovalci sledili z veliko pozornostjo in kongres je nato odobril vstop obeh republik v Zvezo. Ob tej priliki je Rikov izjavil, da se bo ukre-, nilo vse potrebno za gospodarsko ustalitev najbolj zaostalih narodov Zveze in za razvoj njihove narodne kulture. Načelo svobodnega razvoja narodov, izrečeno leto 1917, ki je do-vedlo celo do izstopa Letonske, Estonske in Litvinske iz Zveze, ostane tudi za bodočnost bistveno in nespremenljivo načelo ustave ZSSR. _ Samomor Borisa Savinkova MOSKVA, 14, Znani socijalni revohicir jonar Boris Savinkov, ki je bil zaradi rovarenja proti sovjetski vladi pred kratkim obsojen na večletno ječo, je pričakoval, dla se dovoli revizija obsodbe. Ko so mu naznanili, da ni pričakovati ugodne rešitve njegove prošnje, se je vrgel sinoči s petega nadstropja kaznilnice na dvorišče, kjer je obležal mrtev. Razorožitev Nemčije in nota zaveznikov PARIZ, 14. Vlada je zavezniškim delegacijam pri poslaniški konferenci izročila svoje pripombe k angleški noti o razorožitvi Nemčije. Reuter v Londonu pripominja, da bo nota Nemčiji o razorožitvi vsebovala obsežen dokument. Noto izroče v: teku enega tedna berlinski vladi. Izpraz-t nitev ruhrskega ozemlja je odvisna od tega, ako bo Nemčija nadaljevala z izpolnit vi jo^svoji h Obveznosti, rzvirajočih iz Da-wesovega načrta. Za izpraznitev kolnske cone še ni določen noben datum. Nova belgijksa vlada sestavljena PARIZ, 14. Po 38 dneh je bila belgijska kriza vsaq začasno rešena. Van de Vyvere je bdi včeraj sprejet pri kralju ter mu je predložil listo nove ivlade, s katero se hoče drugi teden predstaviti parlamentu. Porti felji so razdeljeni tako-le: Va» de Vyvere — ministrski predsednik in finančni minister; Theodor — juistica; Poullet — notra-. nje stvari; C ar t cm de Wiart — kolonije; Euzette — podjedelstvo in javna dela; Tschoffen — delo; gen. Hellebaut — diž. bramba; Moyersen — gospodarstvo; začasni portfelji: Theodor — umetnosti; Euzette — zunanje stvari; Tschoffen — železnice. _ Pred novimi volitvami na Češkem PRAGA, 14. Kakor javlja «Narodni Politika« računajo krogi vladine koalicije z uvedbo carine na žito in žitne izdelke. Sociialno-demokratični ministri zato odstopijo. Nadomeste jih začasno narodni socijalisti. Pozneje socijalni demokratje ponovno vstopijo v vlado, ki razpiše nove volitve. Volitve se imajo izvršiti že to po^ letje in bo nova vlada po volitvah imela nalogo predložiti proračun. Čehoslovaška emisijska banka PRAGA, 14. Kakor poroča praški «Bor-sen Courier* bo češka Emisijska banka pričela delovati šele 1. januarja 1936. — Francoski dnevi v Jugoslaviji. Bel-grajski listi poročajo, da se vrše od 27. jun. do 14. jul, t. 1. po celi državi «francoski dnevi» v hvaležni spomin na «srbski dan», ki ga je pred desetimi leti priredila Francija. Vsi občinski odbori bodo imeli tem povodom slavnostne »eje, po vojašnicah se prirede predavanja, po vseh večjih mestih ljudske veselice. Posebno slovesno se proslavi francoski narodni praznik dne 14. julija. —- Zvišanje poštnih pristojbin v Jugoslaviji. V ministrstvu za pošto m brzojavi