Amerikanski Slovenec
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Društva sv. Družine.
Številka 30.
JOLIET, ILLINOIS, 12. MARCA 1915
LETNIK XXIV.
AVSTRIJCI PRODIRAJO
V KARPATIH IN GALICIJI
ju:
2no Gorlic potisnili Ruse nazaj. Severno od Nadworne odbili ruski napad. Nemci na Poljskem se še vedno umikajo, zbirajoč se za veliko bitko. Na za-padnem bojišču male praske.
^ Dardanelah prodira zavezniško bro dovje le počasi.
Washington, D. C., 8.
Jies v
marca. — Da-
«aja aVStro"ogrsko poslaništvo iz Du-r0f d°SpeIa brezžična brzojavka po-0 zmagi v Karpatih, zavzetju več n Postojank na Poljskem in o to-j.JU, več "ego 2,300 mož na raznih brzoi ,0bširne fronte. V brezžični
"N ^ rečeno: Gaiijt ^Usko-Polj sijem in zapadnem Kem, pri Gorlicah, je bilo več
po hJi sovražnikovih postojank p««6"1 boju vzetih z naskokom, častnikov in mož smo ujeli."
Ura^'.8- marca- (Če,z London.) — Je bilo danes naznanjeno:
ie Ve"ln1>0ljskem smo priborili tekom UsPehe °	bojev znatne delne
0PUHitv. Sovražnik je bil prisiljen k
tejle,	Postojank in je utrpel
" '*6ube.
; ^ Trikrat odbiti.
tam posrPadl1' Galicii! se ie našim če-bov, reciI°- pribojevati sličnih uspe-
čn0 ojač'.aj-U prelaza Lupkowa so mo-Padg. ' TCn' Rusi podjeli tri obupne na-nkrat so se približali našim
- i
odbit;.
"V
f
m» da so bili vedno- spet
Sm° »r!kem drugeni karpatsk-em delu
neki »apaHnetiH Ruse' ko smo odbi,i 'm° ujel* i "a "eki utrieni višini, kjer Ka neki	častnikov in 700 mož.
mož. Sosedni višini smo ujeli 1,000
"V •
°<ldeleJkUgOV2hodni Galiciji je močan ?°sku§aj*SOvra^nega konjištva, ki je
sih poSj°rdovati v smeri kri,a na-
' "trpel resen poraz." c , Italiia in Avstrija.
T ei"lin o
diPlom!'t?.arca- <Cez London.) -O - odu Sk,h krog°v Poročajo, da U8rsk0	med kalijo in Avstro-
verjel ?0 «»>°liiali. To je po L0Sre'lnih Povzročil pričetek ne-Posipi ,°gaj'a"j. koja zaznamujejo k'.., ek Predlogov avstrijske vla-so posvetovanja uspe-
la.. ni bilo mogoče doznati. Vsekako pa še niso zaključena.
Rusko uradno naznanilo.
Petrograd, 8. marca. — Sledeče naznanilo ruskega vojnega urana je bilo izdano snoči:
"V okraju Suwalki smo odbili sovražnika. Na fronti Marianpol-Simno Avgustowo se naša ofenziva nadaljuje.
"Na levem bregu reke Vistple v o-kraju reke Pilice je bila nemška ofenziva zaustavljena in naše čete so pričele protinapad.
"V Karpatih so Avstrijci nehali napadati v okraju Svidnika, a nadaljujejo brez uspeha svoje napade na naše postojanke v smeri Balingroda. Novi sovražni napadi v okraju Kozjovka-Tuh-la niso bolje uspeli. V okraju Klause-germans se je vdal cel bataljon razvijajočih se kolon."
Nemško uradno naznanilo.
Berlin, 8. marca. — Nemški vojni urad je danes izdal sledeče naznanilo:
"Južno od Avgustowa na Rusko-Poljskem so se ruski napadi izjalovili s težkimi izgubami za sovražnika. Bojevanje se je obnovilo v soseščini Lomze. Zapadno od Przasnysza in vzhodno od Plocka so Rusi podjeli več brezuspešnih naskokov na naše linije.
"Nadalje so nemške čete odbile dva ruska ponočna napada pri Ravvi. Rusko prodiranje iz bližine Nowegomia-I sta ni bilo uspešno. V sledečem boju I smo ujeli 1,500 mož."
Hudi boji na Poljskem.
Petrograd, 9. marca. — Hudo bojevanje ob celi bojni črti na Poljskem poroča uradno naznanilo ruskega generalnega štaba nocoj. Med rekama Niemen in Vistula so bili boji obupni. V okrajih Seiny, Avgustowo, Kolno, Lomza. in Drobili so bili nemški napadi baje odbiti s težkimi izgubami. Na fronti med rekama Vistula in Pilica se nadaljujejo napadi in protinapadi. I Trdnjavice okrog Osovca se uspešno ' upirajo sovražnim obležnim topovom.
Avstrijci napadajo v Karpatih.
V Karpatih, v okrajih Baligroil, Štu-
dente, Uzsok-Munkacs in Kozlovka, so Avstrijci podjeli srdite napade in pridobili nekaj ruskih okopov, ali po ruskih protinapadih so bili zopet izgnani. Severovzhodno od Klausseja so Rusi ujeli ostanke neke avstrijske kolone, ki je bila zajeta ob strani.
Nemci baje odbili Ruse.
Berlin, 9. marca. — Danes izdano u-radno naznanilo nemškega vojnega ministrstva poroča, da so bili ruski napadi okrog Avgustowa in severovzhodno od Lomze odbiti s težkimi izgubami.
Spopadi zapadno in severozapadno od Przasnysza so se končali ugodno za Nemce, in ruski napadi severno od Rawe in severozapadno od Nowegc-miasta so bili neuspešni.
Lakota na Poljskem.
Varšava, 9. marca. — Lakota in kuga razsajata po zapadnem Poljskem. Kakor naznanjajo ruski vojaški ve-ščaki, preti lakota nad 1,000,000 osebam. Nemški napadniki so deželo popolnoma opustošili.
Grški kralj za nevtralnost.
Atene, 9. marca. — Grška poslanska zbornica je bila danes odgodena za en mesec po ukazu kralja Konštantina. S tem namerava kralj preprečiti, da bi zbornica vrgla novo vlado, ki jO sestavljajo kot mirovno ministrstvo, in zapletla Grško v vojno.
Poslanec Gounaris iz Patrisa je bil po kralju naprošen, da sestavi novo vlado.
Prejšnji ministrski predsednik Ve-nizelos je bil za politiko posredovanja <■ vojni, kar pa kralju ni bilo prav, in zato je g. Venizelos odstopil. ,
Italija in vojna.
Berlin, 9. marca — Berlinski časopisi poročajo, da so se pričela pogajanja med Avstro-Ogrsko in Italijo, in da je upati na povoljen dogovor med deželama.
