vsaki ctitck 3b 8. uii popoldne Rokopisi se ne vračilo. \elrnnkova la pismi se ne sprejemajo. Cena listu znaša ra celo leto 4 krone, ;.i pni leta 3 kroni, 'a man premoJne ti celo leto .3 krone, ' i pol leta K 1 'BO. 'i Nemčijo je cena listu 5 K, za druge 1-Zelt: izven Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema ■ Narodna Tiskarna« « Gorici, ulica Vet-arini štev. 9. Naročnino in naznanila sprejema npravništvov Corici Semeniška ul. št. 16.' Posamezne šle vilke se prodajajo v tobakarnah v Gosposka til. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul Ponte Nunvo 9, v Kapucinski ulici 1 v prodajalni »Kat. tiskov, društva« ul. Carducci, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kolišču nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oglasi in poslanice se računajo po potit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. XXI. letnik. Ožja volitev. »Slovenec« od pondeljka je prinesel lo novico: »Liberalcem so pomagali s t a r o s t r u j a r j i in pa socijalni de-mokratjc. Starostrujarji so šli, kakor poročajo iz Gorice, k o ni pakt n o Kovača volit razen nekaj častnih izjem, pri katerih vje zmagala razsodnost. Ker so volitve lajn e. ne vemo. kako morejo tako absolutno trditi, ko- 30 solili aturoali Marji uHfpn samo izid volitve, število glasov to je javno! Pri prvi volitvi je dobil di. Brecelj 5656 glasov — v teh glasovih so pač vsi novostrujarji, saj ne moremo misliti, da bi bil kateri pri taki »načelni« borbi ostal doma, zlasti po taki burni agitaciji. Da, v tem številu je še več. kakor vsi novostrujarji, dokaz, da je od teh pri ožji volitvi odpadlo, kolikor se da iz izkazov dokazati, 145 glasov, ki se razdele na 17 občin, v katerih je pri ožji volitvi dobil m e 11 j glasov, kakor V Gorici, 25 pri prvi — posebne rezerve volivcev menda novostrujarji niso še vpeljali' Pri drugi, t. j. ožji volitvi je dobil dr. Brecelj 8445 glasov, torej 2789 glasov več. Ce vštejemo še onih 145 zgubljenih. dobil je torej 2934 novih glasov. Odkod so ti glasovi? Ako jih nočete pripisati starostrujarjem. ki so prej gla-sOvs/i za Manfredo, ali pa vznejevoljeni od domačega boja kar doma ostali, potem so morali glasovati za dr. Breclja ali I i b e r a I c i, ali pa socijalni d e 111 o krat i. Ako t e h glasov m dobil, kedo še ostane? Odkod tol i-k o n o v i h gl a s o v? I >a je Kovač dobil *pri ožji volitvi 4198 glasov več, kakor pri prvotni, ni čuda; agitacija za »samostojne« kandidate je bila letos tako mlačna, kakor še nikoli, saj so bili liberalci sami prepričani. da je letos zanje vse zastonj po tolikih polomih. Se le prvotna volitev jim je vlila novega poguma, in začela se je v tednu od 13. 20, julija res živa agitacija, še socijalisli so pristopili vsaj deloma in lahko rečemo, da so še malo Voli!wC. ‘1 ilpoj »• 1 • • I* I. pa ne bili z nobenim kandidatom, ako bi ne bilo te nesrečne nepotrebne -domače vojske, ki je in bo prinesla toliko zla. da ga vse »zasluge« uovostru-jarjev morda v desetletjih ne bodo mogle poravnati. V vsaki vojski se pa kak vojak izgubi kam je šlo onih 145 novostru-jarjev? Najbrže je večina teh volila tudi Kovača, ali bi bilo od nas pa pošteno, ako bi zato novostrujarsko stranko sumničili? julija 1913. Drago plačana šola. I leželnozborske volitve so skoraj pri kraju. Razburkani duhovi se bodo začeli pomirjevati, zato bo marsikomu mogoče bolj resno in trezno misliti kakor v času volilne mrzlice. Posebno bo uplival na slehernega pristaša S. L. S. izid volitev zlasti zategadelj, ker ga postavi pred kruto resnico, da so vsled needinosti v naši stranki želi liberalci. Prerokovanja, napovedi 111 ugibanja časopisov' se razprše in na dlani vsakogar se pokažejo suha dejstva, s katerimi ima računati. Gotovo je, da marsikdo strme gleda v nje in uvidi, da je slala. računal. Zato pa bojo pretekle volitve tako se je nadejati — ma.sikoma oclprle zaslepljene oči ter ga dovedle do prepričanja, da je na političnem polju smrtno grešil, kdor jo je u -bral za voditelji nove struje. Masko dol. ker minil je politični karneval! Priznajmo, da so se vršile volitve v taboru S. L. S. v znamenju bo- dr. Brecelj proti dr. Gregorčiču. * ' • ir 11:1 inrr-e imel v rokah prvo no-vostrujarsko okrožnico 111 nrai \ ujci zahtevo, da mora dr. Gregorčič sprejeti mesto deželnega odbornika in dosledno k temu odložiti državnozborski mandat, je kmalu razumel kam pes taco moli in prišel na čisto, da hočejo nekateri novostrujarji dr. Gregorčiča vreči — politično ubiti. Tu ne pomaga nobeno zavijanje, ker je to fakt. ki ga ne zakrije še tako mojsterski sofizem! Spočetka je dr. Brecelj trdil, da mu nikakor ni na tem. da vrže dr. Gregor- Stari dolg. (Konec.) Stanič je bil izvrsten pešec, v svoli dobi najimenitnejši hribolazec. Profesoi Fr. O r o ž e 11 ga opisuje v »Planinskem Vestniku« iz leta 1907 (štev. 1, 2, 3, 4i kot p r v e g a v e 1 e t u r i s t a. Za svojega bivanja v Solnogradu se je posebno zanimal za solnograškc Alpe. Bil je prvi hribolazec na tem ozemlju in je na mnoge gore prvi splezal in jih baronie-terski izmeril. Stanič je bil na visokih gorah že v oni dobi, ko so jih celo omikani krogi jedva po imenu poznali. Stopil je ua Watzmann, Molier Goli, Rat-hauskogel, Preber, Untersberg. Hoch-staufen in dr. Leta 1799. je splezal na 3800 m visoki Veliki Klek (Gross-Glockner) in na istem vrhu je dne 39. julija 1800 izvršil prva opazovanja na barometru, termometru in higrometru. O svojem potovanju na Watzmann in na »Hoher Goli« je spisal zanimivo, obširno poročilo, ki je hrani kralj, bavarska dvorna in državna knjižnica v Mo-nakovem. Stanič je preplezal in barometrično izmeril tudi vse vrhe domačih gora: Prestrelnih. Mangart, Krn. Kuk in vse najviše glave Karniških in Julijskih Alp. Pne 21. septembra 1808 je bil na I r i-g la v u. katerega je on prvi zmeril z barometrom. — Stanič se je bavil s planinstvom ne toliko v znanstvene namene. kolikor iz zdravstvenih ozirov, da si je jačil telo in vzdigoval srce ir. duh v zračne višave do Stvarnika. Leta 1800 pomladi je bi1 premeščen v Ročinj za"vikarja. Vojska, bolezen ir silna lakota so takrat hudo stiskale ljudstvo. V vseh teh nadlogah je bil Stanič prvi pomočnik. Ne samo skrben dušni pastir, nego v vseh občinskih zadevah prvi svetovalec, v sadjereii. umnem kmetovanju najboljši voditelj, iz kratka pravi ljudski učitelj v najširšem pomenu besede. Stanič ima prvo in glavno zaslugo za ročinjsko plemenito sadje. Kakor na Banjšicali. tako je tudi v Ročinju ustanovil šolo. v kateri je bil 011 sani prvi učitelj. Skrbel je za telesne vaje, katere je sam vodil. Stanič se je tudi pečal z raznimi rokodelstvi. 7.e na Banjšicali je bil zidar in mizar; v Ročinju pa je bil tudi kolar in kovač. Izdeloval je vozove in koval konje. Tolmincem je izdelal poseben voz. na katerem so vozili teleta v Gorico. Ko so se leta 1813. Francozje pred avstrijsko vojsko umikali z Goriškega. so podrli soški most v Kanalu. Stanič je napravil načrt novemu začasnemu mostu. ki so ga domačini postavili pod njegovim vodstvom. Ko je leta 1496. angleški zdravnik Edvard Jenner izumil cepljenje koz. je bil Stanič na Goriškem prvi, ki je cepil koze in ker ni imel za to pripravnega noža. stavil je koze s trnjem. V hudi zimi I. 1816-17 je bila v Soški dolini silna lakota. Stanič je storil za oljašanje bede. kar je mogel. Povabil je najmanj po enkrat na teden največje reveže na kosilo, da so se ta dan nasitili. Poslal je vladi spomenico, v kateri je živo naslikal veliko revščino Ročinj-cev in njih sosedov. Opozoril je na stavbo zidanega mostu v Kanalu, kjer bi dobili reveži dela in zaslužka. Sklenil je prošnjo tako-le: »Uns driickt Not. Franz, gib Brod! Sonst. o Gott! Schneller Tod.