so izdelali novo poštno tarifo, s koleno se povišajo razne poštne pristojbine, med dru-« gimi pristojbine za priporočena pisma. Pri* stojbine za navadna pisma, častnike itd. ostanejo neizpremenjene. Naročajte in Sirite „EDINOST" IL •EDINOST* V Trstu, dne 15. maja 1925. DNEVNE VESTI Hišne preiskave Oster veter je začel briti v tržaški pokrajini. (V tadnjih tednih so bili zaplenjeni skoraj vsi »adi tukajšnji listi. K temu so se pridružile še hišne preiskave. Včasih pokazujejo tudi nekak nalog kr. kvesture, kateri pa po zakonitih predpisih ne zadostuje za opravičbo hišne preiskave. Posebno v zadnjem času — nadaljuje glasilo naših Lstranov — se zdi, kakor da so take stvari na dnevnem redu. Posebno «Istar-ska Rije6», njeni urednici in namišljeni sotrud" ■liki, pa tudi vsi tisti, glede katerih drži kve-•tura, da so v zvezi z «lstarsko Riječjo«, so bile £rtve teh neutemeljenih in protipostavnib preiskav. Mi imamo sicer mnogo potrpežljivosti, ali kar je preveč, je preveč in tudi Jobova potrpežljivost bi imela tu svoje meje. V zadnjih 14 dnevih ni bilo izvršeno nič manj nego £ Dr¥og~7zle\nikomToliko glede voznme na sedem hišnih preiskav pri ljudeh okoli «lstar- žcleznicah kolikor tudi glede stanovanja in s*c Riječi«. Večkrat so tudi bili poklicani na ogIedovanja mest in obeh razstav. Izlet se kvesturo, oziroma na policijske komisanjate. ^^ 24 -n ge ^^^ 31 maja ± j za Qnc Toda kakor da bi to še ne bilo dovolj, je za- izletn;k ki žeUjo posetiti samo Pariz> za ti-čel cvest; še neki drug sistem. Agenti so stalno j ^ ^ tijo {udi London< Bruselj n Holand-okoli vratark, sosedov m drugih sosednih i gko pa }g določen za:^ek izleta na 8. i junija t. 1. Izletniki bodo mogli potovati izje- liški kongres. Na dnevnem redu zborovanja bodo razna vprašanja, med katerimi naj se omeni določitev končnega programa za svetovne vseučiliške olimpijade na polju umetnosti, znanosti in sporta, ikatere se bodo vršile' v Rimu 1. 1926. in za katere so že prijavili svojo udeležbo vseučiliščniki vseh evropejskih držav kakor tudi vseučiliščniki iz Amerike, japonske, Honkonga in Južne Afrike. — Italija na razstavi t Paricu in WemWey-u. V Rimu se vršijo pridne priprave za itali-Ujanski izlet povodom svetovne razstave v Parizu in britanske svetovne razstave v Wem-bley-u. Organizacija tega leta je bila poverjena društvu A. N. I. T. I. Cilj izleta je v prvi vrsti pariška razstava okraševalnih umetnosti, ki so bile priče drznemu dogodku, je lopov kmalu iafmil. — Poakaten ■■■hmiii orošaikm. Sinoči okoli' 18. ure so potniki, ki so se mudili v čakalnicah in na hodniku kolodvora pri Sv. Andreju, nenadoma začuli oster pok; počilo je v stranišču poleg čakalnice. Nekateri železničarji so pohiteli tja, da vidijo, kaj se je zgodilo. Našli so na tleh mladega orožnika, ki je krvavel iz majhne rane nad levim očesom; poleg njega je ležala orožnikova službena karabina, s katero si je nesrečnik pognal kroglo v glavo. O dogodku je bila takoj obveščena rešilna postaja in kmalu potem je dospel na lice me" sta zdravnik, ki je na prvi pogled