Rim, 9. marca. — Skrajno važen sestanek ministrskega sveta se je vršil nocoj več ur. Ministri so se zbrali na nujen poziv k posvetovanju o najvažnejšem vprašanju glede italijanske bodočnosti. Njihovi sklepi so še tajni.
Avstrijsko uradno naznanilo.
Dunaj, 10. marca. — Sledeče uradno naznanilo vojnega ministrstva je bilo izdano nocoj:
"V zapadni Galiciji so naše čete za1 sedle še več ozemlja južno od Gorlic. Severno od Nadworne je bil napad manjšega ruskega oddelka odbit.. V Bukovini, na severnem bregu reke
Prut, blizu Černovic, so se pripetile samo pra-ke."
V "H- Ur American Prwu Association.
J„. Evrfl	ANGLEŠKA VOJNA AMBULANCA V AMIENSU NA FRANCOSKEM,
^eiiih hitro
!* v<j2a klika ka "	ena vc''ka bolnišnica in pokopališče. Na tisoče je bilo usmrčenih in na stotisoče ra-
bolt,-- °bstr,i^ an8'eško vojno ambulanco v Amiensu na Francoskem. Nekega ranjenega vojaka spravljajo
Meteži v Karpatih.
Govoreč o težavah in težkočah zimskega vojskovanja v sneženih zametih karpatskih piše Angelo Gatti tako-le: Ruska armada, ki se je trudila, da bi z urnim prodiranjem zasedla Karpate, si je zlomila v zametenih naših gorah svoj tilnik. Zametene gore so zahtevale od ruske armade, kar se vojne taktike tiče, nemalo naporov tudi tam, kjer dosegalo vrhovi 500 do 700 metrov, dasi ji bilo tod 17 cest, ki so za prevažanje vojnega materiala jako ugodne in: pripravne.- Karpatov ne moremo prištevati k običajnemu evropskemu gorovju, ker so samo v svoji sredi enotno gorovje, dočim so vzhodni in zapadni Karpati sestavljeni iz posameznih skupin, skozi katere si vode in ceste tvorijo s težavo svojo smer. Ti zadržki in zapreke so se postavile Rusom z vso silo v bran, posebno pa še sedaj, ko so silno zameteni. Zdaj je zavladala v Karpatih z vSo silo zima, ki zapira prometna pota in ceste, polni doline s snegom in dela ž njim pota in steze za ljudi in živali neprehodne. Od meseca januarja sem se ni lahko muditi v tej višavi — povprečno 800 metrov visoko. Meseca novembra so sneženi viharji jako redki, in le vrhovi čezr 2000 metrov visoki so s snegom pokriti. V mesecu decembru se pojavlja s.neg pravilno po vrhovih, ki so 1300 metrov visoki. Zato pa pokriva snežna odeja v januarju, februarju in večkrat tudi v marcu celo gorovje. Tudi gorske baterije se imajo boriti v takih pokrajinah z velikimi težavami, vožnja ni mogoča čez višja slemena nego 1200 metrov, pehota in poljsko topničarstvo se pa izvrstno izčrpava v višavi 1500 metrov. Težave in težkoče, ki jih ima vojaštvo v navedenih mesecih v Karpatih premagati, se označujejo lahko za nepremagljive, in tako so s snegom kriti Karpati naravna ogrska trdnjava proti Rusom.
V Mehiki vlada
nered in anarhija.
A
Vlada Združenih Držav namerava posredovati v zaščito tujcev v Mehiki.
VOJNE LADJE V VERA CRUZ.
Zapata s svojimi četam izasedel glavno mesto Mexico.
Washington, D. C., 9. marca. — Za-vezna vlada resno preudarja možnost, da bodo Združene Države prisiljene posredovati v Mehiki, ker se v tej deželi razširja anarhija ali brezzakonje.
Washington, D. C., 9. marca. — Po tozadevnem posvetovanju med predsednikom Wilsonom in vojnim ministrom Danielsom je bilo sklenjeno, od-poslati dve vojni ladji atlantskega bro-dovja iz Guantanama v Vera Cruz.
Podadmiral Fletcher, poveljnik bro-dovja, bo določil ,kateri ladji imata ojačiti malo brodovje, ki se nahaja že na licu mesta. Ena izmed ladij mora biti praporna ladja.
Predsednik Wilson je izjavil danes dopoludne, da je bil v zadnji noti na Carranzo ta opozorjen na to, da grozne razmere v mehiškem glavnem mestu ne smejo trajati dalje. Združene
Države zahtevajo najdalekosežnejšo zaščito inostrancev.
"Washington" in "Georgia".
Washington, D. C., 9. marca. — Admiral Fletcher je določil križarko "Washington", ki se nahaja začasno pod poveljstvom podadmirala Capterto v hawaiiškem vodovju, ter bojno ladjo "Georiga" pod kapitanom Robertom Coonty, sedaj v luki Guantanamo, za ojačenje brodovja pri Vera Cruzu.
"Washington" prevzame ulogo pra-porne ladje. Posadko ima 902 mož in 91 častnikov; "Georgia" ima posadko 864 mož in 49 častnikov. Obe ladji odploveta še danes in dospeta v četrtek zvečer na lice mesta.
Zapata v mestu Mexico.
Washington, D. C., 9. marca. — General Obregon je zapustil mesto Mexico in Zapatove čete so danes zavzele glavno mesto, kakor naznanja nocoj Villova agencija v tem mestu. Naznanilo pristavlja, da je Zapata pričel popravljati železnico proti severu in da bo zveza zopet narejena v enem tednu.
Ameriški državljani so bili zopet po-svarjeni, naj zapuste mesto Mexico z ozirom na kritični položaj, ki je nastal tamkaj. Tajnik Bryan je naznanil nocoj, da bodo prevozila na razpolaganje za toliko ljudi, kolikor jih žele zapustiti glavno mesto mehiško.
Z zapadnega bojišča.
Pariz, 8. mai :a. — Trdo bojevanje, v kojem so navadno uspešne zavezniške čete, se nadaljuje od okraja Champagne do Vogezov. Nocoj izdano u-radno naznanilo ne omenja belgijskega bojišča. Zavezniki so odbili nemški napad zapadno od Perthesa ter pridobili na terenu ob južnem koncu za-padne fronte.
"Petit Parisien" opisuje nemški poraz pri Notre Dame de Lorette, kjer je padlo 3,000 NemccP.
Amsterdam, 8. marca. — "Telegraa-fov" poročevavec v Tirlemontu, Belgija, potrjuje poročilo, da je bil zadnji četrtek Zeppelinovec L-8 razdejan, in 17 izmed 41 mož njegove posadke je bilo usmrčenih.
Parnik utekel.
Liverpool, 10. marca, 1:55 zj. — Clan-linije parnik "Clan McRae" je bil za?ledovan po nekem nemškem podmorskem čolnu blizu Merseyske meline v Irskem morju včeraj (tore!') zjutraj petindvajset minut. Parnik je utekel tako, da je plul semtertja s polno hitrostjo. ''Clan McRae" je odplul iz Port Natala dne 21. jnn. v Liverpool.