« Cesar Franc I. je uslišal njegovo prošnjo in dal postaviti krasni most. ki se mogočno spenja čez Sočo med Kanalom in Gorenjo vasjo. L. 1819. je poklical goriški knezo-nadškof Walland svojega prijatelja Staniča za kanonika v Gorico. Ko se je 30. številka. čiča, ko pa je preslepil nekaj merodajnih gospodov, je prišel s farbo na dan in izdal je parolo — z dr. Gregorčičem proč. Po tej poti so šli novostrujarji do skrajnih mej ter postavili voditelju S. L. S. celo protikandidata in s tem razkrili svoj konečni cilj. Cc bi se namreč ne bilo dr. Brecelju zahotelo po vladi v naši deželi, bi bil sprejel dr. Gregorčiča vsaj v svojo listo, kakor je Fona in Grgiča v splošni kuriji. Joda ne! Njegovo načelo je bilo, dr. Gregorčič mora pasti in na njegovo mesto stopiti dr. Brecelj. Seveda se je pri tem piskalo na politično moralo in ljudstva volja je postala deveta briga. Naj se novostrujarji ne sklicujejo na to. da je dobila njih stranka pri volitvah mnogo več glasov kot stara struja. To ne zaleže, ker je bila ta večina umetno sestavljena — zapeljana — na-lagana. Novostrujarji naj bi bili po shodih naravnost povedali, da hočejo dr. Gregorčiča vreči, pa bi bili videli, kako bi jih ljudstvo nagnalo. A tega se niso upali! Laž jim je bila orodje, s katerim so se bojevali, hinavščina sredstvo, s l\tUV_l 1 , Jr pi |ll ti veliki katoličani. In sedaj, ko smo na jasnem, kaj je bilo pravzaprav jedro razkola v S. L. S., razblinimo vprašanje: Ali je bil razdor potreben?• Kaj nam je prinesel? Prvo vprašanje moramo naodločnejše zanikati, za drugo je najstvarnejši odgovor demoralizaeijo ljudstva. Potrebo boja mora vsakdo zanikati, če le količkaj pozna nastopanje delegacije S. L. S. v deželnem zboru. Iz cele verige povečanih in izmišljenih na- preselil iz svojega ljubega Ročinja v . Gorico, ni bila še končana ročinjska šola. Se kot kanonik je Stanič lastnoročno stesal pod. ga naložil na voz ter sam pripeljal v Ročinj. Leta 1828. je bil imenovan za više-ga šolskega nadzornika. Nadzoroval pa ni samo učiteljev, ogledoval ni samo šol. ampak prav po očetovsko je skrbel za šolsko mladino, pisal je pesmi, katekizem in druge knjige. Njegovo delovanje je bilo zares neizmerno znamenito in plodonosno. Ker v Gorici tedaj še niso prodajali slovenskih knjig, jih je naročal iz Ljubljane in širil med prijatelji in znanci. Ko so leta 1843. začele izhajati »Novice«, je naročil sam 50 iztiskov in jih delil med kmete. Leta 1845. je osnoval v Gorici d r u-žbo zoper trpinčenje živali, prvo enake vrste v celi Avstriji. Pruž-ba se je ustanovila 14. februarja 1846. in je že v jeseni istega leta štela 1000 članov. Valentin Stanič je edini pravizačetnik g o r i š k e g I u-h o n e m i c e, ki se je po njegovem prizadevanju ustanovila I. 1840. \ Gorici je on večji del svojega življenja prebil med gluhonemi, za katere ie skrbel z očetovsko ljubeznijo. -is. vtrOidotn op s d p. pak. pripisanih od novostrujev dr. tIrc-gorčičevcmu klubu in deželnima odbornikoma, se ne da iztrgati niti enega člena. ki bi dokazal, da so bivši poslanci zatajili naša načela, pač pa se gre v vsem kompleksu očitanj samo za taktično postopanje. Katoliška stranka se bori na Oori-škein že desetletja pod načelom: »Vse za vero, dom. cesarja«. V tem geslu je jasno izraženo lačelo S. L. S., po tem geslu se ravnali je bila dolžnost našiti poslancev in to so v popolni meri izvrševali. v kolikor se je moralo nanašati njih postopanje na načelno plat. Dr. (iregorčiču očitajo, da ni prav, ker se z italijanskimi liberalci ne kavsa v deželnem zboru. Seveda, ker jim kaže tako govoriti. Dr. Brecelj je pri ustanovnem shodu S. L. S. izrekel te-le krilate besede: »Mi zahtevamo od vsakogar, da javno spoštuje verska načela, kar se pa tiče zasebnega življenja, prepustimo. naj sleherni sam opravi svoje račune z Bogom. Povedano bodi. da so se vsi italijanski liberalci udeležili ob otvoritvi deželnozborskega zasedanja sv. maše ter s tem javno dokumentirali, da spoštujejo versko prepričanje katoliškega življa. To so pokazali s prvini nastopom, pa tudi pozneje niso v zbornici nikoli dali povoda, da bi se jim radi protiverskega rovanja postavili naši po robu. Toliko glede vere in sedaj krenimo k domu. Italijanov se iz naše dežele ne da izpahniti. Oni so tu in s tem je treba računati. S. L. S. ne sme kreniti na pot nižje-avstrijskih krščanskih socijalcev. V narodnem oziru mora biti tolerantna iu še več celo pravična. Narodni šovinizem se je v zadostni meri ugnezdil že v vrste italijanske ljudske stranke. To jasno kažejo njih glasila, ko v obnemogli jezi upijejo, da uganjajo italijanski liberalci svoeniu narodu škodljivo politiko, to sta pa tudi neovrgljivo dokazala voditelja Faidutti iu Bugatto na neštetih shodih iu z neštetimi spletkami proti Slovencem. V naši deželi mora sloneti delova- i__________ __ i_________>'* \,a nujno zahteva na obeh straneh smisla za delo iu čut spravljivosti. Dokler pa bodo upila Faiduttijeva glasila, da smo dobili Slovenci zopet preveč, in zahtevala za se groš nam pa usiljevala knof, ter vsako nam dovoljeno podporo raz-vpila za krivično, bomo stali neomag-Ijivo na stališču, da je treba proti šovinistom takega kova voditi boj do skrajnosti. To velja, kar se tiče našega načela z ozirom na narodnost. Glede patrijo- Tudi v c. kr. kmetijsko društvo je on redno zahajal k vsem občnim zborom in sejani glavnega odbora in mnogokrat je namesto predsednika, pok. knezo-nadškofa Franc Ksav. Lusehina, predsedoval odboroviin sejani. Ustanovil je štipendij za dijake, rojene v kanalski fari iu naložil glavnico, iz katere se vsako leto dele šolske knjige ubožnim učencem kanalske iu ročinj-ske šole. Slednjič naj še to omenim, da je Stanič ustanovitelj farne knjižnice v Kanalu. O Staniču piše Paulus: »On je brez ugovora pričetnik vsega narodu •-ga življenja m gibanja v naši deželi, zato se slovenski liberalec in klerikalec lahko združita, kadar gre častiti spomin tako vrlega moža.« On je pa tudi po ustanovitvi gori-ške gluhonemice velik dobrotnik trpečega človeštva, po sv>jih ustanovah trajen dobrotnik naše šolske mladine, po vsem svojem delovanju velik naprednjak v najblažjem pomenu besedi, izkratka u z o r - mož, kateremu smo obvezani v večno hvaležnost. In zato kličem svojim rojakom: Poravnajte najprej stari dolg in potem v Božjem imenu delajte nove! E. K. ličnega čutstva ni treba razpravljati na dolgo in široko. Vladni zastopnik ni imel nikoli povoda nastopiti v sejah dež. zbora kot čuvaj patrijotizma, s tem je povedano dovolj. Na eni strani stoji geslo naše S. L. S., na drugi delovanje naših poslancev. Preglejmo oboje. s.>-diuio objektivno in priti moramo do sklepa, da ni bilo vzroka zapričeti boja v S. L. S. radi načelnih vprašanj. Preidimo na taktiko! Vsaka glava ima svojo pamet, pravi naš pregovor. Kam bi pa prišle stranke; če bi nastal med njih voditelji razkol radi taktičnih vprašanj? Kaj bi se zgodilo z V. L. S„ ako hi začeli poslanci na Dunaju tako postopati kakor pri nas novostrnjarjiV Kolikokrat se je tam pripetilo, da je dobil predlog za kako taktično potezo le neznatno večino (Poslanec Fon je v »N. C.