spoznal, da je nesrečni orožnik, ki je bil medtem spoznan za 24-letnega Guida Carraro, dodeljenega orožnišii postaji v Kopru, smrtno nevarno ra-njen, kajti krogla mu je prodrla globoko v katerih se udeleži Italija s posebnim krasnim možgane. Po prvi pomoči je bil nesrečnik pre- ____Si:____D__"__Lt:___• ____— 1:1___ ---- nol an v vnraćlrn knlnitntrn v tllifM r ahltl Sc- paviljonom. Poskrbljeno je za velike olajšave oseb ter iščejo informacije. Kakšne so te in- formacije, to je odvisno samo od odnošajev, v ( m.Qma brez tnega lista kater h se naha)as z dotičnimi osebami. Pod Za drobna obvestiia in vsakršnimi pretvezami postopajo po stopnicah, obračati na A N j T j Rim iščejo nekake namišljene osebe itd /.godilo se s^jna je tudi celo, da je pred dnevi nek, agent prišel v neko trfovino ter vprašal nekega name-. - - . , ščenca za podatke o neki čestiti osebi, ki sta- , vači* « Pevme. Dne 27. aprila je b-1 še doma, nuje nasproti oni trgovini. program se je t-Roma, Via Si- — Izgubil se je petnajstletni fant Jožef Ko- pel;an v vojaško bolnišnico v ulici Fabio Se-vero, kjer se sedaj bori s smrtjo. Na podlagi listin, ki so jih našli pri njem, je bil Carraro v zadnjih dneh službeno premeščen v Labinj v Istri in včeraj bi bil moral odpotovati tja. Pri njem so našli tudi dve pismi, — eno naslovljeno na njegove svojce, drugo na neko drugo osebo — katerih vsebina pa ni znana; predani sle bili varnostnemu obla-stvu. Ni znano, kaj je nesrečnega mladeniča privedlo do obupnega Jtoraka. — Nevaren padec delavca. Včeraj opoldne se je v ladjedelnici S. Rocco ponesrečil 48-letni tesar Alojzij Romano, stanujoč v ulici Lavo-ratorio št. 212. Pri delu na nekem parniku je Iz triaike pokrajine — Sefina Prostovoljno gasilsko društvo vabi tem potom vse svoje člane vseh treh odsekov in tudi druge ljubitelje društva na sestanek, kateri se bo vršil v nedeljo dne 17. t. m. točno ob 2. uri pop. v društveni čitalnici. Sestanek se bo vršil v svrho ustanovitve kluba za gojenje lepega vedenja. Prosi se za točnost in polnoirtevilno udeležbo. — Tajnik. povsem umestno in upravičeno: -Dolžnost g£ (na leVem licu) znamenje. Kdor bi kaj vedel rorfn nro f £>lr t -» in IrVPcfnria hi hlla. Q3 m a- . . v t v 1_____»;1 A „ o njem, je naprošen, da bi obvestil očeta Antona Kovačiča, Pevma pri Gorici št. 249. ZAKLJUČNA PREDSTAVA V nedeljo ob 8. uri zvečer se dvigne zadnjič zastor v tej sezoni. «Či_talnica» ? a od tedaj se nI več vrnil. Oblečen je v vsak- padel z ogrodja, visokega kakih 5 metrov, pri . , . . . 4 . - .. : danro obleko, bele hlače iz šatorovine, jopa čemer se fe hudo pobil po nogah ter si zlomil V nadaljevanju dokazuje vrlo istrsko glasilo zelenkasU čepica rujavkasta — vse bolj po- levo ključnico. Po prvi pomoči, ki mu jo je nezakonitost takega postopanj ter zaključuje nošeno Deček je plavolas in na obrazu ima podal na lice mesta poklicani zdravnik rešilne • • » T^J i—• „_J_1 postaje, je bil Romano prepeljan v mestno bolnišnico. Zdraviti se bo moral kake tri tedne. — Kočija jo je podrla. Zasebnica Josipina Kompara, stanujoča v Pončani