Troje ladje pogreznjene.
London, 10. marca, 2 zj. — Uradno naznanilo, izdano po admiralstvu kmalu po polnoči davi, pravi, da so nemški podmorski čolni pogreznili tri britanske trgovinske ladje včeraj.
Kakor, je razvidno iz naznanila, ie bila nemška podmorska blokada občutiti ob vseh angleških brežinah obenem.	? (,,„„JU,
Ena ladja je bila pogreznjena v Se-„ 'brodovja v vernem morju blizu Scarborougha v Yorkshiru. Druga je bila potopljena v Angleškem kanalu blizu Hastingsa v §ussexu, in tretja se je pogreznila blizu Liverpoola v Irskem morju.
Pogreznjene ladje so "Tangistan", "Blackwood" in "Princess".
Nadaljnje pogreznjene ladje.
London, 11. marca. 1 zj. — Brezžična brzojavka iz Berlina pravi, da so tam prejeli poročilo iz Rotterdama, da je bil britanski parnik "Beethoven" med vožnjo iz Newcastla v Gibraltar pogreznjen po torpedu ali mini. Dva mornarja sta utonila. Ostali sp bili rešeni.
London, 10. marca. — Britansko ad-miralstvo naznanja nocoj, da je bil nemški podmorski čoln U-12 pogreznjen po britanskem*torpedovnem ru-šivcu "Ariel". Deset izmed 28 mornarjev je bilo rešenih.
Francozi izgubili 45,000 mož.
Berlin, 10. marca. — Današnje naznanilo vojnega urada poroča o vojskovanju v okrožju Champagne, kjer so bili zavezniki baje poraženi in so izgubili 45,000 mož. Bitka se je pričela dne 17. febr.
naznanilu je bila razdejana trdnjavica Dardanus, ki je morala utihniti že pred več dnevi.
Poleg te sta bili vsled neprestanega in težkega bombardovanja razdejani trdnjavici Rumili Medjidieh Tabia in Hamidieh I. Tabia.
Admiralstvo priznava, da je bilo več vojnih ladij združenega brodovja zadetih po turških izstrelkih, a zatrjuje,
Banka propadla.
Pittsburgh, Pa., 4. marca. — "German National Bank of Pittsburgh" ni odprla svojih vrat danes dopoludne ob 9. uri. Na vhodna vrata nabito naznanilo je javilo, da je zavezni računski priglednik zaukazal zapreti banko.
Polom banke, ki je bila ustanovljena leta 1904. z glavnico $500,000, je po izjavi bančnih uradnikov povzročil
da je bila napravljena škoda neznatna, predvsem prohibicijski zakon v West
Virginiji in razširjenje lokalne opcije
v Ohiu.
"•Sni,
«e," jcJcn bil v bitki ob reki Aisne. Ni se dal prenesti v bolnišnico na nosilnici. "Nesejo me lahko r<-'kel, "a notri pojdem peš." Pozneje so ga nesli ven, mrtvega.
V Dardanelah.
London, 8. marca. — Nadaljnje tri trdnjavice v Dardanelah so bile raz-streljene v prah.
Po izdanem uradnem admiralskem
Rusko brodovje nastopa.
Komaj je bila objavljena novica o novih uspehih v Dardanelah, ko je bilo naznanjeno, da je rusko brodovje začelo svoje vojskovanje v Črnem morju.
V imenu ruskega pomorskega generalnega štaba je vojni tiskovni urad izdal nocoj sledeče naznanilo:
"V nedeljo je naše brodovje bom-bardovalo Zunguidiak, Kozlon in Ki-limli (luke ob Črnem morju) ter razdejalo vsa poslopja in skladišča za pre mogovno brodarstvo. Bombardovanju je sledila strašna eksplozija in požar. Stili baterije so morale utihniti in o-sem parnikov je bilo razdejanih. Naše izgube so bile trije ranjenci."
Nasprotujoča si poročila.
London, 9. marca. — Nasprotujoča si poročila o podjetjih zavezniškega brodovja v Dardanelah -o dospela v London danes.
Francoskega pomorskega ministrstva poročilo pravi, da je superdread-naught "Queen Elizabeth", podpiran po četverih križarkah, včeraj prodrl v Dardanele in nadaljeval bombardo-vnnje trdnjavice Rumili Medjidieh Tabia na rtu Kilid Bahr.
Včerajšnje brzojavke so poročale, da je bila ta trdnjavica z dvema drugima razdejana.
Britansko admiralstvo yi izdalo nobenega naznanila nocoj.
Novice iz nemških in turških virov pravijo, da so bili uspehi zavezniškega Dardanelah neznatni.
"Prinz Eitel Friedrich."
Washington, D. C., 10. marca. — V zaveznem glavnem mestu je vzbudil veliko senzacijo prihod nemške pomožne križarke "Prinz Eitel Friedrich" v Newport News, zlasti vsled tega, ker je pogreznila tudi neki ameriški parnik. Križarka je doplula v Nepctttw News, da si preskrbi premoga in drugih potrebščin.. Bržkone bo pridržana v luki. Na - krovu ima 326 ujetih Francozov in Rusov.
Pomožna krhwH-ka "Prinz Eitel Friedrich" je pričela svojo delovanje pri oblegi Kiaočava po Japoncih in je bila poprej potniški parnik Severno-nemškega Lloyda.
Jolietske novice.
— Izid prvotne volitve. Natančno preštetje pddanih glasov v torkovi prvotni volitvi je pokazalo, da sta med nominiranci za komisionerje Henry Rub in C. D. O'Callahan, a ne Mrs. Mary Welch in Frank L. Kiep. S tem popravljamo naše poročilo na drugi strani te izdaje A. S.
— "Deseti brat." V nedeljo, dne 14. marca, zvečer ob 7. uri se prične vaja za predstavo "Desetega brata". Naprošcni so vsi igravci in igravke, da gotovo pridejo k vaji.
MAL POŠLJIMO DAR
SVOJIM DRAGIM NA ALTAR.
Ker so v naši stari domovini tak» žalostne razmere radi vojske, zato naši sorodniki, prijatelji in znanci tam trpe veliko pomanjkanje denarja. Ponekod ga ne morejo dobiti iz bank, zato morajo trpeti pomanjkanje poleg vsega svojega premoženja.
Zdaj je čas, da se vsakdo spomni svojih trpečih v stari domovini. Pošljite svojim, čigar potrebe so Vam najbolj poznane, pa tudi ste sigurni, da pride Vaš dar v prave roke in v pravi namen. Nikdar poprej niso naših darov tako potrebovali kot zdaj. Usmilimo se jih!
