8. štev.
V Ljubljani, dne 15. aprila 1899.
IX. leto.
Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseca ter stane za vse leto 80 kr., za pol leta 50 kr. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 8 kr. Ce se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 16 kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati ,.Narodni Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Deželni zbor kranjski.
Delovanje dež. zbora kranjskega je velike važnosti za celo deželo. Ker se zdaj seje hitro vrste, se nam zdi potrebno, da o njih sproti poročamo. Seveda bomo z ozi-rom na tesni prostor poročali samo o najvažnejših stvareh.
V seji dne 5. aprila je dež. zbor po poročilu posl. Višnikarja dovolil za 1. 1899. naslednjim šolskim občinam podpore za šolske zgradbe: Krzelj 150 gld., Postojna 530 gld., Sv. Peter 150 gld., Orehek 200 gld., Kočevska Reka 200 gld., Loški potok 500 gld., Raka 200 gld., Bušečavas 450 gld., Veliki Podlog 470 gld., Šmartno pri Kranju 200 gld., Sv. Križ pri Tržiču 300 gld., Cerklje 500 gld., Primskovo 200 gld.^Tomišelj 200 gld., Vič 500 gld., Bled 500 gld., Vrhpolje 200 gld., Vodice 200 gld., Suhor 150 gld., Dolenja Podgora in Cepijo 200 gld., skupaj C000 gld. Na predlog posl. Božiča se jo sklenilo, da se je v prihodnjem letu posebnu Še ozirati na občino E r z e Ij kakor na Orehovico in Dolenjo vas.
Po rešitvi raznih prošenj je prišlo na vrsto poročilo deželnega odbora o deželni kulturi. Pri tej točki se je vnela živahna in velevažna razprava.
To razpravo je otvoril poročevalec Lenarčič s korenitim govorom, v katerem je pojasnil, kako težaven je položaj kmetskega ljudstva, in kako kmelski stan propada, zajedno pa ožigosal, da klerikalci namesto da bi kmetu resnično pomagali, skušajo njegovo gospodarsko stisko za bvojo politiko izkoristiti.
Na to se je oglasil poslanec dr. Tavčar z govorom, ki je jeden najznamenitejših, kar jih je bilo kdaj slišati v dež. zboru kranjskem. Mej drugim je rekel, da poglavje »o deželni kulturi« daje spričo-valo, da je na tem polju bil dež. zbor si v svesti velike svoje naloge. Kdor je pravičen v svoji sodbi, mora priznati, da je deželni zbor kranjski na polju deželno kulturo veliko dosegel in da je v tem pogledu podvrgel se žrtvam, kakor jih marsikatera druga bogatejša kronovina ni hotelu prev/.eti. Brezštevilne rubrike ođe *fclno kulture« pomenjajo ravno toliko *rtev 7.a doželni zaklad. Na drugi strani ^as pa dolga vrsta rubrik deželne kulture t^di letos živo spominja okolščine, da 8ltlo nekaka višja kmetijska komora, ki 8v°j°,skrb v prvi vrsti posvečujemo kmet-8kemu stanu. In zastopniki most in trgov *^*mo, daairavno za svoja mesta v zbor-n,c* le malokdaj staknemo odprle roke, ^oraj nikdar ugovarjali proti veliki rado-*rnosti, koja se jo vsipala na kmetske Ukrajine, in tu in tam rodila vero, da v Vl8°ki ti zbornici zastopniki kmetskih in-
teresov vse dosežejo, zastopniki mest in trgov pa ničesar.
Od nekdaj imeli smo zastopniki mest živo prepričanje, da morata kmet in meščan v soglasju živeti, ker imata oba ravno toliko, kolikor neobhodno za življenje potrebujeta. Od nekdaj smo poslanci v ti zbornici postopali, tako da seje kmetskemu ! stanu dajal prvi in glavni pomen, ker si je bil vsak izmej nas svest, da se, kar se stori za kmeta, stori za celo deželo! Na misel nam ni nikdar prišlo, da bi proti kmetu nahujskali meščanstvo, kakor se hujska dandanes kmet proti meščanstvu. Iz tega mirnega in soglasnega delovanja cele zbornice izhajala je nekaka gospodarska organizacija za celo našo deželo. Odpirala so se nova občila, napravljali vodovodi, urejala vodovja in druge take koristne naprave, od kojih bode imel naš kmet dosti več koristi, nego mu je morejo donašati vaša konsumna društva. Ti mirni časi lepega soglasja pa so pri kraju, ker se je dandanes takoimenovana katoliška stranka polastila gospodarske organizacije, kojo prvi namen je ta, našega krnela izolirati, ter ga postaviti v ostro nasprotje z našim meščanstvom, in pred vsem s tisto posvetno inteligenco, ki je bila glavna moč vsakega naroda, in je tudi glavna moč slovenskega naroda. S tem, da tirajo katoliški organizatorji našega kmeta v ravnokar omenjeni nasprotstvi, s tem so ob jednom i/.podkopuje tudi tisto, kar je visoka ta zbornica zastavila in kar še sedaj zastavlja na korist deželni kulturi. Čisto resnično je namreč, da vso tisto, kar imenuje naše letno poročilo »deželno kulturo« nima hujšega nasprotnika, kakor j o katoliško gospodarska organizacija in bodo ta organizacija v kratkem uničila celo »deželno kulturo« in sicer zategadelj, k e r ne bo uničila samo malega trgovca, kojega pri nas itak n i k d o ne brani, temveč uničila bode pred vse m tudi n aš e g a kmeta, kojega tudi pri nas na videz vsa k h r a n i, d e f a k t o p a i z k < >-rilČa! Pred vsem velja to o katoliških gospogarsk i h <. rga n izato rj i 11.