Št. 63, je včeraj okoli 12. ure hotela preko ceste v ulici Istria; izbrala je pa neugoden trenotek, ko je vozil Temu se je Komparova Znanost in umetnost — «Slovansky Prehled». Ta znana n zaslužna češka revija je začela zopet izhajati. «Slo-vansky Prehled», ki se nahaja sedaj v XVII. letu svojega izhajanaja, je moral pred vojno prenehati. Vrzel, ki je nastala tedaj na poiru proučevanja slovanskih vprašanj, j« sedaj zopet zapolnjena, in sicer po zaslugi Udruženia čehoslovaških legijonarjev, katero je prevzelo nadaljnje izdavanje te važne in odlične revije. «Slovansk^ Prehled» bo posvečen tudi v bodočnosti znanstvenemu proučevanju kulturnega, političnega in gospodarskega življenja vseh slovanskih narodov in držav ter bo gojil idejo slovanske vzajemnosti na podlagi vsestranskega in objektivnega spoznavanja slovanskih vprašanj. «Slovansiy Prehled« izhaja v Pragi. Urejuje ga Adolf Černy. Naročnina znaša za celo leto v inozemstvu 100, za pol leta 55 čehoslovaških kron Posamezne številke po 12 kron. Naroča se na naslov: «Slovansky Prehledu>, Admini-strace, Praha II, Lazarska 11. NAČEL se je prašiček na po^i Sežana-Bazovt- ca, dne 12. t. m. F. G. Gropada ft 33. ___ KOCUO, lahko, delo dunajsko, lahek voz fad težak voz, vse v dobrem stanju, dve Elot^ ski vpregi, slamorezndco in razno drugrf orodje prodam. Maks Milič, Repnič 3, p. Prosek. 603 NA PRODAJ je rabljeno pohištvo, tri visoka in dve nizki omari, tri lesene postelje, ixŠ vzmeti, par ogledaL umivalnik z marmorjem in nekaj stolic. Ogledati si danes, peteJe in soboto od 12. do 18. ure, Opčine, trgovina Brišček po starem. 62Q DARILA ZA BIRMO po nizkih cenah dobite samo pri zlatarju ALBERTU POVH-U Via MazzSai 4S uprizori silno dramo trojko ^Tatjci j tj« . nc ^ kočiji, ki je vo je napravila tak vt»s pri premieri. 1 a upri- y nasprotni smcrL Dasi }c kočijaž lakoj zoritev bo- obenem slavnostna 25. pred-, ustavij konja, je ta podrl žensko in ji zasekal stava v sezoni. «Čitalnica» je poskrbela za s kopitom 5 cm dolgo in globoko rano pod nove kulise, novo opravo itd. Ta predstava desnim očesom. Komparova je bila prepeljana v mestno bolnišnico. tržaškega prefekta in kvestorja bi bila, da malo razmišljajo o tem člančiču. Bili smo dovolj blagi, toda tudi dovolj jasni. Povedali smo samo to, kar smo morali povedati. Znane pa so nam tudi nekatere opazke agentov na naslov naših ljudi povodom zasliševanja in hišnih preiskav, katere bi ne smele nikdar priti iz ust policijskih uradnikov®. — Odbor za popravo vojne škode je imel dne 9. t. m. sejo na tukajšnji prefekturi. Odbor je odobril likvidacijo odškodnine v prilog tržaške dobrodelne kongregacije za škodo, ki jo je pretrpelo vsled vojne ljudsko prenočišče v ul. G. Gozzi. Nadalje je odbor odobril grad-bo šole na Banjšici in je 0 do 121.50; Pariz 12?.— do 127.50 London od 118.45 do 118.65 ; New York od 24.:i0 do "24.45; Španija o J 352 — do 356.— ; Švice od 471.— do 47 i.