Nalašč smo cene denarja tako znižali, da vsakdo lahko pošlje po najnižji tržni ceni. Mi ne gledamo za dobiček, temveč za dobrobit naroda, ki zdaj potrebuje pomoči.
Delavske razmere so zdaj slabe povsod in trgovske tudi, pa vendar si lahko pritrgamo vsaj en dolar, da ga pošljemo v staro domovino svojim dragim trpinom na altar.
Pošiljamo denar v staro domovino-, na Kranjsko, Štajersko, Primorsko, Hrvatsko, Koroško in vse druge Av-stro-Ogrske dežele, ter na vse druge kraje in sicer popolnoma zanesljivo, točno in po pravi dnevni ceni.
V stari domovini izplača denar c. k. pošta:
Prave denarne cene so tu navedene. Kdor računa več, računa preveč. '
K 5....	...$ .90	K 120...	. ..$ 20.49
10....	... 1.80	130...	... 22.10
15....	... 2.65	140...	... 23.80
20....	... 3.50	150...	. .. 25.50
25....	... 4.35	160...	... 27.20
30....	... 5.20	170...	. .. 28.90
35....	... 6.05	180...	... 30.60
40....	... 6.90	190...	... 32.30
45....	... 7.75	200...	. .. 34.00
SO..'Y.	... 8.50	250...	. .. 42.50
55....	... 9.35	300...	... 51.00
60....	... 10.20	350...	... 59.50
65	11.05	400	6800
70	11.90	450	76 50
75	12.75	500...	. .. 84.00
80....	.. . 13.60	600...	... 100.80
85....	... 14.45	700...	... 117.60
90	15.30	800	134 40
95	• 16.15	900	151 20
100	17.00	1000	1-6800
110	... 18.70		
Pri teh cenah je poštnina že vraču-			
nana.			
Pazite na naše prave cene denarja
Denar nam pošljite po Vaši naj-bližnji pošti; obenem priložite "Money Order-ju" še svoj natančen naslov, istotako natančen naslov one osebe, kateri se naj (denar izplača na pošti v stari domovini.
Pošiljatve in pisma naslovite na: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, Illinois.
Vse naše poslovanje je jamčeno.
12. MARCA 191 S.
Joliet, 111., 10. marca. — Prva prvotna volitev za nominiranje kandidatov *
za mestno upravo po "commission form of government" je bila v Jolietu včeraj ob veliki udeležbi volivcev in volivk. Oddanih je bilo skupaj 13,684 .glasov, kakor poroča "The Joliet News" danes v svoji posebni jutrnji izdaji. Izmed županskih kandidatov so dobili: Clare, 5710 glasov; Barber, 5431; Henschen, 1906; Peli, 450; Alpine, 122; Lasser, 65. Nominirana sta torej za župana William H. Clare in William C. Barber; prvi je sijajno zmagal v I., II., III. in VI. wardi, a drugi v IV., V. in VII. wai*di. Izmed kandidatov za komisionerje so bili no-sninirani: Charles F. Hinrichs, Warren O. Hodgdon, George W. Brown, Ralph C. Austin, Christian P. Sorg, Thomas Gorey, Mrs. Mary Welch in Frank L. Kiep. Izmed ostalih 105 kandidatov za komisionerje so dobili največ glasov: Ch. Woodruff, Josip Dun da, R. E. Gray, J. J. Mack, J. B. Mount itd. Potemtakem ni bil no-miniran noben slovanski kandidat.
—	Gdčna. Ana Strutzel, hči znanega rodoljuba g. Johna Strutzel, 1205-Wil cox st., se je te dni podala v Chicago, kjer se misli izučiti za bolniško strež •ico. Kakih šest mesecev ostane tam.
—	G. Ignac Česnik in njegova ga. soproga sta se mudila v Jolietu v po nedeljek in včeraj na obisku svojih tu kajšnjih sorodnikov in prijateljev.
—	Sedemnajst novih državljanov. Državljanske papirje je dobilo v joliet-•kem okrožnem sodišču v ponedeljek aedemnajst prosilcev; bilo jih je še več, pa niso povoljno napravili predpisane izkušnje. Med novimi držav Ijani so: en Danec, trije Švedi, en Skocijan, en Anglež, en Nemec, en Italijan, dva Ogra, dva Slovaka in pet Slovencev. Novi slovenski državljani so: John Gibes, John Kamnikar, Jo #eph Frank Rozich, Joseph Sova in Michael Svetič.
—	Danes je sredpostni dan. Bliža •e Velika noč, ki jo bomo praznovali dne 4. aprila. Ako še niste poslali dragim svojcem v staro domovino pirha v podobi dolarčka, storite to takoj, saj veste, da jim s tem izkažete največjo tjnbav v teh hudih časih, ko pritiska eianje strašna vojna. Denar pošilja v staro domovino "Amerikanski Slo venec". Obrnite se nanj!
—	Na poziv v "A. S.": "Mal pošlji no dar" — so se že dozdaj odzvali mnogoštevilni rojaki in rojakinje iz mnogih severnih, vzhodnih in zapad-nih Zjedinjenih držav in celo iz mrzle Kanade. Ker so zadnji čas cene avstr. denarja še bolj padle, pošljemo za sko-ro vsako pošiljatev primeroma več kron, kot je cenj. pošiljatelj naročiH kajti pravilno je, da imajo pri znižanju cen največ dobička naši dragi v bedni stari domovini in blagi pošiljatelji tu, ki si pritrgajo dolar, da ga pošljejo svojim dragim v bedni stari domovini na altar. Vse pošiljatve od-premimo še isto uro, ko jih prejmemo.
de suspendiran. (Kašelj me sili.) Saj bi g. Schweiger, ur. Glasnika, nikoli ne tiskal, če ne bi bilo to kot ogla-glasila S. H. Z. Torej toliko v pojasnilo.
Nova organizacija je torej na Calu-metu, katera se lepo množi in bode napredovala. Žal pa, da "se dobijo o-sebe, katere hočejo podreti, kar sezidajo vse časti vredni možje, osebe, katerim so calumetski Slovenci pripomogli, da se ponašajo z nekoliko centi in sedaj mislijo, da jih bodejo hodili prosit za svet, in to so vam osebe, katere niso še nikoli pripomogle pri nobenem nastopu, katere so bile vedno le za groš. In sedaj hujskajo proti novi organizaciji. Zapomnili si jih bodejo udi nove organizacije.
Pozdrav vsem članom nove orga-
obenem tudi dolžnost, v obrambo nedolžnim udrihniti po podlosti tako, kakor zasluži.
Bil sem na tukajšnjem shodu za "Slovensko ligo" 28. febr. Udeležil sem se tega shoda največ zato, ker sem že en čas sem odločen, grdim natolcevanjem in izzivanjem podati ogledalo. Ker so se pa na tem shodu te snovi "korporativno" v najožji obliki izrazile, pričnem torej od tukaj.