\aša katol. stranka je posebno ponosna na tako imenovano gospodarsko organizacijo. Pri svoji gospodarski organizaciji pa je mlada, in pri vsem tem hrupu in brušen podobna so kmečkemu mladiču, ki napaja v gostilni žejne svoje prijatelje, jim plačuje godce ter počenja vse mogoče kmečke baharije. Drugo jutro, ko je konec veselja, prebudi pa se za kakim plotom, in glava ga boli, a žepi, ko jih preišče, so prazni do zadnjega beliča. Bojim se, da Be bode ta hrupna gospodarska organiza-
cija ob svojem času ravno tako žalostno končala. Nekatere katoliške gospode, ki sedaj najbolj kriče, bode zelo glava bolela, slovenski kmet, kojega so imeli pri svoji organizacijikotnekakega »kunca za poskuse«, bode pa še veliko bolj bolehal — na praznih žepih.
Pri' gospodarski organizaciji, iz koje zajema katoliško - narodna stranka svojo mladost, človek ne ve, kaj bi bolj občudoval, ali tisto velikansko površnost in tisto brezmejno polovičarstvo, s kojim se je ta stranka podala na svojo organizatorično delo, ali pa tisto bolehno slovensko samo-ljubje, ki pri vsakem početju živi v veri, da je vse tisto, kar je dobro in priležno za velike svetovne narode, dobro in priležno tudi za mali narod slovenski. Brez šale, polovičarstvo in površnost sta glavna znaka te imenitne gospodarske organizacije, ki jo kar čez noč prestopila meje naše dežele, ter bode brez dvojbe v kratkem, na kraški naši zemlji vse v zlato spremenila, kar bode v roke vzela! Kar prodajajo ti gospodje za pristen sad svojega lastnega duha, vse to so vzeli iz tujine, in sicer iz Nemčije. Vzeli so v roko nemško knjigo, in hitro in površno so nekaj iz nje prepisali, prenesli vse to na slovenska tla, ter se pobahali, da Slovence na Kranjskem gospodarsko organizujejo.
Resnica je, zadruštvo na Nemškem je na svojem pravem mestu. Ali to zadruštvo je oprto na premišljeno podlago, nima posebna načela, proti kojim se ni varno pregrešiti. Ta načela leže na roki in samo nevedne ž i, ki vodijo katoliško gospod arsko organizacijo n a K r a n j s k e m, j i h ne poznajo!
Govornik je potem obširno in temeljito pojasnil načela nemških zadrug in dokazal, da so klerikalna konsumna društva osnovana na napačni in nezdravi podlagi, da niso druzega, nego politima spekulacija ter opozarjajoč, da pri teh društvih nimajo trgovskega knjigovodstva nadaljeval:
Računi, ti bodo trombo glas, ki bo nekdaj oznanjevala sod nji dan kranjskim konsumnim društvom. Na tem polju je vsak optimizem škodljiv; žalostno, ali resnično je, konsumna društva postanejo zavodi, v katerih se bodo naš kmet odgojeval v nezvestobi, in kakor njiva bode, s katere bode kazenski zakon spravljal bogato svojo žotev.
V gospodarskem oziru bodo naša konsumna društva propadla, ker morajo propasti. In stroške tega propada pa bode nosil naš kmet, in ne tisti, ki so ga tirali v brezsrčni ta gospodarski eksperiment. (Konec prih.)
Za negotovimi nameni.
Slovaški spisala L. Podjavorinska.