« povedal da je nek predlog dobil nekoč samo eden glas večine) in vendar je ostala V. L. stranka edina. Edina radi tega. ker so poslanci uvideli, da radi needinosti v taktiki še ne gre razbiti stranke! Dovolj o tem, potegnimo črto in seštejmo! Rezultat nam kaže, da razkol v S. L. S. ni bil na mestu. Toda ž njim moramo računati, zato pa poglejmo, kako učinkuje na ljudstvo. Pohujšanja so prinesli liberalci v deželo mnogo, to je res, a ne da se tajiti, da je novostrujar-ski nastop oropal duhovski stan mnogega ugleda v ljudski masi. Višek škandala pa je bil vsekakor v tem, da je dr. Brecljeva stranka postavila duhovnika kot protikandidata duhovniku, profesorju bogoslovja in zaslužnemu prvo-boritelju za katoliška načela na Goriškem dr. Anton Gregorčiču. Ta nesramnost bi se bila morala na vsak način preprečiti. Take vrste beganja ljudstva nieii na najnizkotnejše instinkte skrajne zagrizenosti in osebnih ambicij, ki se dajo ožigosati samo s stavkom: Ce moja ne velja, naj vse hudič vzame. Dr. Bre-celjevi pristaši so v svoji preslepljenosti pozabili na globoko hvaležnost, ki jo je ljudstvo dolžno dr. Gregorčiču, prezrl ua je v lusu najimjšega boja vodil naše čete zmagonosno proti liberalizmu. Zvestemu mnogoletnemu voditelju so obrnili hrbet in namesto hvaležnosti se je iz njih krščanskih src izvil klic — križajte ga! Toda okoli dr. Gregorčiča je ostala četa zvestih somišljenikov, pripravljenih na boj do skrajnosti. Njemu zaupajo z njim stoje, z njim padejo. Pod njegovim vodstvom hočejo voditi neizprosen boj, svesti si, da bo dr. Gregorčič, ki ie porazil marsikaterega klevetnika, obračunal tudi z njimi. Trpela bo radi nestrpnežev ljudska morala, a ko pride dan obračuna, tedaj nastopi ljudstvo kot sodnik, da kaznuje one, ki so nam razbili edinost v stranki. M i n e o d u e-li a m o. t o p o v e m o ž e d a n e s. Ce hočejo merodajni faktorji pošteni mir, tedaj naj ukrenejo kar potrebno, sicer /grabimo za kopje in udarimo, da napravimo sam’ red, tam, kjer bi morah drugi zanj skrbeti. Naša beseda je resna in odločna. Preveč je bilo že pohujšanja pri našem ljudstvu radi par nestrpnežev. Nastop teh ob zadnjih volitvah ie za S. L. S. pravi pravcati škandal. Ponujamo dvojno: Vojsko ali mir. Na novi struji ie ležeče do česa pridemo. Težke izkušnje smo imeli radi needinosti v S. L. S. ob tem volilnem boju. prerekali smo se med seboj in občutili vso kruto resnost stare rimske prislovice kjer sc dva prepir-ata, se tretji smeje. Naj bi nekatere gospode zinodrila vsaj ta drago plačana šola. — a - . Politični pregled. Novi komisar za Hrvaško. Za kraljevega komisarja namesto odstopivšega Čuvaja je cesar imenoval barona Skrlecza, katerega je v sredo zaprisegel. Skrlecz ostane komisar, do-klei bo ucobhodno potrebno. Baron Skrlecz je izjavil, da ne verjame, da In se pojavile nepremagljive težkoče glede delazmožnosti sabora. Čuvaj — baron. Cesar je imenoval Čuvaja za ogrskega barona. Novi hrvaški minister. Za novega ministra za Hrvaško je cesar imenoval grofa Pejačeviča. Odstop avstro-ogrskega poslanika v Peterburgu. Po balkanski vojski se ho avstro-ogrski poslanik v Peterburgu, grof Tinini Valsassina, najbrže umaknil s tega mesta iu na njegovo mesto pride grof Pavel Esterhazy. VOJSKA NA BALKANU. Turčija napove Bolgariji vojsko. Po dolgem ministerskem svetu je sklenila turška vlada, da Bolgariji ofi-cielno napove vojsko. Turški armadi se je ukazalo, naj ne zasede samo Odrina, marveč hitro prekorači mejo in maršira na bolgarsko ozemlje. Mala garnizija v Odrinil je obstojala iz samih črnovojnikov, ki so se morali. ko so došle pred mesto redne turške čete, umakniti brez odpora. Turki so zasedli Odrin. pri čemer so uprizorili nepopisno klanje. Prebivalstvo beži, ker Turki ne dajejo pardona. Tudi v Lozengradu se je bolgarska posadka morala brez boja umakniti in so Turki prebivalstvo masakrirali. Bolgarska vlada je svojim poslanikom v inozemstvu naročila .da proti turškim grozovitostim protestirajo. Turčiji preti vojska s celo balkansko zvezo. Z avtentične strani poizve dopisnik lista »Zeit«: Kabineti v Belgradu, Atenah. Bukarešti in Cetinju zavzemajo nasproti načrtu Turčije, osvojiti Odrin tinripiV stališče: Od zaveznikov osvojeno ozemlje tvori last balkanske zveze ,ki je bo do zadnje kaplje krvi branila. »Stampa« poroča z merodajne strani: Balkanska zveza bo kljub sedanjim notranjim razporom pridobljeno ozemlje solidarno branila proti Turčiji in če Turčija ne bo pogodbe spoštovala, nastopila proti njej. Rumunija bo glede na akcijo Turčije ostala nevtralna. Mora se pa poudarjati, da ne Srbija, ne Grčija, ne Rumunija niso s turškim pohodom v Tra-kijo v nobeni zvezi. Vse to akcijo Turčije obsojajo. Bolgarija je voljna demobilizirati. Bolgarska vlada je doposlala svojim zastopnikom pri velesilah sledečo cirkularno brzojavko: Kljub vsem odredbam bolgarske vlade, da se sklene mir. bo lahko še precej časa preteklo, predno se mir sklene. Določiti se morajo še pogoji za premirje in preliminarni pogoji v Nišu, nato se pa mora končni mir v Bukareštu ali na Sinaji podpisati. Da pokaže svojo lojalnost in odkfito željo po miru, je bolgarska vlada sklenila. da takoj podpiše premirje in demobilizira. Istočasno naroča bolgarska vlada svojim poslanikom, naj prosijo kabinete, da store korake, da se sov ražnosti na vsem bojišču prekinejo. Srbija sovražnosti že ustavila? »Siidslavvische Korrespondenz« poroča iz Belgrada: Ker je višje poveljstvo že ukazalo ustaviti vsako nadalj-no akcijo in se omejiti zgolj na to, da se obdrže dozdaj zasedena ozemlja, so pričakuje, da se v najkrajšem času vojaške operacije ustavijo in del arm de demobilizira. Demobilizirati mora pričeti Bolgarija. Splošno se sodi. da >e vojska končana. Pogajanja za premirje, oziroma preli-minarije in mir. Kakor se poroča, se sovražnosti ne ustavijo, dokler se ne podpiše preliminarna pogodba. Jutri ali pojutrišnjem določijo vojaški delegati v Nišu strate-gične meje. nakar se bodoči teden mi-msterski predsedniki v Bukareštu dogovore o preliminarnem miru ir ga podpišejo. »Corriere deli;; Sera« poroča iz Bukarešta: Bolgarija je Rumuniji sporno ozemlje odstopila, toda zahtevala: I. da Rumunija svoje čete iz Bolgarije odpokliče in 2. da ostane v konfliktu Bolgarije s Srbijo nevtralna. Rumunija je ta dva pogoja odločno, odklonila in odgovorila, da hoče predvsem trajen mir na Balkanu v zniislu ravnotežja in da hoče biti odslej v krogu balkanskih držav enakovreden sočinitelj in tovariš. Situacija je sledeča: Rumunija, Srbija in Grčija so glede mirovnih pogojev v glavnem edine. Srbija in Grčija sta sami predlagali kak kraj v Rumuniji kot sedež mirovne konference. Rumunija bo na bivše zaveznike vplivala v zniislu zmernosti. »Matin« poroča: Pogoji Srbije so tako zmerni, da jih je Bolgarija voljna sprejeti. Le grške zahteve bodo povzročile dolgo debato. Francija Grčiji nujno svetuje, naj s pretiranimi zahtevami ne poslabša svojega zdaj tako u-godnega položaja. »Lokalanzeiger« poroča iz Pariza: Ruski poslanik v Londonu je včeraj londonski poslaniški konferenci naznanil, da Rusija nasproti Turčiji sicer ne namerava hoditi po poti, ki bi se ločila od ostalih velesil, a da namerava predlagati skupen korak velesil. Iz Sazonove okolice se izjavlja, da v Atenah in Belgradu resno vpoštevajo, kar Rusija svetuje. Tako Srbija kakor Grška in Crnagora priznavajo, da, če bi stavili Bolgariji pretrde pogoje, bi velesile mirovne pogodbe z Bolgarijo končno revidirale. Boljše je zato, da se vpošteva želja Rusije, ki ne želi, da bi se Bolga- ftju proVfC oslabila. Domače in razne vesti. Popravek. V izkazu o izidu ožje volitve v nedeljo se je vrinila pri občini Št. Ferjan tiskovna napaka, l am je namreč navedeno, da je imel