Shod sam na sebi ni obsodbe vredna stvar, je bil pač amerikansko svoboden. Mene ni bolela za ta shod izzivajoča reklama, tudi ne pereča ploha gosp. Kristana, ki jo je izlil na vroče čelo temu shodu, pač pa grozne blodnje tega shoda, oziroma nekaterih udeležencev, ki so jih razodeli na tem shbdu kot govorniki.
Prvi govornik, g. Kristan, je povedal temu shodu nekaj glavnih, neobhodno potrebnih misli. Njemu gre v tem oziru največ rešilnega zasluženja; bil je občudovanja vredno pravičen, je izkušen politik, pozna dobro faktič-no, politično stališče; je razsoden go-
mzacije!
Več novih članov.
Calumet, Mich., 8. marca. — Nekoliko podrobnosti glede odstopa calumet-skili Slovencev od S. H. Z. Mogoče se ta pojasnila-ne bodejo strinjala s pojasnili glavnega tajnika S. H. Z., kateri hoče prikriti resnico s tem, da meče pesek v oči udom, sploh vsemu članstvu S. H. Z.
V glasilu se čita: Ker je ta odstop neveljaven, ker je resolucija podpisana le od predsednika in t. d. In tu je vprašanje: ali se ni glasovalo pri seji za odstop? Ali ni bila resolucija sprejeta s 104. proti petim glasom? Kaj briga ude dr. sv. Jožefa za pravila S. H. Z., ko odstopijo in ko več ne vpo-števajo ne tajnika, ne predsednika S. H. Z.? Ali naj vprašajo omenjene, kako delovati v novi organizaciji?
In dalje se čita: obžalujemo zape-ljivce in če bi bili šli pred desetimi leti iz S. H. Z., bi bilo desetkrat boljše kot je tako. Tajnik S. 11. Z., zakaj pa sedaj cvilite kot pes, če se mu na rep stopi? Kaj tolike prošnje, da naj še o-•tanejo v S. H. Z.? Zato, ker sedaj vidite polom S. H. Z., ker bode izgubila radi vašega zvestega bratstva člane, kateri so jo vzdrževali.
H koncu protesta ali kaj je pa prav učeno povedano: Dr. sv. Jožefa št. 1 ostane in nihče do danes ni še odstopil. Veliko jih pa bode suspendiranih, ker nočejo plačati asesmenta za mesec febr. Tako tajnik S. H. Z. On suspendira kar v en dan in z eno besedo 160 članov dr. sv .Jožefa, 128 članic društva sv. Ane in čez 50 članov dr. sv. Jakoba! Veliko oblast je prejel tajnik S. H. Z., da tako in toliko članov tebi-meni nič brcne od jednote, katera šteje komaj 1900 članov. Toda ne smejajte se, ker tako lahko vsak suspendira, ko udi že sami odstopijo, ko je že nova organizacija ustanovljena, tedaj pride Tone Geshel, da jih suspendira. Tu je vprašanje: kdo bode izmed suspendiranih 0000? Sicer imajo veliko blagajno pri S. H. Z., da glavni tajnik take budalosti pošilja tudi v pismih, katera seveda da registro-vati, čeprav je od njegovega urada do osebe, kateri piše, samo 200 korakov, in ko popoldne poštar prinese, se notri Čita: Kdorkoli odstopi od S. H. Z., bo-
dokazalo, ne pri posameznih, ne v družbah in ne v njih državah, ta grozno izivajoči bistveni "humbung" uveljaviti ali pa temu vsaj najmanjši vzor postaviti; pač pa nasprotno: kapitala pri imenovanih nikdar zadosti, večna nezadovoljnost, tudi pri najvišjih dohodkih; medsebojne razdelitve nobene, kakor pri posameznih tako v njih državah; o kaki svobodni enakopravni ednakosti ni ne duha ne sluha. Dokaz temu zadostuje Francoska in Portugalska republika svobodomiselnih prekucuhov, ki so že vsi pokazali svoje prepričanje, da morajo postati vse kaj drugega kakor pa prekucuhi, ako si hočejo zagotoviti obstanek, in se morajo zato držati tudi gotovih stanovskih in materijelnih meja. In vzor prekucuških držav, oziraje se na njih nauke; primerno jih nazivlje neka smešnica, ki pravi: "Takeda tendo, vzame tem in da tendo." — Pomorili in pregnali so svoje kralje, ki so svoje premoženje rabili v državno korist; na njih mesta so postavili predsednike, ki vse dohodke nujno rabijo za sebe.
Cherryvale, Kans., 26. febr. — Spo štovani g. urednik! Dobro se spominjam vsaki dan odgovora, ki ste ga dali enemu nevednežu precej v začetku vojne, ki je Vam očital, da premalo pišete za Avstrijo. Vaš odgovor se je glasil: mi priobčimo dnevne novice take, kakršne dobimo, mi smo„nepri-stranski i. t. d. Navedli ste nekaj vrstic krasne Gregorčičeve pesmi: "O vdova tožna, zapuščena, ti mati toliko sirot, s krvjo, solzami napojena, ki bol poznaš le, nič dobrot" i. t. d. Očivid no so nekateri čitatelji to prezrli, da-siravno je bilo pisano na prvi strani. Simon Gregorčič je v tej velepomemb-ni in nad vse lepi pesmici povedal in orisal bol in zapuščenost naše lepe slo venske domovine. Kaj bi Vam rekel, ko bi prišel zdaj in prebral Vaše dopise, dragi gg. dopisniki(ce)? Kaj bi rekli drugi naši slavni rodoljubi, ki so bili posvetili vse svoje življenje v rodoljubne svrhe in Vi hočete zdaj po-mandrati v prah njihova sveta dela iz zgolj osebnega sovraštva? Žalostno! Mnogi izmed čitateljev ste čitali lepe povesti iz preteklih časov, kakor na primer: "Kmečka vojska" ali "U-porniki" in druge. Ali niso to lepe in zanimive zgodovinske povesti? V njih se čita trpljenje našega naroda in vse britkosti, ki so jih morali prestajati naši očetje in jih morajo še sedaj njih potomci! V teh povestih čitamo od hrabrih mož, kako so neumorno delali za prostost svojega naroda od zasuž-nelosti krutega ošabnega sovražnika Nemca! V duhu vidimo te velmože veličastne, nadnaravne in hrabre, ker se niso bali delati za pravico, ker so že naprej vedeli, da bodo morali umreti mučeniške smrti, ker bilo je redno veliko izdajic, kakor jih je zdaj, da so izdali vse te junake rabeljnu v roke! V duhu vidimo, kadar čitamo o njih, slabotne, ničeve, pošastne postavice, in nehote se nam stisnejo prsti v trde pesti in iz našega srca prikipi sočutni izdih in vzkliknemo: Oh, prokleti! Zdaj je velik zgodovinski čas, ki ne bo izbrisan vse večne ča-e. Kronane g'a-ve so vse v svoji ošabnosti pognale v bratomorno igro. Zavladala je doba groze in strahu. Njihovi rojaki, bratje in sestre v vnanjem svetu vidijo prave vzroke, vedo, da ne bo pred miru, dokler ne bo vsaki narod gospodaril sam sebi. In tako se družijo, da bi olajšali njih trpljenje vsaj vbodoče. To je lepa, vzvišena misel, vredna in potrebna, da se ji pridružimo prav vsi brez razlike, da ne bodo naši potomci preklinjali tudi nas! Proč s strankar-stvoml Izpulimo iz svojih src tisto ' grdo in pogubonosno pošast — navoš-ljivost in osebno sovraštvo, ki ga je nam vsadil naš sovražnik, da lahko sesa našo srčno kri iz nas! Stopimo vsi v eno vrsto, zakličimo vsi kakor iz enega grla: Do tukaj in ne več dalje! Pokažimo celemu svetu, da so nas naše britke izkušnje izmodrile, da smo sposobni biti sami svoji gospodarji, da nismo občinski pastirji ali kake pijane reve, da nas more dobiti vsaka tujska šlapa za svoje slabe namene! Iz večine dopisov v A. S. je razvidno, da jih pišejo avstrijski koprolčki in tako zvani furniančki amerikanskega kapitalizma, ker porabijo to priliko v svoje osebne namene. Da še bolj pokažejo svojo plitvo pamet, se podpisujejo "Avstrijski Slovenec" ali "Franc Jožefa Slovenec". Nimajo toliko hvaležnosti do svoje nove domovine, da bi se podpisali Amerikanski Slovenci, v zahvalo, ker nas preživlja. Služiti 2 državama je prepovedano pod strogo kaznijo. Pa to naj ve vsak, da kdor seje prepir, žanje vihar, za viharjem ostanejo le razvaline.