— ; Atene od 43.50 do 45 50; Berlin do 577.50 do 5S7.50 ; Bukarešt od 11.75 do 12,25: Praga od 72.20 do 72.60 : Ogrska od 0.0333 do 0.0345 ; Dunaj od t.0343 do 0.0345; Zagreb od 39.4f> do 39.75. VALUTA; Avstrijske krone od 0.0338 do 0.0345 dinarji od 39.30 do 39.60 ; dolarji od 24.25 do 24.40; novci po 20 frankov od 94.— do S6 — fuut štor-lingod 118.35 do 118.55. Benečijske obveznice 77.65. Via dalla Borsa 2, tal. 12-97 KUPUJc krone, goldinarje, zlat in srebrn denar ki ni v raoi kakor tudi zlato, srebrnino, platin in dragulje ter jih (68) plačuje po najvišjih ccuati. Poročne sobe iz bukovega lesa z zrcali v okviru jeseno-vega, bukovega in topolovega lesa, popolna L 2.400-—. (352) Sobe za eno osebo, tudi posamezni kosi. Vse izdelano iz suhega lesa z jamstvom. Tovarna pohištva „Garanaa" S. /I. Trst, Via PallacHo 5 (vogal Via Rosseti. C raaoveanega naraščaja, ».i ga »»jt - ~— —----- izobilju. Vsi športniki in simpatizanti; mladansko veselico v proslavo 25 letnice svo- Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš nad vse ljubljeni -sin, soprog, oče, brat IVAN KAPUN magistratni sluga v 46. letu svoje starosti, po kratki in mučni bolezni, danes zjutraj, preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v soboto, ob 4. uri popoldne, iz hiše žalosti na Prošeku št. 280, na domače pokopališče. PROSEK, 14. maja 1925. (285) Marija, roj. Milic, soproga. Karla, Lidija, Nada, hčere in ostali sorodniki. . , ■■ I cvr»,*> mnoi izven dvoma ker se vršiio tek- mudi prilike se udeležiti našega jubileja. Spo- Vcdre su naše duše i pripravne na borbu, j svo, moa, izven 1 .lubil^i nagovor. 2. Naročilo. V. Vo- Iz njih se je uzdigao veliki i borbeni Prkos. , me ze dva meseca ne same etn c T"» T" iii)7trnm nrnls7i nrfln sv h neorilika ' tudi za krasno danio našega meseca ne samo za čast, ampak^red: 1. Jubilejni nagovor. 2. ' "i • i i ...t ^ iiudl za krasno darilo našega zavednega sport- ; dopivec, poje domači mešam zbor. 3. fcpct pti- što s prijezirom prelazi preko sv h nepnbka tud, ^ ^ j 0b 14.30 se c« pojd. 4. Trodejanka -Nebesa na zeml^». 5 sadašnjosti. Pr.os sjasi na našim hema i ! l^odigr^i^Th^ med družino M. D. Šaljiv prizor. 6. Ptice pojo oj tam za goro P. Trst in družino hazene M. D. P. Opčine, poje domači mešani zbor. Med odmorom m SOBA meblirana, z veliko posteljo, pripravna preko n?h, sve jači, sve veći, sve spremniji na borbu. Na borbu za zrakom i slobodom čovjekovom. Na borbu za novu generaciju, 1 .mladu i punu života. I mi ćemo jedan dan da zapjevamo novu ^ -— - . . , - . , . pjesmu, radosnu i svečanu, što će da door« i, doma .iz Sv. Antona v Sum:, je hotela preds: nočnjim privezati v domačem hlevu vola k | bor. 1 ..........i _^z Aidovščane: V nedeljo dne 17. maja ob li - I _ __ 'II____nn za eno osebo, dva znanca ali brata. Via An-tonio Stoppani 5, II, desno. 625 po njem bo svirala domača godba. It tržaškega živlienia' Po prircdilvi prosta zabava-šaliiva pošta . „ . . , .. v, '1 ir^l Ko nrireditev nudila mnogo užitka in GOSPODIČNA s trgovsko in 2 letno pisarniško , - Uporen voL Kmebca, Anioni,a ^JZ&ibi ^ ' ' , —-- Od- do Tvoga groba. prakso, z znanjem dvostavnega knj.govod-siva, išče mesta kol knjigovodkinja ali pi- ; sarniška moč. Gre tudi na deželo Naslov pri upravništvu. 