dr. Brecelj 372 glasov, dočim je v resnici dobil le 172 glasov. Slovenski dekliški zavod. Priporočamo sta rišem, ki hočejo nastaviti svoje hčere v goriškem mestu, prepotrebni slovenski zavod, ki ga otvorijo č. šolske sestre iz Maribora. Častita duhovščina je naprošena, naj zavod stari-šem priporoča. Na c. kr. slovenski pripravljalnici za srednje šole v Gorici se je šolsko letu 1912/13 sklenilo 5. julija s slovesno zahvalno mašo. Učencev je bilo 55. med temi 14 odličnih, 36 sposobnih iu 5 nesposobnih. Odličnjaki so: Ažman Gvi-don iz Trsta, Bregant Rihard s Podgo-re, Cotar Jožef iz Rupe. Kos Jožef s Podgore. Kraševec Franc iz Medane, Munih Vobudin od Sv. Lucije, Nardin Ferdinad iz Sarajeva, Premrl Franc z Vrhpolja na Kranjskem, Siinonitti Alojz iz Trsta. Širca Milutin iz Gorice. Stanta Pavel iz Mirna. Trojer Janez iz Renč, Žigon Jožef iz Ivanjega grada. Žnidaršič Alojz iz Postojne. Za slovensko gimnazijo se jih oglasilo 34. za nemško 5, za realko 9. za pripravljalnic:) na učiteljišču I. za meščansko šolo 1. Vsi so vsprejeti. — Vpisovanje u-čeneev od tretjega razreda ljudske šole in od 9. do štirinajstega leta za šolsko leto 1913/14 bo v torek 16. septembra od K. do 12. ure. V Gorici. 21. julija 1913. Fr. Greš e c. c. kr. profesor, vodja. Priloga »Primorskega iisfa" šf. 30 z dne 25. julija 1913. 60SP0D0V PAN. OZNANILO. 28. Jul. Nazarij in tov., muč. (I. stol.). Viktor I., pap., muč. (202), Inocenc I.. pap. (417); 29. jul. Marta, dev., Feliks II., pap., muč. (365), Bcatriks, dev., muč.; 30. jul. Abdon in Semen, muc. (250), .Mi- lita, muč. (305); 31. jul. Ignacij Lojni., duh. (1556), Herman, šk. (448); 1. avg. Vezi sv. Petra, ap., Vera, Nada. Ljubav (Fides, Špes, Karitas), muč. (okoli 130), Makabejski bratje; 2. avg. Alfonz Liguori, šk., eerk. uč. (1787). Porcijunkula. 3. avg. XII. ned. po Bink., Najdba sv. Stefana (415), Lidija. Evangelij; O vsmiljenem Samarijanu. Javno češčenje Najsvetejšega dne 3. avgusta v Podmeleu. Porcijunkula. Odpustek Porcijunkule je našemu ljudstvu dobro znan. Kolika množica ljudi je ta dan po cerkvah oo. frančiškanov in kapucinov! Vsakega zavednega katoličana mora veseliti previdnost in razumnost vernikov, ki nočejo pustiti v neinar tako lepe prilike. Vsi bravci »Pr. 1.« vedo, da so odpustki odpuščanje časnih kazni, katere bi morali sicer terpeti ali na te m svetu, ali p a po smrti v vic a h. Koliko križev in trpljenja je tukaj na zemlji! Bolezni, siromaštvo, lakota, razne nesre.če: suša, povodnji, toča, potresi, razne škodljive živali, bolezni na rastlinah, i. t. d. Vemo, da so te in podobne večkrat le za poskušnjo ljudem, prilika za ponižnost, priložnost, da se vadimo v zatajevanju in se učimo vdanosti v volio božjo; vemo pa tudi, da so take nezgode prav mnogokrat • kot ka z n i za grehe. Koliko nienj kazni bi bilo treba, ako bi se ljudje greha varovali! Ce je pa kedo že grešil, ima še en pripomoček zmanjšati si časne kazni, da, popolnoma nadomestiti jih - in to so odpustki, zlasti p o p o 11>( o m a odpust k i, ki zbrišejo v s e zaslužene časne k a z-n i! Ako se torej nesreč in nezgod bojite, molite tudi, da bi vas Bog varoval ali veste, kakšna prošnja, naj vam Bog s kaznimi prizanese, bo najbolj a? Odpustkov, zlasti popolnoma odpustkov se v d e I e ž u j-t e pri vsaki priliki, pa se kazni — nesreč ne bo več bati, ker ste iste s popolnoma odpustkom že odplačali. Ako bi pa vendar še kaka nezgoda se pripetila, bi ista n e bila več kazen, te-inuč le še kot ugodna prilika za novo zaslugo pri Bogu. Za »Porcijunkula« odpustek je potrebno: 1. spoved, 2. sv. obhajilo, 3. o-bisk cerkve, 4. molitev po namenu sv. očeta. 1. Onim, ki imajo navado hoditi k spovedi vsak teden v naši škofiji, tudi. če hodijo vsake 14 dni k spovedi, ni treba iti za ta odpustek še enkrat posebej, že zadostuje ona navadna spoved vsakih 14 dni za vse, tudi za popolnoma odpustke. Tisti pa, ki te navade nimajo, morajo seveda sv. spoved se razume, da dobro opraviti. Dovoljeno je pa spoved opraviti za t a odpustek že 3 dni prej, torej že 3(1. julija (ali 31. jul., ali 1. avgusta, se ve da tudi 2. avg., kedur je komu bolj prikladno). 2. Sv. obhajilo se mora prejeti ali I. ali 2. avgusta. 3. Cerkev treba obiskati ne ka-terosibodi, temuč kako cerkev L, II., ali III. reda sv. Frančiška. V naši škofiji bi bile take cerkve; Na sv. Gori, na Kostanjevici in n.. Barbani — potem cerkev oo. kapucinov v Gorici in v Sv. Križu pri Ajdovščini. Čas za obisk cerkve je; Od večernic dne 1. avgusta naprej in še cel dan 2. avgusta zvečer do polnoči. »Večernice« pomeni srednji čas med poldnevom in med soi-nčnini zahodom. Solnee zahaja I. avg. ob 7. uri in 35 minut; torej se sme začeti z obiskovanjem cerkve ob 3. urah in 48 minut. 4. Pri obiskovanju sc moli po namenu sv. Očeta t. j. za povišanje sv. cerkve, za razširjenje sv. vere, da bi se zatrle krive vere in razkoli, da bi se grešniki spreobrnili, za mir in edinost krščanskh poglavarjev iu za druge potrebe krščanstva. Ni pa potrebno, da bi se ti nameni pri molitvi izrečno imenovali, zadostuje popolnoma, ako le splošno misli: Molim po namenu sv. Očeta, za to, da za-dobim popolnoma odpustek. Koliko treba moliti v ta namen? Ootovo zadostuje 5 »Očcnašev« in 5 »Cešč. Marij« sme se pa tudi druge moiitve približno enake dolgosti opravljati. kakor se nahajajo v raznih molitvenikih. Spoved in obhajilo se sme opravili kjerkoli tudi doma, ni treba, da bi bil ravno pri oo. frančiškanih, ali kapucinih pri sv. obhajilu, cerkev moraš obiskati frančiškansko ali kapucinsko, Popolnoma odpustek Porcijuiikuh dobiš lehko večkrat in sicer tolikokrat, kolikorkrat cerkev obiščeš in moliš po namenu sv. Očeta. Ti obiski smejo slediti drug za drugim greš iz cerkve, pa se smeš takoj zopet vrniti v cerkev, kolikorkrat ponoviš obisk cerkve in molitev toliko popolnoma odpustkov bodeš prejel. »Saj zadostuje e n popolnoma odpustek, saj zbriše vse. časne kazni!« Res, e d e n zadostuje, a k o si v s e tako opravil, da ni bilo n o b e n e p o-m a n j k I j i v o s t i, ker pa tega nisi gotov, tudi ni gotovo, da je bil odpustek zate res popolnoma, zato smeš tudi zase več popolnoma odpustkov obrniti. Skusi pa zadobiti teh odpustkov kolikor moreš in daruj jih za duše v vicah! Morda ti že sedaj hodi na misel: Bog ve, kako bo, ko bodem umri, ali se me bode kedo spominjal, ali mi bo kedo pritekel'na pomoč? In morda bodeš ravno na Porcijunkulo milo gledal iz vic doli na zemljo, ali pojde kedo zate v cerkev dobit odpustka tebi v korist! Veš, kaj naredi? Sam sedaj pomagaj dušam v vicah m potem bodo gotovo tudi drugi tebi pomagali, saj je Kristus sam obljubil: S kakršno mero boste merili, s tako se bo tudi vam meriio in gotovo je, da potrebuješ božjega vsiniljenja, poslušaj glas: Blagor vsmi-Ijcnini,. ker bodo vsiniljenje dosegli! ZA KRATEK ČAS. O I Hiplarjevem Tomažu sem vam že pravil, kako je prodajal pesek, namesto pšenice. Ravno ta Tomaž je bil v svojih mlajših letili pastir, kakor navadno kmetovski otroci. Necega dne se mu je en koštrun potakal po grivi iu sc je ubil zakaj že, ne vem za gotovo, ali ga je Tomaž bil pokamnjal, ali ga je le strašil, ko mu je uhajal ubil se je! Kaj je narediti? En koštrun je za pastirja več, kakor en »milijon« za Rot-šilda! Kaj bi naredili vi? Ne veste? Tomaž si jo je pa le zmislil. - Zvečer je gnal svoje ovce v hlev, kakor po navadi in ni nikomur ničesar povedal. Po noči je vstal na tihem, šel je po mrtvega koštruna, nesel ga je v hlev k ovcam in šel zopet spat. Ko je zjutraj prišel Duplar sam v hlev, kakor po navadi, našel je, da je en koštrun poginil. »Za božjo voljo, kaj mu je bilo. da je poginil? Saj sem videl še sinoči, da so bile vse ovce zdrave, nobeni se ni nič videlo, da bi bila kaj bolna.