Dragi mi gg. dopisniki! Vzemite v roke zgodovinske knjige, dobro pazite v A. S. dnevne novice in pri tem mislite pošteno, vse dobro premislite. In potem vzemite v roke Vaše slavne dopise, kakor v ogledalo, in boste videli v njih sami sebe in avstrijsko vlado, kakšno izobrazbo daje svojim Slovanom!]!	Ivana Bambič.
Chicago, 111., 2. marca. — Ko bi vedel, da bi ne bil deležen tujega greha "K grehu molčati", bi bil rad še tiho; akoravno vem, da me ne vežejo dolžnosti skočiti za blatnimi v blato in jih pokazati javnosti, vendar me k temu sili prepričanje: ker moram tudi jaz kakor tisoči in tisoči nedolžnih hote ah nehote posledice javnih pregreh občutiti, imam odtod tudi pravico in
vornik in kot nasprotnik katoliških idej ; Ko eden obogati, pride drugi na vrsto, vzlic temu dostojen; pila kranjskega Nobeden izmed njih pa se ne vriva na klerikalizma'se na njem razodeva. Go-j to mesto zato, da bi oblast razveljavil, spod Kristan je v svojem prepričanju t kapitalizem preganjal, svobodno edna-razodel tudi to, da je v Avstriji 75 odst. , kost delil itd. itd. Cerkve so oropali, Slovanov s Slovenci za Avstrijo (to j duhovnike pregnali in kakšen dobiček vemo mi katoličani že zdavnej), to je imajo njih države od tega? — V cer tudi resnica! Za to dobro poučeno izjavo mu gre vsa čast, toda do tu sem. Ploskanje naših somišljenikov ga je pa osupnilo in zavil jo je kakor užaljen vitez hitro proti svojemu domu, k svoji stvari, namreč s tem, da je ošvignil po Avstriji, kakor se je njemu kot nasprotniku katoliške Avstrije spodobilo.
Drugi govornik, Skala, je nastopil
kvah imajo jetnike in bolnike in jih izročajo pogubljenju, namesto da bi državljane tam pripravljali za zveličavno življenje, tako kakor to Bog zahteva — kakor nam je naš Gospod Izve-ličar razodel: "Moja hiša je hiša molitve". Priropano cerkveno premoženje imajo največ odvetniki. Učenost teh prekucuhov je pa naravnost grozna: zavedajo se, da so v živalskem so govorniški oder s pojemajočo sapo, rodstvu; pravijo, da so potomci opic, tako da je bilo v prvem hipu težko ve-! in najbolj gotovo tudi potomci oslov, deti, ali on potrebuje rešitev ali pa da j Toda šalo na stran, stvar je prekritič ima koga za odrom v zadnjih izdihih, na, da bi se šalili iz nje. Pomislimo Ko se je nekoliko ogledal in se prepri-1 samo, koliko milijonov duš se je used-čal, da mu smrtnonevame reči ne pre-1 lo na lim tem groznim blodnjam, in tijo poskočiti na glavo, se je pa navzel j kako goreče zagovornike imajo te poguma in je začel nekako tako-le: blodnje še dandanes ,tako da v svojih "Slovenci, ako ne ustanovimo lige, smo ' dozdevanjih z vso odločno predrzno-zdaj še, pa nikoli več. Spomnimo se, stjo imenujejo "humbung" naše na-kako so majke Slave pele slovensko uke in idejale, ki imajo svoj začetek v pesem — slovensko pesem so pele..." začetku zgodovine in svoj izvor v Bo-in se je ugriznil v ustnice; no, to gu, najobširneje izpričan, s preroki in
čudeži potrjen, s svetniki in mučeniki dokazan, z neštevilnimi dobrimi deli in čednostmi odobren itd. itd. A vsi ti javni dokazi naše resnosti v verskem življenju so Završniku "humbung", njegova mračna dozdevanja, ki so brez vsakega dokaza in podlage, ta so pa pri njem idejal. —
Peti govornik (imena ne vem) je bil zmeren. Iz njegovega govora je bilo povzeti, da ima res voljo narodu koristiti, ko bi znal kako; razodeval je pa tudi to, da je žrtev časopisja, izobraženega v liki enorazredne ljudske šole, kakor ga je predsednik shoda, g. Krže; povsem primerno nazval. Ta govornik je vzbudil nekaj dobrih misli; iz njegovega govora sem si jaz naredil ta-le zaključek: "Slovenska liga" tukaj bi bila priporočljiva, ako bi se dalo izvesti, da bi jo vse stranke zastopale in da bi se vseh strank zahteve ednako vpoštevale; toda le v tem slučaju, ako bi si stranke ne bile v glavnih točkah preveč narazen; le tedaj bi se morda dalo manj vredne zahteve, želje in slične stvari z nasprotnimi nasprotujočih si strank zjediniti; tako pa, kakor stališče v tem oziru priča sedaj: liberalno-narodna stranka in svobod-no-socijalna hočeta proč od Avstrije in nič ne vesta, kam in naprtujeta vsa mogoča natolcevanja na Avstrijo in s leni naši katoliški stranki pobijata vsako upanje na kakšno skupno delovanje. Je pa stvar taka, da ji še veliko manjka, da bo sploh vredna natančneje debate, pa najsibo v bližini ali daljavi izid evropejske vojne kakoršenkoli. Jaz vem-za eno gotovost in ta je: 75 odst. avstr. Slovanov bo držalo skupaj, pa najsi jim bo usoda mila ali nemila. Pri njih bodo odločevali pred vsem: najvišji cilji, vzori in idejali, duhovno sorodstvo! Pa bodisi da bodo morali biti v dotiki vsled tega s tem ali onim narodom; potem šele bo morda prišla v poštev pri njih tudi. "Slovenska liga iz Zdr. držav", toda le tedaj, ako bo lake vsebine, da ne bo škodovala njih najvišji stvari! Drugače bodo pa udarili poleg drugih sovražnikov tudi po tej "I.igi" z uma svitlim mečem, tako kakor bo to potrebno! Taka bo ta stvar še najbolj gotovo, zato pričajo sedajne snovi za ustanovitev te "Lige", oziroma njih lastniki, ki se imajo namen z nameravano Ligo predvsem za ostalimi 25 odst. pokaditi z glavo v zid in s tem vzdigniti nekaj stičnega prahu, kakor.pred nekaj leti tukaj pred angleškimi špijoni in njih bratci na kranjskem Bledu pred par leti, in ta hud prah teh zlobnih ljudi požiramo sedaj vsi! O tem bi rad še nekaj govoril, toda dopis je že itak predolg.