Po skromni večerji — nekoliko kruha — so si napravili skupno ležišče v veži na tleh ter se vlegli k počitku. Zuzka ni mogla spati — vstala je z ležišča, sedla na visok vežin prag ter objemaje kolena z rokama, zagledala se v temno noč. Že deset let je preteklo, kar se spominja, odkar hodi s stariši po svetu, vračajoča se le na par tednov v to kočo, a še to le radi tega, ker mati to hoče po vsej sili. Ona se tu ne počuti tako dobro, kakor v svetu. Dasi nikomur ni storila nič zalega, vendar dekleta beže od nje, in vsi ljudje se vedejo, kakor bi jo zaničevali. Kadar je na tujem, pa jo imajo vsi radi. Vedela je, da jo imenujejo potepalko, zato tudi ni iskala njihove družbe. Razun v cerkev ni šla nikamor drugam. Samo zadnjič, ko je bila doma, šla je enkrat na ples, ko jo je pozval Samko, pa se je zarotila, da tje ne pojde več. Samkova mati jo je za to, da« je on ž njo plesal, javno oštela, prepo-vedavši ji »zapeljevati« njenega sina. Toda on je navzlic temu vendar prišel enkrat pod njihova okna. Zuzka so je še sedaj nasmejala, ko se je spomnila, kako so se jezila vaška dekleta, ko se je razglasilo, da jo rad vidi Melanov Samko, dokaj premožen mladenič, in kar je še več, samostojen gospodar. To je trajalo le par dnij
--ona jo odšla s stariši v svet brez
slovesa ter ga od tega časa ni več videla; v svetu pa, med vedno novimi utisi, je nanj skoro popolnoma pozabila. Samo takrat so je spomnila nanj, ko je mati omenjala malo domačo kočo, ali pa ko je imela priložnost primerjati Štefana s Samkom.
S Štefanom se je spoznala v Avstriji; tudi on je »svetaril« ter prodajal kuhinjske in žepne nože, in tako sta se na svojih potih često in večkrat srečala. Zuzki jo bil všeč čeden mladenič, toda še bolj je ljubila svobodo, nego da bi se bila vezala nanj. To je podedovala po očetu. Pila je nestanovitnega značaja, nemirnih millij, želeČa si neprestano novih utisov, novih prizorov, s katerimi bi so ukvarjale njene misli. Mater je to često žalostilo, da je bila vtem tako močno podobna očetu. Med tem, ko je ona koprnela po tihem kotičku domače koče, po toplem ognjišču, koprnela sta oče in hči za nekakimi negotovimi težnjami--
Zuzka, zaglohljena v misli, je položila glavico na sklonjeni roki ter niti ni opazila matere, katera jo med tem vstala in se ji približala. Šele, koje sedla poleg nje, jo je prestrašeno pogledala.
»A čemu no spite mati?«, vprašala jo je tiho, ne hote- zbuditi očeta.
»Spanec mi noče zatisniti očij; vesela sem, da som doma in zato ne morom zaspati. Premišljujem, kako bi nam bilo dobro tu doma, ko bi le očo hotel ostati! Vidiš, Zuzka, domačija jo lo domačija, in moja mati jo vedno dejala, da ta človok jo sročon, ki moro v miru umreti tam, kjer se jo rodil. Revica! ko bi bila vedela, kako se bo godilo meni . . . !«
»Ali jo že dolgo, kar jo umrla V«, vprašala je Zuzka, da je sploh nokaj rekla.
»Dolgo je že, kmalu potem, ko si bila ti rojena; potom smo se presolili som iz naše vasi. Poprej smo imeli v Okrožnem /alo kmetijo ter hišico; toda po njihovi smrti kakor bi bil to vse razpršil veter. Polje je pobral Žid za dolgove, hiša te jo
izpraznila, kajti s svojim očetom nisva znala gospodariti, ker ga je neprestano vleklo v daljni svet. Zato smo se preselili semkaj, ker nam tam ljudje niso dali miru . . . Mati je bila tedaj že dve leti v zemlji; umrla je, revica, od žalosti, ko je razvidela, da se začne na meni izvrševati ta kletev . . .«
Mikulova je umolknila ter sklenila roki. Zuzkine temne oči so se močno povečale od groze. Nikdar še ni videla svoje matere tako žalostne, kakor po teh besedah, niti tako zgovorne o njeni preteklosti.
»Res je tako«, nadaljevala je Mikulova, zakrivaje si sklonjeno lice z rokama. »Ona je, slutim, vedela, kako se mi bo godilo, a vendar je nisem ubogala, ko jo hotela, naj se omožim z drugim ... Se pred smrtjo mi je rekla: »Vidiš, moje dete! ti nikdar ne boš imela mirnega življenja, ker ta kletev stare, zapuščene matere, katero je izustila v obupu, ti nikdar ne da mini«. In govorila je resnico: od njene smrti blodimo po svetu kakor klateži, brez stalnega mesta, ta kletev je prešla tudi na tvojega očeta in na-te . . .«
Zuzka se je zgrozila ter prestrašeno gledala mater, sključeno na pragu in užaljeno po takih spominih.
»Ali si poznala staro Kralikovo?«, vprašala je nakrat Mikulova, obrnivša pogled k hčeri, in ko ta odmaje z glavo, nadaljuje: »Da, resnica, pozabila sem, da si tukaj odrastla. Bila je vdova in stanovala je v Okrožnem tesno poleg naše hiše. Ni imela nikogar, samo sina Janka, ki jo bil njena desna roka, njena podpora. Bil je ubogljiv, vrl sinko, pa tudi zal, jako zal — — —«
Mikulova umolkne, ne vedo kako nadaljevati, ter so sklone v vežo, pazljivo poslušajoča za trenutek pravilno dihanjo spečega Mikule. (Daljo prih.)