5®4 ie tfosoodinn iztaknil z 'rogom^^desno "oko" ' gometni četi M. D. P. z Opčin in nog. četa pRQDA SE takoj! v davčni občini Planina prit ' s y — ..............Ajdovščina — Vipava, kjer se boj Rakeku (pod Italijo) 24 oralov črnega goz- Do groba, u kome još drhti miris tamjana j jaslim, kar pa rogatemu kralju hleva menda ni i molitva svećenica... I naša... — Tugosloven- I bilo po vol p, stresel je tako ,ezno z glavo, da ; 3. popoldne se srečata na ^igrišču. -bkas^ no Včeraj popoldne je Mihaličeva prišla iskal po- , «Bur>a» A;dovščma — Vipava, moči v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli ' odigrala nogometna tekma l^dor v okulistični oddelek. njeni četi, ta je prepričan, da bo i * *______(lil — J i ^ f.M M i« M i 4 _ P,d*l z Včeraj popoldne je bil .pre- , ^vSka^dba. pozna ome- s igra zelo za-tekm'o bo svirala naša mlada ski akademičari iz Italije u Zagrebu. — Pritožba*iz občinstva. Prejeli smo: V družini I. Padovanove je stanoval neki Mihael ŠtoHa; ki je umrl v soboto Kmalu so prišli trije agenti z orožniške postaje v ulici Bacchi, ki so preiskali jopič, ki ga je imel mrtvec še na sebi. Pobrali so vse, kar je imel pri sebi: 6000 lir in pa zlatnino, ki jo je imel v nočni mizici. — _________- — Proti tem ne bi imeli nikake pritožbe. Ne-1 rinT se je vozil v družbi nekaterih tovarišev v I zavedno družino Hazene. " ■ bližini domače vasi. Na neki strmim se je nam- .majhno, za\eano aruzmo peljan v mestno bolnišnico 31-letni kmet Josip Tomažko iz vasi Aurania v Istri; imel je več da in 10 oralov nižjega gozda {bukovina) ter 6 oralov senožeti s sadnim drevjem in; njivami. Ponudbe na Anton Laurič po. Lej- j tersberg, pošta Pesnica pri Mariboru. 610 i omazKo iz «« ^uian.a y »"'','T' setiio tudi vrle Hazenašice z Upčin. Ugledati hudih poškodb po obrazu m po glavi. Moz se ; etijo t • cvetju se nahajajočo ie pobil na U načjn pri padcu ^^ | Lasno vipavsko dolino, in seznaniti se z našo pravilno pa je bilo, da niso pusiili gospodinje i je" preiskava" izvrši-I reč utrgala zavora in voz je pričel drvetiz , _ Iz Podinelca. Kljub temu da nam je bila j _o iz druž nc Še le ! veliko naglico navzdol. Tomažko, ki ni sedel šola poitajijanćena, smo ohran:li tu pr: nas potem, ko je biio vse izvršeno, so prišli v dru- dovolj trdno, je radi močnega sunka zletei na | vendar še vedno ono staro spostovan e do go sobo k gospodinji ter ji pokazali, kaj odna- tla. Sprejeli so ga v kirurgični oddelek; okre- učilnic, ki je lastno našemu narodu po v so a^ ° . ^, 61 y . ' ' , ' . ' . i i 'i..i-L t ! ______u n^irfa?^ r>a ct> nbnasaio napram v sobo k mrtvecu in da se Ia, ne da bi bil navzoč kd Kakor se nam poroča, nas ob tej pnl./ti po- Hazenasice z Opčin. Ogledati ; GOSPODIČNA z 8-lelno trgovsko prakso, vešča tudi pisarniških del, z znanjem slovenskega, italijanskega in nemškega jezika, išče mesta kot trgovska pomočnica ali blagajni-čarlta. Gre tudi na deželo. Naslov pri uprav-ništvu. ZA BIRMO Je edini naš urar in zlatar Alojzij Povh na Piazza Garibaldi it. 2 prvo nadstropje Tržaško posojilnica in hmnlliiicn legistrovana zadruga z omejenin poroStvora uraduje v »voji lastni hiši ulica lorrebianca 19, I. nadst. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vlogo za čekovni promet, ter jih obrestuje pO 4% večje in stalne vloge po dogovora. Sprejema „Dinarje" na tekoči račun in /iii obrestuje po dogovoru. Oov*k oci yioy plača zevod sam. Daje posoji'a na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obresiua mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice (safe) 1 Uradna m za stranke ođ 87* do 13 In od 16 do 18 Ob nedeljah Je urad zaprt. Štev. telef. 25 - 67. Halstarelf! slov. denarni zavod šajo. Eden agentov pa je ostal na stanovanju ves dan, dokler ni prišla kom sija. Potem pa se ie zgodilo nekaj, proti čerrur se posebno pritožujemo. Ko je komisija odšla, so prišle zopet tri osebe, ki so že na vhodu kričale, da se je čulo tud' v sosedn'i hiši. Žalili so Pado-vanovo celo s tatico, češ, vas že mi denemo «a pošto-! Odšli so okoli !0. ure zvečer. — Vseitali anski kongres vseučilišč. Italijanska vseučiliš. zveza, katere častni predsednik je prestolonaslednik Humbert, napoveduje za 26. in 27. t. m. povodom proslave XI. stolet val bo v' kakih 3 tednih. v vseh časih. Drugače pa se obnašajo napram — Drzna tatvina na jami ulici. Zasebnica loli in njenemu dostojanstvu učitcl)! samt fca-Henrika Movia, stanujoča v Pendice di Scor- ko bi se moglo drugače ^iti kar se ,e zgo-cola št 510 se je predvčerajšnjim predpoldne dilo učencu nas« šole Lebanu iz lUavz naier odpravila po opravkih v mesto. Ko je Sla po je bil v šoli tako pretepen, da *j moral ostah ulici Commerciale. se ji je nenadoma približal dva dni v postelji. Bilo bi na mestu n v mteremi ade nič sumljive zinanjosti in >i z naglim fsu šole same. ko bi pristojno oblast v o pouci o sunkom iztrgal iz roke ročno torbico, v kateri ; tukajšnjega italijanskega učite ja, da ena ta je bil spravljen okrogel znesek denarja: kakih ; način ixe služi ne interesom šole ne domovine. 1100 lir. Ko se je Moviava zavedla iz hipnega j Zgrešena je taka obmejna politika m to na) si presenečenja, se je spustila za drznim tatom, zapomnijo vsi oni, ki jim ,e pover ena odgovor-ki je bežal kakor da bi imel peruti na nogah. ; nost za praviln: potek našega šolstva, ^a soI _ 'r , , , .3. ______—s:™ v.,*;« lindctvo ni navaieno! LJtJOSK A BANKA v POSTOJNI (prej NOTRANJSKA POSOJILNICA) reg. zad. z. omej. por. Sprejema uloge na hranilne Knjižite in ulotc na tekoU ružun. [Obrestuje vezane vloge po dogovoru. Izdaja brezplačno cirkularne čeke :::: Banca Nazionale di Credito. :::: i Daja posojila kakor tudi izvršuje vse i v bančno stroko spadajoče posle I:::::: pod najugodnejšimi pogoji. :::::.! m niče pavijskega Ateneja vseitalijanski' vseuči- Dasi so ga zasledovale tudi nekatere osebe, ski režim batin naše ljudstvo ni navajeno V. J. KRI2AN0VSKA: Hoi preteklosti Roman v treh delih. d^e si zdaj jasAo razločil dva prstana s kamni. V je tako razami zivce, aa ,e zaspaia pr«« yuur«. {e tre£a povedati Sevenji, ona p