« Tako je Duplar žalostno modroval. Na Tomaža, kedo se je spomnil? saj je še vedno '.spal«! toda Tomaž je zvesto poslušal, kaj oče pravi in vesel je bil. da ni oče prejšnji večer ovac štel. ko iili je bil prignal domu. Iskrice. Žalostno res za ljudi, če zadovoljnosti ni. Naj tudi, kolikor hočeš ima, ncvošljivost miru ne pozna. Umno zbiraj in hrani skrbno, pa se ti starosti bati ne bo. O tem pogosto govori, kar se poredkoma dobi. (Bahači;.) Jabolka vsaka bolj diši, ako čuvaja blizo ni. Brez lehke vesti veselja pač ni. Tudi 'trpki glasi, a o pravem časi! Novi vek. Romantičen igrokaz v petih dejanjih. Spisal *** (Dalje.) ČETRTO DEJANJE. Na solkanski cesti. Primož Krivic, ključar iz Solkana in Miha Zimec iz (irgarja, ki postavljata dva mlaja. P' r i m o ž K r i v i č: Tu je za sprejem najprimernejši prostor. Tu ju postaviva! (Postavita mlaja iu ju potem ( krasita z zastavicami.) Miha Z i m e c: Ali so vse dobro opravili v Ogleju? Primož Krivič: Prav dobro! I'atrijarh jim je dal za veliki alta r prekrasno sliko M. B„ ki je prinesena iz Rima in slikana na cedrovem lesu. Slika je stara in nihče ne ve, kdo jo je napravil. Počakali so nekoliko ž njo v Horici, ker hoče g. župan, da jo sprejmemo slovesno. H. vikar bo sprejel podobo v cerkev. Miha Zimec: Videti je, da se boji nasprotnikov. Pri m ož K r i v ič: Nič strahu! Drugi prizor. Prejšnja in deklice, ki pritečejo na pozorišče. P r v a dekli c a: Kedaj pridejo? Primož Krivič: Kmalu bodo tu. Le hitite otroci, proti Solkanu zastavam naproti! D r u g a d e k I i c a: Ali pridejo z zastavami? (Dalje pride.) Darovi. .1 ubil e j n i darovi z a »S I o v. S i r o t i š č e«: P. n. gg.: Mariniča Vinšek 2 K; N. N. I K; Miha Melink I K; Peter Tomšič I K; Andrej Pavlin 40 vin; v nabiralniku v gostilni g. Josipa (iorjanc 80 vin; .los. Ivančič, c. k. prof. v p., 20 K. Za s k I a d »S I o v. siroti š č a«: P. n. gg. v Orehku; Iv. Mavri, organist, I K 20 v, Alojzija Močnik 40 v, Mar iM 3(1 v, Ana Močnik 20 v. Mih. Močnik 30. Pet. Strenfel 50 v, Jak. Strenfel 30 v, Ivana Mavri I K. P. Razpet 40 v. Andr. Brišar I K, Ant. Elander 40 v, Ant. Močnik 40 v;v Zakrižu: Miha Bizjak I K. Lucija Štucin I K, Iv. Pregel 50 v, Franc Spik I K, Fr. Razpet 50 v, Val. Hudolin 1 K 60 v, Kat. Prezelj 48 v, Iv. Kosmač 45 v, Iv. Pergar 20 v, Miha Prezelj 3(1 v, Pet. Prezelj 50 v, Mar. Obed I K; v Cerknem: Mar. Mavri 1 K. Pet. Muškat 20 v, Neimenovani 40 v, Kat. B. I-K, Mar. Kavčič 50 v. Mar. Eržen 60 v. Mar. Rojic 1 K. Fr. Peternelj 20 v. Mica Bevk 40 v. Ter. Bevk 4o v, Ana Peternelj 20 v. Mart. Svetik 14 v, Marija Bevk 40 v. Neža Bevk 60 v, Ana Peternelj 20 v. Iv. Bevk 3o v. Ant. Mežnar 40 v. .los. Krajnie 50 v. Ant. Gatej 40 v. V »Prim. Listu« št. 2(). se je vrinila pomota pri zahvali pn pok. g. Antonu Koršiču. Zahvalo se izreka preč. gosp. Ivančič Matiji, kuratu v Cerovem. Resnicoljubnost uašili novostrujar-jev. Ljubljanski »Slovenec« je priobčil v številki 163 z dne 18. julija brzojavko, i/ katere posnemljemo sledeče: »Včeraj je imelo posvetovanje' o volitvah veleposestvo. Veleposestnik Zuchiati iz Medane je izjavil v imenu Gregorčiča, da je /.a sledeči kompromis pri volitvi v veleposestvu: I poslanec gre S. L. S.. I liberalcem in 1 »zmernim« liberalcem. Kandidatje naj bi bili: Zuchiati, dr. Franko, Savnik. Marinič, bivši poslanec stare struje, je predlagal, naj sc kandidira v veleposestvu dr. Gregorčič, ako bi v kmečkih občinah na Tolminskem propadel. Ta predlog je bil odklonjen z vsemi glasovi proti trem.« Jako torej slove »Slovenčeva« brzojavka. Res pa je: I. Da veleposestnik Zucchiatti v imenu Gregorčiča ni ničesar izjavil; 2. veleposestnik Zucchiatti ni predlagal za kandidate v veleposestvu Zucchiatti-ja, Frankota in Savnika. marveč je to storil novostrujar-ski kandidat Obljubek. Nadalje je gola neresnica, da je bivši poslanec stare struje Marinič predlagal, naj se kandidira v veleposestvu dr. Gregorčič, ako bi v kmečkih občinah na Tolminskem propadel in resnica je to, da Marinič ni ničesar predlagal. Nadalje je gola neresnica, da bi bil tak predlog odklonjen, ker se o njem sploh glasovalo ni. Torej kakor se vidi. so bile nakopičene v 14. vrsticah brzojavke kar štiri laži. To dovolj jasno dokazuje; kakega orožja se novostrujarji poslužujejo proti nam. namreč laži. Velika poletna veselica v Postojnski jami. Letos se vrši prvič velika poletna veselica v Postojski jami že v nedeljo, dne 3. avgusta. V to svrlio bodo vozili la dan od vseh strani posebni vlaki za polovično ceno v Postojno. Ker bodo prihajali vsi vlaki šele popoldne, je u-streženo p. t. vdeleženeem veselice tudi v tem Oziru, da lahko obedujejo doma. Da bode veselica sajajna, v to nam jamčijo razne godbe, ki bodo koncertirale po jamskih dvoranah, podzemeljska restavracija in kavarna, uradovanje c. kr. pošte v jami, najrazličnejše zabave itd. Veselica se vrši pri vsakem vremenu iu se prične že ob I. uri popoldne ter traja neprenehoma do 7. ure zvečer, vsled tega *se lahko vsakdo po volji iu želji pomudi pri raznih zabaviščih ter si kljub temu tudi lahko ogleda vse podzemeljske krasote te svetovnozuane jame. — Strupene gobe v vojašnici. Osem vojakov 4. artiljerijskega polka v Pulju je jedlo v petek zvečer gobe, ki pa so bile strupene. Posledice so se kmalu pojavile. Vojaki so kmalu zboleli iu čc bi jih ne bili takoj spravili v bolnišnico, kdo ve, če ne bi bilo po njih. Sedaj pa so že izven nevarnosti. Tečaj za uporabo sadja iu zelenjadi priredi kranjska kmetijska šola na Grmu od I. do 5. septembra. Tečaja se je udeležiti vseh 5 dnij ali pa tudi samo prve 3 dni ali pa tudi zadnja dva dneva. Iver se sprejme z ozirom na praktične demonstracije le omejeno število udeležencev se je treba priglasiti do 17. avgusta. . Naše društvene in družbine zastave na katoliški shod! Prosimo, da vsi listi župni uradi, ki so na polah prezrli .ia drugi strani pole opombe o zastavah, takoj naknadno javijo dohod društvenih zastav, kakor tudi zastav (ne bander!) Marijinih družb. Tudi za nosilce zastav ženskih Marijinih družb, kakor sploh za vse zastave naj se določijo le krepki in postavni fantje ali možje. Izid volitev v gcriški okolici. OBČINE Stara S. L. S. Budin Samostojni Mlada S. L S. XJ a u leti starejši letniki imenovanega polka na Kreti, katero je takrat »mirila« Evropa. Rok za proglasitev udeležencev katoliškega shoda se je na razne želje podaljšal do ponedeljka 28. junija. Ta rok je nepreklican, ker osrednja pisarna sicer ne more vsega pravilno urediti. Z Bleda poročajo, da je vhod na blejski grad javnosti zopet odprt; tam se nahaja tudi.restavracija, od koder je najlepši razgled po vsej divni Gorenj-ski. t Dr. Karel Glaser. Minulega petka, dne 18. t. m., je preminul v deželni bolnišnici v Gradcu vpokojeni profesor g. dr. Karel (ilaser. Pokojnik je bil učenjak na glasu v slovanskem, a kakor poznavalec sanskrita tudi v neslovanskem Franc Miklavič in Anton Miku ž. — Bivši poslanci in kandidati, naši somišljeniki dr. G r e g o r č i č, B e r b u č in Marinič so propadli že pri prvi volit vi. V tem vidi nova struja, ki se je 5. junija izrekla za dr. Gregorčiča in Mariniča, svojo zmago. Žalostna zmaga, ki obstoji v tem, da je vrgla s v o j a lastna kandidat a. Volivci, v torek govorite pa Vi! svetu. Bil je vešč mnogim evropskim jezikom, iz