Politični pregled.
Deželni zbori. V štajerskem in v koroškem dež. zboru so bili sprejeli predlogi, s katerimi se protestujo proli porabi tj 14. za uredbo jezikovnega vprašanja in uveljavljonjo nagodbe. V češkem deželnem zboru se še vedno ni zjasnilo. Predsedstvo jo nemške poslance pozvalo, naj se vrnejo v dež. zbor, sicer so razveljavijo njih mandati, a bržčas no prido do razvo-Ijavljonja, ker so dež. zbor prej zaključi. Vlada se pač boji, da bi namesto sedanjih nemških poslancev bili izvoljeni sami ia dikalci.
Razpuščena nemška društva Vlada je razpustila nekatera naj rad ikalnojših nemških društev in to radi voleizdajskih izjav in radi agitacije za izstop iz katoliške cerkve.
Nemške zahteve. Dne 9. aprila so so sešli zaupniki nemških strank, da sosta-vijo vsem strankam skupen nemški narodni in politični program. Zaupniki so se zjodinili, ms na tak program, nego na to, da izvolijo pododsek, ki so naj bavi s to nalogo.
Mirovna konferenca. Ves svot zre z zanimanjem na priprave, katero so delajo za razoroževalno in mirovno konferenco v Hagu, katera so jo sklicala na predlog ruskega cara. V obče so sodi, da konfe renca sicer ne ostane brez uspeha in da je kot prvi korak k zagotovitvi svetovnega miru velikanskega pomena, da pa glede
olajšanja bremen za vojaške namene, ničesar ne opravi.
Francija in Angleška, mej katerima je zaradi nekih kolonij v Afriki prišlo do tacega nasprotja, da se je bilo bati vojne, sta se zdaj dogovorili. Francija se je odpovedala Egiptu in se dogovorila z Angleško, tako da pripada ves vzhodni del Afrike pod angleško oblast, severnozapadni del pa pod oblast Francije. Vojske mej Francijo in Angleško se torej za sedaj ni bati.
Samoa. Radi tega otoka je prišlo do jako ostrega konflikta mej Nemčijo in Angleško.
Domače in razne novice.
Shod kranjskih trgovcev in obrtnikov. Dne 6. t. m. so imeli kranjski trgovci in obrtniki v Ljubljani velik shod, na katerem so ostro in odločno oporekali politični spekulaciji nekaterih duhovnikov in položili temelj organizaciji v obrambo njihovega stanu. Klerikalci vpijejo, da je bil shod naperjen proti organizaciji kmetov. To jo predrzna laž. Shod ni bil naperjen proti organizaciji kmetov, nego proti izrastkom in slabim stranam te organizacije, proti tistim razmeram, vsled katero imajo trgovci in obrtniki škodo, koristi pa nihče, a najmanj še kmet, katerega klerikalci zapeljujejo k pijančevanju in ga spravljajo v dolgove. — Isti dan so imeli klerikalci reden shodek. Zbralo so jih jo nekaj nad 50. Ta shodek jo bil tako neznaten in tako brez pomena, da ni vredno o njem govoriti.
Kako se v kozji rog užene. Tisti dan, ko so se klerikalci bahah, da je Petor Hauptmann, katoliški mašnik »n vodja razupite  šnopsarije  v  Starem  trgu pri
Ložu, ugnal dr. Tavčarja v kozji rog _
menda na klavernem shodu Svedrcev _
prav tisti dan so je pokazalo, kdo je ugnan. Kakor znano, je Pet. Hauptmann tožil 14 Starotržanov zaradi različnih očitanj. Štirjo obtoženci so bili obsojoni, deset pa jo bilo oproščenih. In tisti dan, ko so so klerikalci habali, da užene Petor Hauptmann dr. Tavčarja v kozji rog, prav tisti dan jo Petor Hauptmann seveda šolo vsled ru-bežni plačal sodno troške, v k a-tere je bil pri omenjeni pravdi obsojen. Kdo je torej ugnan v ko/.ji rog ? !