Jernej Zupan. (S polnim podpisom.)
bi ne bilo nič neodpustljivega, ali on ti je grizel in žvečil naprej, ne da bi bil eno besedo postavil na pristojno mesto. Očividno mu je predgovornik vse v vrsto postavljene race zapodil v beg. Ako se je Skala zavedel svojega stališča na tem shodu, je zamogel imeti le eno željo in sicer, da bi bilo najbolje, ako bi bilo malo manj ljudi navzočih. —
Tretji govornik, ali bolje rečeno kle-vetnež, mi je po imenu neznan; s svojim predrznim čelom in umazanim jezikom je dokazal samo to, di. sp-da na verigo in v kočo pod stopnice, bolj kakor na govorniški oder. V tem svobodnem zraku se je štel srečnega, razgaliti svojo podlo dušo. Pridušal se je in izražal željo, da bi se najdel kdo, ki bi v Avstriji pomoril vso cesarsko rodbino, vse ministre, vse sodnike in sploh vše — on bi plačal za vsak umor 5 dol. In ta Kajn je imel na shodu svoje somišljenike, ploskalo mu je precejšnje število. To podlost v svojem narodu bi bil rad prezrl, ker je obsojena že sama na sebi, toda moral sem omeniti vsled —
Četrtega govornika, Završuika, člana prekucuške stranke, ' kakor se jc nazval sam. Ta mož, grčeva veja r.a deblu svobodomiselne soc. demokracije, je sicer istega duha, toda nekoliko bolj popoln; namigrvil je svojemu pred govorniku, naj se ozre tudi na tukajšnje sodnike v Zdr. državah. Na pristojno mesto mu je ušel le ta izraz, da za tukajšnjo "Slovensko ligo", ako bi bila soglasno odobrena in res koristna, ne bi bilo treba bobnati za denarne prispevke pri posameznikih, vzdržale bi jo lahko organizacije; stvar bi bila tako najcenejša in priporočljiva. Ko se je pa poučiti poskusil z dokazili, se je pa skesal nad svojim dobrim izrazom in je preskočil, kolikor se je dalo hitro, na svoje gredice; tje ima on od vseh strani oglajene stopnice. Pri ob-dregnjenju na K. S. K. J. je uvidel, da je vsled kratko odmerjenega časa najbolje, ako takoj začne razvijati svoj program. Kajti s peskom v oči ima ta mož opraviti, kakor ie dokazal, le toliko časa, dokler ne naleti na duhovnike ali "farje", po njegovem naziv-ljanju, in na njih "hrnnb ng tako se ta grčeva veja v svoji inteligenci razume izraziti o našem verskem življenju. Nato je nadaljeval svoj program s premikanjem gora in s svojimi go-rostasnimi izvajanji dokazoval, da je šele začetnik na polju moderne %ocijal-ne demokracije. Z resničnim svojim "humbungom" je še sodrugu Kristanu potiskal oči k tlom, ko mu je s tem vzbujal spomine na čase, ko je Kristan kot nekdanji začetnik tudi tako govoril, a se sedaj, kot žc nekoliko o-kleščen politik, več ne upa tako kakor Završnik na tem shodu: "da mora pre-kucuška stranka kapitalizem ob tla dejati" — "da mora svobodna enakost zavladati", zato se morajo seveda vse druge oblasti pregnati, obglaviti najbrž itd., itd.; seveda da se ima z vsemi duhovniki in verniki isto zgoditi, potem bo šele mir in blagor na svetu. Ko bi ta dva smešna prekucuha imela vsaj nekoliko otroške dostojnosti, bi se dandanes ne mogla predrzniti, kaj takega izblebetati, ko je svetu svobodomiselna socijalna demokracija sama dokazala, da so vse to le samo slikane race in se jih ne da oživiti. Kdo za-more vendar še tako zabit biti, da ne uvidi, da se v svobodomiselni socijalni demokraciji še najmanjše resnosti ni
Zimski kašelj —
kateri se ni hotel vdati nobenem načinu zdravljenja ah katerega ste vsled kateregakoli vzroka zanemarjali — se lahko hitro olajša in bolnik spravi zopet k zdravju, ako se uporabi
Severa's Balsam for Lungs
(Severov Balzam za Pljuča). Njegovo tešilno vrednost je izkazal v mnogih tacih slučajih. Sledeči je eden izmed teh:
"Moja malh hčerka Je imela ka?elj 2o od zime. Dali «mo ji Severov Balzam za Pljuča in ko smo porabili dve steklenici. Je kaielj popolnoma izginil. Ml imamo Severove Pripravke vedno pri roki in ti so Severov Regulator, Severov Življenski Balzam, Severov Nervo-ton. Severov Želodčni grenčec. Severove Jetrne kroel-jice in Severovo Gothardsko Olje. Vsi ti so izbornl pripravki."	Josephine Ratajczak,
24 E. Stanton St., Hudson, Pa.
Zoper kašelj,
oslovski kaSelJ, vnetje sapnika, hripavost in davico poskusile Severov Balzam za Pljuča.
Cena 25 in 50 centov.
Ako ste se prehladili,
poskusite Severn's Cold and Grip Tablets [Severove Tablete zoper prehlad in bripo].
Cena 25 centov.
Spomladanski opahki,
in enake srbeče kožne bolezni lahko hitro in uspeS-no odpravi Severn's Skin Ointment (Severovo Mazilo zoper kožne bolezni.)