katerih je tudi mnogo pre-vel na slovenski jezik. Pisal je tudi mnogo izvirnega, da se more reči, da je lepo obogatel našo literaturo. Ponesrečil je na Crni prsti 58 let stari Josip Gradišek iz Kamnika. Padel je v 5d m globoki prepad, kjer so ga našli po več dnevih pastirji. Imel ie razbito glavo iz česar se sklepa, da je bil takoj mrtev. Pojasnila glede slavnostnega sprevoda katoliškega shoda. Sprevoda se smejo udeležiti tiste ženske, ki imajo prave narodne noše. Moški se udeleže vsi brez izjeme. Za ženske, ki nimajo narodne noše, a bodo imele legitimacije (vstopnice), ho pripravljen poseben prostor, da si bodo lahko slavnostni sprevod ogledale. Vstopnice za katoliški shod, krasno umetniško delo, bo pripravljalni odbor odposlal KI. avgusta. Do tedaj bo pisarna mogla to ogromno delo izvršiti. Vstopnice bodo dobili samo tisti, ki jih bodo pri župnih uradih naprej plačali. Vsi udeležniki dobe tudi poseben časopis ..Ljubljana ob hrvaško slovenskem katoliškem shodu«, v katerem bodo vse podrobnosti. Slovenec Gregl drugi pri največji avstrijski kolesarski dirki. V nedeljo, dne 20. julija, se je vršila kolesarska dirka Dunaj—Gradec—Dunaj, 390 km. Dirka je bila obenem.hud boj med Greglom in Dunajčanom Kramerjem, katerega je Gregl v vseh dosedanjih letošnjih dirkah premagal. (Mimogrede omenjeno, velja Kramer za najboljšega avstrijskega dirkača.) Izmed 40 udeležencev je prišel prvi Kramer na cilj, ki je vozil 14 ur 47 minut iu 4 sck., drugi je bil pa Gregl, '/, kolesne dolžine za njim. Greglov protest, da ga je Kramer pred ciljem oviral, je bil zavrnjen. Vsekakor je pa to nadvse časten uspeli. Zopet eksplozija v VVollersdorfu. V munieijski tovarni v Wbllersdorfu se je že četrtič pripetila eksplozija; en delavec je bil ubit. 16 težko, 4 lahko ranjeni. Enemu delavcu ste bili obe roki odtrgani. Delavni prostor je ves uničen. — Uradno se trdi, da je vsled neprevidnosti ene delavke užigalec eksplodiral. — Prebivalstvo v Dunajskem Novem mesni je zelo razburjena. Sardel se je nalovilo ob naši morski obali v letu 1911-12 5,369.209 kg v vrednosti 2,620.601 K. Napravilo se .,e v istem letu 7,631.796 škatljic sardin, črez 3 milijone več kot v prejšnjem letu. »Neue Freie Presse« v Srbiji prepovedana. Srbsko ministerstvo za notranje zadeve je prepovedalo branje »Neue Freie Presse« po celi Srbiji. lOOletna služkinja. V neki dunajski hiši služi služkinja Ana Stiasny, ki je te dni slavila svoj stoletni rojstni dan. V sedanji službi je že nad 50 let. K stoletnici ji je čestital sam sv. oče Pij X. in ji poslal svoj blagoslov in sliko z lastnoročnim podpisom. Tudi kneginja Klementina Metternich je starki čestitala. Zlata vabila. Moskovski milijonar Spiridionov je o priliki svoje zlate poroke razposlal svojim prijateljem in znancem 200 vabil iz suhega zlata, na katerih je bilo besedilo umetniško emajlirano. Vsako vabilo je tehtalo 20 gramov, za vse skupaj se je porabilo 8 funtov zlata. Po obliki so bila vabila podobna običajnim vabilom. Uničena žetev ob reki Tisi na Ogrskem. »Az Est« poroča iz Miskolcza: Povodnji, ki sta jih povzročili reki Tisa in Sajo, sta poplavili 13 krajev in več tisoč oralov polja, tako da je žetev uničena. Nevaren tat pobegnil. V nedeljo jutro je ušel iz koperske ječe 23 let stari Dalmatinec Štefan Čaleta, ki je bil obsojen radi tatvine in ropa na devet let hude ječe. Fant je sedel šele dve leti. pa mu je začelo že vse presedati. Pazil je na ugodno priliko, ki se mu je v nedeljo res ponudila. Posrečilo se mu je — kdove kako, priti iz celice — in ukrasti čuvaju revolver s patronatni. Tako oborožen je pobegnil v svoji jetniški uniformi in je vsakemu, ki ga je hotel na cesti ustaviti, zagrozil s krogljo. Seveda se mu nikdo ni upal zoperstaviti, in le temu je pripisati, da je pobegnil na varno. Vso nedeljo in še v ponedeljek so begunca iskali pazniki in vojaki, pa ga niso mogli najti. Toča je dne 16. t. m. hudo obiskala med drugimi tudi Braslovče v Savinjski dolini, kjer je posebno škoda na hmelju velika. Toča je pobila ta dan tudi del občine Selnica ob Muri, in sicer ozek pas od cirberške tovarne pa do župnijske meje Št. lij—Marija Snežna. V nedeljo, dne 20. t. m., pa je toča klestila v občini Murski Zasadi pri Radencih. — Pri Sv. Benediktu je strela iz malega oblačka v nedeljo popoldne udarila v gospodarsko poslopje pri šoli pri Sv .Benediktu v Slov. goricah. Listnica uprave: Gosp. Fister Ivan, St. Johann: Denar prejeli. Plačano do konec I. 1913. Hvala! Kolera na Ogrskem. Ogrsko notranje ministerstvo je izdalo sledeči komunike: V Temeš-Szigctu (komitat Tc-meš) so se pojavili štirje slučaji kolere. Vse šti.i osebe so podlegle bolezni. Takoj po obvestilu o pojavi bolezni je odposlal notranji minister v Temeš-Sziget sanitetnega višjega nadzornika Leryja in enega specijalista za zdravljenje epidemičnih bolezni. Vsled nevarnosti, da sc razširi kolera tudi po Bosni, so bile po vsej deželi izdane najstrožje zdravstvene odredbe. V obmejnih krajih sc vrši stroga zdravstveno-poli-cijska revizija. Tudi za promet po Savi in njenih pritokih je izdana cela vrsta potrebnih odredb. Iz goriške okolice. g Aretirali so Štefana Cotič iz Gra-diškute zaradi nenravnih dejanj. Mestne novice. m Odprti lekarni. Od 27. t. m. do 3. avgusta bodete imeli ponočno službo lekarni : G i r o n c o I i - P o n t o n i. Vreme. Vreme imamo tiri nas po večini deževno. Ne preide dan in noč, da bi več ali manj ne deževalo. Za poljske pridelke ni to dobro. Posebno škoduje trti preveč mokrote. Perouospora in oidium se vedno bolj širita in ljudje govorijo tudi, da se je prikazala na trti neka nova bolezen, katere dosedaj še nikdar niso opazili. Sicer pa kaže na sploh vinska letina prav dobro, ako ne pride kaj hujšega vmes. Vojak izgubil denar. Nek desetnik tukajšnjega topničarskega polka je izgubil na cesti od kosarne do kapucinske cerkve denarnico s 350 K, katere je imel v imenu poveljništva plačati nekemu trgovcu za usnje. Kdor je našel denar, naj ga odda policiji in bo s tem rešil vojaka sitnosti, če ne mogoče sodnij-ske kazni. Zastrupila se je v lastnem stanovanju v pokopališčni ulici 24 letna Ivana Soklič. Vzrok samomora je neznan. Aretirali so gozdnega svetnika pri tuk. gozdnem uradu dr. Martina Klin-ger, ker je na sumu, da je sokriv sleparij, ki so se izvršile pri gozdnem ravnateljstvu v lnomostu, kjer je prej služboval. Govori se, da je pol milijona primanjkljaja. Gaides — oproščen. Svoj čas smo poročali, da je bil na ukaz državnega pravdništva aretiran deželni podurad-nik Hadrijan Gaides, ki je bil obenem blagajnik »Convito friulano«. Obdolžen je bil nenravnih dejanj. Z njim je bil a-retiran tudi občinski tajnik v Terzu Degrassi, ki je bil svojčas prefekt v »Convito friulano«. Te dni sta stala oba pred goriško sodnijo. Gaides je bil o-proščen, Degrassi pa obsojen na 5 mesecev ječe. Iz ajdovskega okraja. a Ciril - Metodova veselica v Ajdovščini, ki se je imela vršiti dne 27. t. m„ je prepovedana, ker so se pojavile v ajdovski okolici koze. Ajdovska predilnica. Ministerstvo za notranje zadeve je v sporazumu z ministerstvom za trgovino odobrilo nove Statute delniške družbe mehaniš-ke predilnice v Ajdovščini s sedežem v Trstu. Smrtna nesreča. 