Duhovniške dolžnosti — pa shodi Svedrcev. Zakaj se del našo duhovščine najbolj briga, nam kaže jako drastično naslednji slučaj. Da pa ne bo povoda kakim nesramnim zahtovkam po imenih, kakor so Vam dogodi, gosp. urednik, kadar radi obzirnosti zainolčito osebo in kraj ter p" dino le iz dobrega namena ožigogasite slabo stvar, še to kar takoj navedem. Gospod Fr. Pešec, sedanji župnik na ItobU, sicer skromna, a slavnoznana osobtea, še iz časov svojega imenitnega nastopanja V ("irknici, uvidel je tudi to dni silno potrebo, da so udeleži tako važnega in krvavo potrebnega shoda »vseh prijateljev zadružnega gibanja« v Ljubljani. Radi posebne unenitnosti tako važne zadevo je bilo seveda noobhodno potrebno, da je fiel ll nekaj poprej v Ljubljano. In tako so j° dogodilo, da je mej trm časom umrl neki mož v njegovi župniji nepreviden, dru' zoga jo pa komaj Ao zalotil nekaj hipOf prod smrtjo kaplan iz sosedne fare. Ljudstvo jo radi tega ogorčeno, in marsikateremu se vsiljuj«' vprašanje, kaj |e prav /;i
prav dolžnost duhovnika: ali obiskovati shode Svedrcev, ali pa deliti umirajočim poslednjo tolažbo? —
Nabiranje za škofove zavode. Kam-ničanje so sicer dobri katoličani, ali vzlic temu se jim zde škofovi zavodi nepotrebni, in zato se tudi niso podvizali, da hi zanje kaj darovali. Toda kamniški dekan si je znal pomagati. Izbral je dva vneta klerikalca in jima dal pooblastilo, da smeta po Kamniku od hiše do hiše pobirati prispevkov 2a škofove zavode. Za veljavni zakon Slede nabiranja darov se dekan seveda ni Zrnenil. Bržčas misli, da so se že povrnili časi, ko je duhovnik stal nad vsemi zakoni. Njegova pooblaščenca sta hodila od hiše do hiše. Bila sta tako nadležna, kakor m noben židovski krošnjar. Če so ju kje ^vakrat čez prag vrgli, prišla sta v tretje skozi okno. Ves Kamnik je bil radi tega °gorčen. Naposled se je ogorčenje teh ^veh mož zdelo celo politični oblasti predeč predrzno. Spomnila se je, da še ni beljena naredba iz leta 1875. in se odbila, narediti konec temu počenjanju dekanovih pooblaščencev. Politična oblast j^a jo nabiranje prepovedala in konlisko-**la nabrani denar, kateri se vrne darovalcem, dekanova pooblaščenca pa bode Primerno kaznovala. Ali zadene pravega kpivca, kamniškega dekana, tudi kazen, se ne vemo. Politična oblast je v tem slučaju korektno in pravično postopala, znano le Pa, da so tudi v drugih krajih izsiljujejo prispevki tako kakor v Kamniku.
Birma v ljubljanski škofiji bo v nedeljo 23. aprila v Postojni, 25. aprila v Slavini, 26. aprila v Hrenovicah, 27. v So-nožečah, 28. v Vremah, 29. na Suhoriju^ ^0- na Nadajnem Selu, 1. maja na Premu, ^- v Trnovem pri Ilirski Bistrici, 4. v Km-**ku. Nadaljo bo birma v ljubljanski oko-*ci: 13. maja v Sostrom, 14. v Polju, 15. to sv. Jakobu ob Savi, IG. na Črnučah, ft. na Jezici, 18. v Šmartnom pod Šmarno &0ro, 19 v Preski, 20. na Sori, 24. pri sv. Katarini, 25. na Brezovici, 20. v Rudniku, 27- v Želnnjab.
Prebivalstvo kranjske dežele je j°nr,'iu minulega leta štelo 504.974 duš. umrlo je 12.01 G oseb, rojenih je bilo 1S.342, Um°rjcnih 20, samomorov 80.
Nagrade za pokončane zveri. De-olm odbor kranjski je izplačal v minulem 0tu 30 gld. Zll jrdnega medveda, 10 gld. ^medvedko, 38 gld. za P.) vider, 30 gld. /,{iN(,st steklih psov, 5 gld. za steklo mačko.
V državnem proračunu oziroma pro-Nunskem provizoriju so nahajajo v dru-»•m četrtletju za Kranjsko naslednji: 15.000 /a nove »tavbe, pro- in dozidave *0 ghl. za popravo v ljubljanskem lice-J!n«»n poslopju; 22.1!«) gld /a nakup stav-^a za novo sodišče v Ljubljani; 50.000 .   • za nakup in dozidanjc novomeške vodnico;  100.000 gld. za /gradnjo novega ^,unaziJHH0!jra poslopja in 1<X).000 gld. za
ad,lJ() justičnega poslopja v Ljubljani. ^    kardinalom bo v k ratkem, kakor so T    >Ca,  imenovan   goriški   kuezoškof dr.
*ta ^HdvoJvml^ Brncst, ki je bil svoj
, ' V°Jni  /apove.lnik  v Ljubljani, i«' dne t. I. umrl.
s« ■  V|'hni*ka železnica je dograjena in Uaji „V ,M)lUH,4,,J,,k ob >/i7. uri zjutraj pe v i 1*57* lokomotiva z južnega kolodvora
"•ji D r"11 na Vrhniko- S tw lokomotivo |M,'jala komisija in upravni odbor.
Vse dosežejo! Deželni šolski svet štajerski je dovolil vojniškim nemškutar-jem, da se Vojnik izloči iz šolskega okoliša celjskega, ter bo tvorila njihova nemška trška šola samostojen šolski okoliš. Slovenska ljudska šola v Vojniku imenovala se bo vsled tega zanaprej »ljudska šola vojniške okolice«. S tem so tam v Gradcu proglasili trg Vojnik za nemško posest, kjer ima le nemška šola pravico, dočim so slovensko šolo potisnili izven trškega ozidja. Da-li jim ta zopet obvelja, bodemo videli.
Uradne ure davčnih uradov. Finančni minister dr. Kaizl je izdal odlok, s katerim določa uradne ure za davčne urade. Ob delavnikih so uradne ure dopoludne od 8. do 12. ure, popoludne od 2. do 6. ure. Ob praznikih pa od 8. do 12. ure dopoludne. Za stranke so odprti uradi do pol 12. ure dopoludne in do 5. ure popoludne, zadnjega v mesecih pa le do 12. ure. Ako se vsled sodišč, ki so nastanjena v istem poslopju, potrebne kake premembe, jih določi finančni deželni urad. Vse premembe se morajo javiti občinstvu z lepaki in v listih. Ob nedeljah in na sv. dan ni uradnih ur. Ta odlok stopi 30 dnij po razglašenju v veljavo.
Goriški deželni glavar. Po dolgem odlašanju se je vlada odločila, da imenuje deželnim glavarjem na Goriškem Laha. In izbrala je za to mesto najstrupenejšega Lahona, dr. Pajerja. S tem imenovanjem je močno utrjen položaj laške stranke v deželi. Ta stranka bo zdaj vladala v deželi kakor bo hotela, zastopniki slovenske dvotretjinsko večine prebivalstva pa so brez upliva. In naši državni poslanci so tako kratkovidni, da to vlado še podpirajo!
Obrtno nadaljevalno solo bodo ustanovili v Šmartnom pri Litiji. Trgovska in obrtnijska zbornica jo obljubila 50 gold. letne podpore.
Mestna hranilnica v Radovljici. V
mesecu marcu 1890 je 140 strank vložilo 30.394 gld. 54 kr., 127 strank vzdignilo 11.008 gld. 57 kr., 30 strankam se jo izplačalo posojil 11.405 gld., stanje ulog 027.218 gld. 30 kr., denarni promet 100.890 gld. 867» kr.
Živinska lakota na Dolenjskem nastala je v grajščinskem hlevu na Brajto-novom pri Novem mestu. Novonastavljeni oskrbnik, neki »Majdar«, nebrigajoč se na jesen za krmo, prišel jo v zadrego, da nima sedaj razen plesnjive slame, živini, katere je nad 0O glav, ničesar pokladati. Vsled tega je že 5 najlepših brejih krav poginilo in sicer lakoto, kakor je živino-/dravnik sam konštatoval. I>rugi živini preti jednaka usoda, in je že tako shirana, da že vstajati no more. Ali ni to mučenje živino kažnjivo?
Najden mrtvec železniški delavci našli ho 7. t. rn. ponoči na progi pred skladiščem južnega kolodvora ležati nekega Janeza Jankoviča, katerega so prenesli še živega v Hkladiščo, kjer pa jo kmalu umrl. Policijski zdravnik dr. Illnor je mrtveca oglodal in konštatoval, da ni na truplu nobenega sledu kako zunanjo poškodbe, in da jo umrl za mrtvoudom. Mož jo bil pijanec.
Samomor. Klerikalni nadučilelj v Št. Vidu pri Vipavi, Ivan Raktelj, ustrelil ho j<1 na Veliko soboto, kt»r jo bila proti njemu — kakor so fiujo — uvedena disciplinarna preiskava. Na Veliki petek bil jo od službo suHpendiran; v soboto zjutraj poslovil se
je ginljivo pri svoji sestri, češ, da gre v Postojno vso zadevo poravnat, in naj nikar ne joče, ako se v Št. Vid več ne povrne, ker ima že drugo službeno mesto dobljeno. Na to je odšel iz stanovanja v šolsko zgradbo, odkoder se ni več povrnil. Zvečer dobili so ga otroci, ki so se k procesiji zbirali, v pisarni poleg šolske sobe s prestreljeno glavo. Dobili so se pri njem zapiski, ki so za njegov položaj značilni, in katere je moral v razburjenji pred smrtjo papirju zaupati. Mož je bil nekdaj samotar, izogibal se zabav, javnih lokalov, celo iz-prehodov ter človeške družbe sploh, sicer pa bil miren in vzlasti kot godbenik spoštovan. Obžalovati je, da so bili njegovi prijatelji — zlasti župnik Demšar — tako nerodni, da so prav izzvali to, čemur bi se bili lahko izognili, in da niso znali preprečiti, da ne bi bil pokojnik nad seboj tako strašne sodbe izvršil.