53-letni Ravel Rodgornik iz Vrtovina je hotel v petek zavoriti s hlodi naložen voz, katerega je spravljal nizdol s Trnovskega gozda. Rodgorniku se je spodrsnilo in voz je šel črez desno nogo. V soboto so ga v težkem stanu prepeljali v goriško bolnišnico. a je vsled močne izgube krvi kmalu potem umrl. h kanalskega okraja. ki Na zid je hotel splezati 11-letni Bogomil Katnenšček, a odtrgal sc je kamen, ki mu je padel im tle.sno nogo ter mu jo poškodoval močno. Prepeljali so Bogomila v noriško bolnišnico. k tolminskega okraja. t Pri spravljanju seua je padel na Livku 45letni Jakob Matič ter si pridobil pri tem razne poškodbe. Prepeljali mi ga v goriško bolnišnico. Iz tržiškega okraja. tr V červiiijanskem davčnem uradu sta hotela ulomiti blagajno Hrvata Ber-toš in Markjol, a sta bila zasačena. 0-rožništvo ju je prepeljalo v goriške zapore. Z revolverjem je streljal neki Nemec v Štivanu pri Devinu na 19-letnega Josipa Pahor iz Renč in na 35-letnega Josipa Rojic iz Štivana ter ranil prvega na desnem kolenu, drugega pa na vratu. Pahor in Rojic sta namreč v nedeljo plesala z nekim dekletom, ki ni hotelo na nobe način plesati z neznanim Nemcem. Nemec je čakal na Pahorja in Roji -ca, ko sta se odpravljala domov, ter štirikrat ustrelil za njima. Nemca so odpeljali v tržiške zapore, ranjenca pa \ tržaško bolnišnico. Gospodarsko. Kompot (konserva) iz robidnic. -- Zberi lepe črne, dovolj zrele, a vendai tie prezrele jagode, operi jih iti daj na rešeto ali preboj, da se odtečejo. Za vsak kilogram jafgod skuhaj (spinaj) pol kg sladkorja. Ko je kuhan, stresi vanj jagode in jih kuhaj, ne da bi mešala, še počasi nekoliko časa, medtem pa posnemaj pene. Takoj, ko sc začno potapljati, jih vzemi z ognjišča in z mrzlimi napolni kozarce. Zaveži s pergamentnim papirjem in jih pokrij s steklenim pokrovom in gumijevim obročkom ter kuhaj \ sopari še 10 minut. Gozdni duh v sobi. Da dosežeš ta za stanovanja tako orijeten duh, tiabeti v pozni jeseni storže od jelke in jih posuši na zračnem prostoru. Položi tri do štiri storže po zimi na peč ali cev, ki vodi iz peči v dimnik in cela soba bo kmalu zadišala po gozdu. Vsak drug dan je treba prenoviti storže, ker se hitro izsuše in izpuhti dobro dišeče olje. Če stopi človek, ki nosi očala, v toplo sobo, postanejo očala rosna, kar je včasih zelo mučno. Ce zbrišeš očala zjutraj s suhim milnim prahom, ostanejo tudi pri spremembi toplote čista. Crne nogavice ohranijo svojo barvo in ne postanejo rjave, če jih prvikrat, ko jih opereš, vtakneš v vodo, v kateri ' si raztopila pest kuhinjske soli. Vzemi malo vode, ker mora biti solna raztopina močna. Ako hočeš popariti nove nogavice, jih namoči tudi prej v mlačno solno raztopino. Perilo, ki je dolgo časa hranjeno nerabljeno, je včasih preprati z dobrim milom in do čistega izprati v mehki vodi. Likati perilo, ki se ne rabi, ni potrebno, ker postane vsled likanja sčasoma rumeno. Trdo zloženo perilo se kvari v gubali, zato ga je boljše zviti in tako shraniti. Dragoceni damastni prti in prtiči cesarske hiše so vsi zviti shranjeni v omarah. Pozor, slovenski železničarji goričke proge! Pozor goriški Slovenci. — Zveza jugoslovanskih železničarjev« >klicuje za nedeljo, dne 3. avgusta t. I. Gorici velik protestni shod proti lemško-nacijonalnim mahinacijam na ;oriškem državnem kolodvoru. Ni nam reba druzega, nego da izgovorimo ime V ieserja, goriškega postajenačeinika, a bo slovenska javnost vedela, za kaj iam gre. VVieser je eksponent netn-kega »\ olksrata«. ki je bil poslan v iorico, da dela tamkaj nemško-nacijo-alno politiko. Kot železniški uradnik ni sicer posebno sposoben saj so ga celo Nemci sami kot takega označili, toda kot nemško nacijonalen agitator je merodajnim faktorjem dobrodošel in zato ga tudi drže. Proti temu nemškemu nadutežu je že svoj čas nastal pravcat vihar ogorčenja ravnotako med Slovenci kakor Italijani v Gorici, to je moža menda naučilo da mora biti na vročih goriških tleh vsaj kolikor toliko previden, ako hoče, da ga ljudska ne-volja požene tja. od koder je prišel. Ostal je sicer stari ncmško-naeijonahii nadutež, toda delal je bolj pritajeno in previdno in pazil je vsaj toliko, da z javnostjo ne bi prihajal v preveliko nasprotje. V zadnjem času pa so se razmere zopet izpremenile. V svoji pangerman-ski nadutosti je menda zopet začel pozabljati. da se nahaja na tujih tleh, na katerih se mu je obnašati tako, kakor sc obnaša vsak sposoben gost. Mož se je vsled slovenske prizanesljivosti — od Italijanov se mu itak ničesar več ni treba bati prevzel in danes menda misli, da živi tam kje v sredi »Germanijem, kjer mu je dovoljeno vse. Vrgel je raz sebe zopet hinavsko krinko in začel se je ponovno gerirati kot nemško-nacijonalni petelin najhujše vrste. Nem-ško-nacijonalni zistem na goriškem državnem kolodvoru je ponovno začel pokazovati svoje rožičke. VVieser je začel slovenske delavce preganjati in po krivici odpuščati iz službe, na njihova mesta pa importira tuje železničarje. V zadnjem času sc vrši na goriškem državnem kolodvoru zistematična importacija nemškega delavstva s Koroške iu iz drugih krajev, istočasno pa se domače slovenske delavce izpodriva, ali pa celo meče na cesto. To je nesramna nemško-nacijo-nalna provokacija, proti kateri mora slovensko občinstvo kar najodločnejše protestirati. To Wiserjevo postopanje je tako predrzno, da mora razburiti tudi najmirnejšega človeka in tega postopanja si slovenski železničarji že v svojem soeijalnem interesu ne bodo dali dopasti. Od dne do dne nam prihajajo pritožbe nad Wieserjevimi mahinacijami. Proti tem razmeram moramo nastopiti z vso silo, ako nočemo, da nam oholi VVieser lepega dne zadnjega slovenskega delavca ne vrže na cesto. Da merodajnim činiteljem na nedvoumen način povemo, da smo Slovenci in zlasti slovenski železničarji VVieserjevih sitnosti do grla siti, v to svrho sklicuje »Zveza jugoslovanskih železničarjev« omenjeni javni protestni shod. Slovenske železničarje goriške proge in goriške Slovence sploh opozarjamo na shod, na katerega bodo vabljeni tudi državni poslanci za danes in poživljamo vse naše zaupnike, da razvijejo zato protestno akcijo že sedaj najintenzivnejšo agitacijo. Vse potrebne podrobnosti o shodu pravočasno objavimo. Slovenski železničarji, skrbite za ogromno udeležbo: Osrednji odbor* »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. HIŠA NA PRODAJ. V Kojskem se proda kmečka hiša, obstoječa iz 8 prostorov, vinogradov in gozdov. Proda se tudi sama hiša brez vinogradov in gozdov. Hiša je pripravna tudi za obrt. ker stoji ob glavni cesti. Poizve se pri lastniku g. Mihaelu Zorniku v Kojskem št. 184. Aleksander Ambrožič urar in juvelir GORICA, 008P08SA ULICA it 1« Zaloga različnih švicarskih ur, zlatnine in srebrnine ter optičnega blaga se slavnemu občinstvu uljudno priporoča. Alojzij Gril, mizarski mojster v St. Andrežu pri Gorici št. 81 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, naj se obrne do te tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorcih. — Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke. Trgovina z usnjem v Kapucinski ulici St. 2 („Prl Lizi".) Podpisani priporočam sl. .občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino z usnjem, imam usnje ia najboljših to-varen. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro. Postrežba poštena. Z odličnim spoštovanjem se bilježnn JOSIP MARUŠIČ, trgovec. CP □ □ □ □ □ CQ □ Voda „Vichy“ □ □ umetno napravljena, najboljša hladilna >ay pijača v poletnem času, se uživa naj- F I prikladneje kot pridatek vinu ali siru- □ poni. Umetna voda »Vichy« se priprav-Ija iz praškov, ki odgovarjajo natančno J I analizi pristne vode »Vichy«. 1 Skat- □ Ijica z 10 praški, zadostujoči za 10 1 _ vode, stane 70 vin. PraSki se izdelu- f j jejo le v lekarni CRISTOFOLliTTI. j—■ Svari se pred ničvrednimi ponaredbami. Pot na nogah, rokah ter sploh na " □ celem telesu, opraske in nepri- pi jetni duh pota odstrani brez škod- I I Ijivih posledic - □ Jntisudol Douglas" □ □ zdravniško izkušen in najboljše priznan preparat. — Cena 70 vin. Izdeluje se le LJ v lekarni . □ GRISTOFOLETTI, □ |“j Gorica, Travnik. |"| “■ in so vsa naročila tja nasloviti. U On □ □ □ □ □ riH Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI ulica della Croce štev. (>. RS j) j n n motno, zavreto se popravi kakor V1IIU, tudi odvzame se prevelika mno-Sina kisline vinskemu moštu ali vinu. Vzorec prinesti ali poslati. Naslov povž upravništvo ..Primorskega Lista" Senieniška ulica 16, II. nadstropje. Usnje poilplati. Vrvarsko 1111111111111111111111111II11111111111111111111111111111111u blago. I. Drufovka. Gorica mm 1111111 n 11111111111111 < 1111111111111111111111 m 111 ■ 11 n nasproti „Monla“, odli- II Ulil Ulil Ulil 1111111 lllllll llllllll I lili 111IIIIII11III lil kovana delavnica nadpla- 11111111111 n m 11111 m m 1111111111111111111111 m 11111111 tov. — Velika izbera obuvala. Illlllilll111111111111II11111111 111II1111111II UliliIIlili TrtOPBjCh Najceneje kupite lasti ko za cepljenje trt tIEXC8lsiOF“ pri tvrdki I. Drufovka, Gorica, Gosposka ul. (nasproti „Monta“). o Prva Goriška poselma »malmi Irmina lilalneneaa in bomliažasieaa blaga H. WALLAND ulica St. 17? liši Ona - Gorica Gorica- (prej Via Stretta 4.) Združena češko-moravsko-šlezijska tovarniški! zaloga platnenega in bombažastega blaga. Prodaja na debelo In drobno po stalnih tovarniških cenah in sicer v veliki Izberi sifona, bele in rujave šeše, (korama) platna za telesno perile in rjuhe! Gradi in žimo za žimnice (štramace). Različne koverfe, plahte in kovtre! Vsakovrstni platneni in bombažasti robci, namizni prti, tovaliči, brisalke itd. itd. ZAJAMČENO iz najboljše konopne preje ročno tkano domače gorenjsko platno iz Škofje-Loke za rjuhe, kakor tudi ročne in kuhinjske brisalke, namizne prte in tovaliče dolgoletne trajnosti! Znano najboljSe nago! Strogo solidna postrežba! Popolnoma nova zaloga! Za obilni obisk se priporoča s spoštovanjem H. WALLAND. Gorica, Gosgosta ulica St. 17 v M Onaia O prej Via Stretta 4. =□: Svoji k svojini! Svoji k svojim! MIHAEL TURK GORICA na Kornu štev. 6. GORICA priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. — Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah. Po/or! 50.000 parov revij e v! 4 pari čevljev le za 8 K. Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno. — Prodam zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame, rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša šasona: Vsi 4 pari stanejo le 8 K. Velikost po št. Pošilja po povzetju: A. Geli, razproiaja črevljev, Krakovo 516. Lahko se premeni ali denar vrne. ♦ ♦ ♦ ♦ O ♦ ♦ ♦ Odlikovana pekarija in sladčlčarna K. Draščik v (jorici na Kornu (v lastni hiti) Uvrsujt naročila vnaboTistnega peciva, to't*, kolače la birmano« In porr^e, pince itd. Prodaja različna Una vina m likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča ne ul. občinutiu. Oni Jako nizke. ♦ Ugodna prilika! V novi trgovini pri Soškem mostu št. 63 (Via Ponte Isonzo) v Gorici se dobi vsakovrstno sveže oblačilno blago po prav nizki ceni. Blago za moške obleke pa po tovarniških cenah. S tako nizkimi cenami postrežem lahko radi tega, ker sem si nabavil veliko množino blaga. Za obilen obisk se priporočam Anton Jug. ODLIKOVANA riSKARNA Gorica, vla Formlca ib priporoča za odjemanje raznega peciva navadnega in najfinejSega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obileposet n S spoštovanjem E. JakiD a >, ■ vsake Očala;-, z. kovosti natanjčno poj zdravniških* predpisih, dalnoglede in druge optične stvari, mere za mleko, vino. žganje. Vse po zmernih cenah priporoča JAKOB ŠULI60J, urar c. kr. državnih železnic s v Gosposki ulici štev. 25 v Gorici. Priporoča se. pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel > Pri Zlatem ,|e-lenu«. Istotain se sprejemajo abonenti po dogovoril po zelo ugodnih cenah. Viktor Toffoli-Gorica prva zaloga oljkovega olja Tu Ttalro 16. •• Via Simam 10. Oljkino olje, pripeljano naravnost Iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lucca, Nizza, Oneglja. Cene so sledeče : Jedino olje .... liter Kron 1.04 Namizno olje . . . „ „ 1.12 Istrsko-oljkino olje . „ „ 1.28 Valona....................... „ 1.40 Bari................„ „ 1.40 Oneglia...................... „ 1.60 Lucca........................ „ 2.— Nizza....................... ,. 2.40 Sprejema naročila ter po&ilja franko na dom, kakor tudi na dežele in izven države. A Lekarna ^ i ® I & i & ^ Prave in edine žel kapljice z znamko sv, Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teli kapljic je ne prekosljiva. Te w( kapljice uredijo ^ redno prebav- W Ijanje, če se jih dvakrat na dan w po jedno žličico ^ ^ (Varstvena znamka) popije. Okrepe ^ želodec, storč, da izgine v krat-^ kem a času omotica in šivotna ^ ^ lenost (mrtvost.) Te kapljice tudi hJ storč, da človek raje je. hJ m M V Cena steklenica 60 vin. M V V JOSIP TERP1N naslednik Antoni Po»iUky I v Gorici na sredi Raštela štev. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige. Hišna obuvala za zimske In letne čase. Raznovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na deželi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev Oglas. Slavnemu občinstvu oIhuup in okolica Komen imziih-njam. tla sem prevzel dobro znano trgovino mešanega blago. gosp. Antona MAKOVEC v popolno svojo last. Priporočam s»* slav. občinstvu in cenj. prejšnjim odjemalcem zh naklonjenost in mnogobrojni “bisk. Za točno in solidno postrežbo zajamčim Anton Mrcina, trgovec v Komu. '?ralatel| in odgovorni nreirik J \‘nioolSek v Goric Trgovski vajenec, ki je dovršil ljudsko šolo. star I i do lf> let se sprejme v slovensko trgovino. Poizve se pri naši upravi. Prva »lnveuHka trsovina /. Jedil- jJj nim blagom Anton Kuštrin, v ao^iei Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odje- A malcev v mestu se blago do- M stavlja na dom. T Pošilja se po železnici in pošti, uj ?■€>■€>-€>0-€> ■€>■€> * Najboljše in najmodernejše sukno aa moške in volneno ca ženske obleke ran-pošilja najceneje [Jiiffoslov. raapošiljaltta R. S TER MUCKI v Celju Š/. 304. Vzorci in cenik čez lisoč stvari z slikami poštnine prosto. LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Ciradec .... 55. 70. 78, 1(>. M. Dalaunica cerHuenih posod In [EPhVBnegi orodja Fr. Leban Borica, Magistralna ulico štev. S. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja In cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja la prenavlja stare reči. — Blago se razpošilja franko. — Prvo primorsko avtorizirano stavbeno in hamnosEšho podjetje Alojzij Tavčar v Dutovljah okraj Sežana z a p r I s ejž'e ni so din I Izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vodnjake. ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela Cene zmerne. r TVRDKA 0. ZAJEC trgovina z železjem v Gorici v hiši „(*oriške ljudske posojilnice" (prej krojaška zadruga). Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postreiba točna, domača in cene konkurenčne. = ■ — Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole. Citrtjte! Važen oglas »Slovenske Straže«! Čltajte! V današnjih težavnih razmerah zamorete obngatetlle s srečko! _ . v - je v to svrlio prva in najpripočljivejša srečka, ker ima šest žrebam ■ lll*Čl#Q 01*00 K 3 vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000. 400.G