V Ameriko. Ign. Podboj in Karol Lavrič, oba iz Zužemperka, hotela sta jo popihati k agentu P'ilipu Nodariju v Videm, da bi ju odpravil v Ameriko, a v Ljubljani ju je prijela policija, ker še nista izpolnila vojaške dolžnosti.
Požari. V Gorenjem Tuhinju je zgorela 1. t. m. kovačnica župana Smolnikarja, da ima okoli 500 gld. škode. — Dne 3. t m. je gorelo v Motniku v hiši Jožefe Ki-zovšek. Škode je za 150 gld. — Istega dne je zgorel senjak Šimenca v Steblevku. Ogenj pa se je razširil tudi na hišo in gospodarska poslopja posestnikov Modrijana in Škrbinca. Zgorela sta pri tem Škrbincu dva prešiča in tele, Zažgal je Šimenčev 51etni sin, ko se je igral z vžigalicami. Škode ima Šimenc za 1500 gld., Modrijan za 1700 gld., Skrbinec pa za 2300 gld. Prvoimenovana sta bila zavarovana za par sto takov, Škrbinec pa — nič! — Dne 4. t m. je pa zgorela v Kosezah hiša z gospodarskimi poslopji Skalarja. Škode je bilo za 1100 gld., zavarovan pa je bil pogore-lec samo za 400 gld.
V zaporu se je obesil. V Kranju je bil dno 30. m. m. aretovan »vandrovc« Avgust Pridorik Hocht iz Liebertvvolk-witza v Nomčiji. Drugo jutro so ga našli obešenega v zaporu.
Nesreče. V petek zvečer, t. j. 7. t. m., povozil je vlak v bližini kolodvora na Rakeku nekega Korošca — imenom Jesoppa. Mej največjim bučanjem vetra in mej dežjem drznil so jo iti po tiru proti Postoj ini. To hučanje zmedlo ga je najbrž tako, da ni slišal vlaka, kateri ga je povozil in strašno razmesaril. Mogočo tudi, da se v svoji zmedenosti ni mogel umakniti, ker ravno nekako ob istom času se križata na istem mestu dva vlaka. — Pri Trbovljah je zidarju A. Mittoniju, ko jo dolal na železniškem nasipu, padel velik kamen na glavo in ga tako poškodoval, da je mož dva dni pozneje umrl.
Spoštuj očeta in mater. Te dni so
stavili na pokopališču v Debrecinu spomenik, ki je v svarilo vsakemu, kdor četrte zapovedi bo/je ne spolnuje. Napis se glasi: Tu počivajo v Gospodu: Josip Moritz starejši, umrl jo star 02 let. Lastni sin ga je ustrelil. Prane Josip Moritz ml., umrl jo v joči v starosti 27 let. Josipina Moritz starejša, umrla jo 47 let stara, ustrolila jo je bdi Klizabeta Moritz; svoje življenje jo končala stara 17 let. Sin, ki jo ustrelil očeta, umrjo v ječi, hči, ki je mator umorila, umrje po samomoru. Četrta zapoved božja Ae velja.
človek in stroj. Statistični zavod v Berolmu je izdal pred kratkim podatke o
vseh po svetu v obrtnem prometu rabljenih gibalnih silah. Velikanska množitev strojev spada šele v zadnjih 25 letih. Štiri petine vseh na svetu sedaj delujočih strojev je bilo izdelanih v zadnjih 25 letih. Avstro-ogerska premore nad 20.000 parnih kotlov in okoli 4000 lokomotiv. Moč vseh parnih strojev nadomešča v Zjedinjenih državah 9, na Angleškem 8, v Nemčiji 8 in v Avstro-Ogerski 2 milijona konjskih sil; vendar je tukaj izvzeta moč lokomotiv, kojih število znaša skupaj 400.000, in katerih moč je jednaka petim milijonom konjskih sil. Parni stroji vsega sveta izvršujejo delo, za katero bi bilo potrebnih 2000 milijonov ljudij, torej več kakor trojno število vseh delavskih moči na svetu. Stroji torej rapidno izpodrivajo človeka in vsako žival.
Svarilo pred ponarejanjem in pojasnilo glede ponarejenih užitnin, od katerih zavisi naš najdražji zaklad, naše zdravje, to je vsakega nujna dolžnost. Spominjali se bodete, s kako velikim vspehomjso začeli rabiti pred nekaj leti Kathreiner-Kneippovo sladno kavo in jo pozdravili največji izvedenci v zdravstveni stroki. Ker dobi ta kava s tem, da se jo na poseben iznajdljiv način proizvaja, duh bobove kave, se na ta način že sam na sebi dobri okus izboljša in poveča. Začeli so pa to kavo takoj ponarejati in jo skušajo še danes v podobnih zavitkih in pod sličnimi imeni usilje-vati občinstvu, največkrat na ta način, da prodajajo na vago navaden prazen ječmen ali žgan slad pod imenom „sladna kava". Svariti moramo torej nujno pred vsakim ponarejanjem tega pristnega izdelka, kateri se prodaje le v že povsod znanih belih izvirnih zavitkih z varnostno znamko „župnik Kneipp" in z imenom „Kathreiner", ki se torej ne more in ne sme nikoli prodajati „na vago."
Loterijske srečke.
Gradec, 1. aprila. Lino, 8. aprila. Brno, 5. aprila. Dunaj, 1. aprila. Trrt, 8. aprila. Prag-a, 12. aprila.
85, 62, 58, 69, 46.
67, 60, 57, 84, 62. 49, 25, 82, 7, 29.
68, 86, 8, 84, 81. 70, 29, 12, 37, 87. 52, 2, 80, 6, 82.
Tržne cene v Ljubljani
12. aprila 1899.
	■. u.		" kr.i	
Pšenica, 100 kg 10—		Špeh povojen, kgr. .	_	70
Rež,        „   . |	8|40	Surovo maslo,  „ . .	1	—
i Ječmen,   „ .	7 50	Jajce, jedno ....	—	03
j Oves,       „ .	6'50	Mleko, liter ....	—	07,
j Ajda,       „ .	8|50	Goveje     meso kgr.	—	60'
Proso, „	9j~	Telečje        „ „	—	02
Koruza, „	560	Svinjsko      „ „	—	70
Krompir, „ Leča,     hktl..	2 50	Koštrunovo ,, „	—	4q
	18-		—	65!
Grah, „	81—	Golob......	—	23'
Fižol       „ .	II BO	Seno,  100 kilo   . .	—	—
Maslo,    kgr. .	1 08	Slama, „    „ .  . .	—	—
Mast,      „ .	—178	Drva trda, klftr. . .	—	—
Špehsvež,,, .	-i68 1	„ mehka,   „   . ,		—-
Zmešane lase
kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma
♦
v v v v v
Ludovik Businaro
v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št. 10.
[f^T Nabiralce las opozarjam s i uljudno na mojo firmo. Tg^J
Vožnje karte in tovorni listi v
AMERIKO.
Kralj, belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Fiiadelfijo.
Koneesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade.
Pojasnila daje rado voljno
Red Star ILdnie
Dunaj IV., VViednergiirtel št. 20
ali pa
Anton Rebek
Kolodvorske ulice štev. 29 v Ljubljani.
in
registr. zadruga z neomejeno zavezo
obrestuje hranilne vloge po
41 O! 2 JO
in plačuje rentni davek sama.
priporoča
„Narodna tiskarna" v Ljubljani
Zmešane lase
kupuje po najvišjih cenah od 5 kilogramov naprej
Filip Weil
velika trgovina z lasmi
v Spodnjem Kralovcu na Češkem.
P. n. čitatelje te anonce opomnim, naj opozore na mojo adreso zbiralce zmešanih las.
Kava družbe sv. Cirila ln Metoda!
Cenjena gospodinja!
3888(28
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz čiste cikorijske in sladove tvarine napravljena domača „Kava" in „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda".
tesr 3D©"biT7-a, se povsod! Glavna zaloga pri: I V- J©T3aČillU v Ljubljani.
Sladna kava dražbe »v. Olrlla ln Metoda!
8
d
\
(B
9
-d
s
p
F. P. VIDIC &Co. v"Ljubljani
ponujajo po najnižjih cenah vsakokolt množino
zidarske opeke
zarezane strešne opeke
($trangfalzxiescl) rndeec in črne, z zraven spadajočo
stekleno zarezano opeko in strešnimi okni iz vlitega železa
lončene peči in štedilnike
lastnega izdelka
Boman- cemen.t
lastnega izdelka
Dovški portland-cement
kakor vse v stavbinsko stroko spadajoče predmete.
COHO I S I (672—2)
Singer-jevi šivalni stroji zavsako stroko izdelovanja
kakor za vsako
domače šivalno delo.
Šivalni stroji Singer Co. zahvaljujejo svoje svetovno ime izborni kakovosti in veliki zmožnosti v delu, ki od nekdaj že odlikujeta vbo njene izdelke. Vedno rastoCi promet, znamenita odlikovanja na vsoh razstavah in nad 401etni obstanek tovarne, so najboljše jamstvo za dobrost naSih strojev.
Brezpladen pouk v modernem nmetnem vezenji. — Slngor-Jeva uprava za mo6no vporabo po najnovejši kol*' strukcJJt. — Binger-Jevl elektromotorji, epeoljelno za gonitov šivalnih strojev, v vseh velikostih.
SINGER Co. deln. družba. - Prejšnja firma: G. IMeidlinger.
Gradec: Sporffasge.
Ljubljana: Sv. Petra eesta G.
Celovec: llnrKJCaffKe IO.
Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisek „Narodne Tiskarne* v Ljubljani.