Cena 50 centov.
Severove Pripravke
imajo naprodaj lekarnarji
vsepovsodi. Zahtevajte Severova. Ako jih ne morete dobiti, naroči j te jih od
W. F. SEVERA CO
CEDAR RAPIDS IOWA
m
Iz malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj M g starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
j 3%—tri od sto—3%
| na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali Pa 3 pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je P0^ 2 nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital in rezervni sklai $400,000.00.
ROBT. T. KELLY, pred..
CHAS. G. PEARCE.
mmmii!'
Ki kruli a islfgn oko?* f. ni nicigoce dobiti. »AJf* S KO 1 OSEBKA SpjjV STYA in pazimo, ^ spečenio ravno*praT.
BullerV^ažl
KRUH—5c hleb. Fokusite ga - ni bolj*«**1
i COMMERCIAL;
TRUSTS RANK ! SAVINGS 13-M.il IV
w I.	TlOF JOLIETF	g
w SE PRIPOROČA ZA VSE BANČNE P0SL& 0
0
0 0
Cleveland, Ohio, 8. marca. — (Jugoslovanska liga.) Kdo bi verjel, da bodo vojni oblaki, ki pokrivajo večji del Evrope, razpeli svoje temne sence v našo novo domovino. Toda veliko navdušenje za Rusijo in Srbijo ter zagrizeno sovraštvo proti Avstriji od strani nekaterih Slovencev nam pa le utrjuje strah, da smo tudi mi, ubogi ameriški Slovenci v vojnem pasu.
Sreča v nesreči pa je, da v tem vojnem pasu ni bomb, ne granat, ne min, ne submarinov, ampak samo mogočni uma svitli meč, ki bo kmalu udaril, in sicer udaril tako, da se bo stresla zemlja od Alpskih snežnikov do Ralkan-(Nadaljevanje na 5. strani.)
URADNIKI E. J. MURPHY, pradttdnik
•riir/\ • > />rm i />■■ ___l___
31 fc. J. MURrnY, pr*tU«dnik u- THEO. R. CEKLACH, pedpn^Mda*. an JOHN T. CLYNE, kaair.
»»»»»»»KWMIHIIIJilllliW!«!!!****-
NADZORNIKI«
Hmui C. L. Stell J»®"> "jlV"^"/. u Carl G..1..U	cb.rl« M„ c«rl««k
Edvard R. D.l.y Tbyedkwj, William Stem	John T. CW"
E. J. Murphr
0 0
0 0

E. Wunderlich Granite Go.
« ' AJCfi Z-,.,1 .

S04-S0C-SM N. HICKORY STREET JOLIET, ILL.
Velika zaloga spomenikov,
NaBa podnrfnlc« •»: Be than is la Re—r—-bon Cemetery Mm Summit, Cook O. ki N.perrille, 111.
Chicago Phone M» N. W. PkoM MP

AMERIKANSKI SLOVENE^,^2. MARCA 1915,

kranjsko.
«
b ■
'S-

/ n
—	Molitev za mir za dan 7. februarja ozir. 21. marca in dotični papežev odlok sta izšla, kakor se poroča iz Rima, v uradnem vatikanskem glasilu tudi v staroslovenskem in poljskem jeziku.
—	Voj ni kurat Andrej Martinčič se J'c zopet oglasil potom letalne pošte. — Dr. Avg. Levičnik res umrl. — Gosp. kurat se nahaja zdrav in vesel v Prze-niyslu. Pravi, da se trdno drže in se Prav nič ne boje neprijatelja. Med drugim tudi omenja, da dr. Avg. Levičnik ni več med živimi.
Z južnega bojišča se poroča: Povišan je za štabnega narednika vsled ■jegovih zaslug in vrlin pred sovražnikom splošno priljubljeni od svojih kolegov in spoštovan od svojih podložnih Ivan Meden 7. stotnije 27. črno-vojniškega pešpolka.
Besede umirajočega slovenskega junaka. Ko je padel Ivan Kogoj, pešec 17. pešpolka, smrtno zadet od sovražne krogle na s krvjo namočeno ališko zemljo, je rekel umirajoč: "Ni nj1 zal, da umrem za cesarja in domo-Tln°, samo to me boli, ker. umrem daleč od domovine in staršev v tuji zemlji."
Oglašajo se. Iz Tržiča pišejo: Med mnogimi pogrešanci nahajal se je tudi vojak 27. dom. polka F/anc Ov-senek, davčni sluga v Tržiču, ki že od meseca avgusta ni več bilo slišati o njem. Njegova mlada ženka s 'sinčkom pričakovala je vedno pisma, in ko se je raznesla vest, da je mrtev, ni hotela verjeti in le upala, da se .gotovo Vrt>e. Dne 7. febr., ko je vsa Evropa molila za blagodejni mir, je tudi ona Poslala gorečo prošnjo k nebu za sre-. c»o povrnitev, in glej, dopoldan dobi Pumo od njega, da je zdrav in se na-iaja v ruskem ujetništvu v Birjič. Ne-Popisno veselje in jok je zavladal naenkrat v tej srečni družini, katera se J® med tem časom pomnožila • že z fugim sinčkom Stankotom, ki še ni vdel očeta in oče njega ne. Tako se zaPoredoma oglašajo.
j ~~ Pet bratov pri vojakih. Vojak • Malinič, ki se sedaj ranjen nahaja bolnišnici v Korneuburgu, je pisal Pjsmo,'v katerem pravi, da so takoj prvi splošni mobilizaciji bili pokli-
pod orožje štirje bratje, _peti je
»j, °drinil k vojakom sredi januarja.
ak° je ostala' 741etna mati sama do-ttu.	-
^tiri sinove v vojni ima Val. Kr-, • Vsi so še zdravi; eden je v ru-t*em ujetništvu. Najmlajši Franc, če-jev°dja' SC udeležil več budih bo-šča' a Se 36 vse'ej srečno vrnil z boji-■ Sedaj je bil doma in se je poro-" 2 S. M. Fortuna.
SiT"" Učitelji v vojski. "Paedago-oqqC _ Ze i t u n g" poroča, da se od 80,-n , Uciteljev, ki jih šteje monarhija, t . aja 20.000 na bojišču in da je od 1 dosedaj padlo 900. Iz samega Du-
„,'a Se »ahaja 1400 učiteljev na boj-"em Polju.
^ohod novih ranjencev. Dne 9. n0)19]7°Po'clne so pripeljali v Ljublja-Ru raniencev, med njimi 6 ujetih <JnK°V'	ujetimi Rusi je žid, ki
°br° govori nemški.
v0:a, tuskem ujetništvu se nahaja Plač i • ' polka 27 Ivan Flerin, "ni natakar v "Narodni kavarni".
mraz „ ri vas še ne veste, kaj se pravi v § ' °ndan je dobila Angela Oven in0 ""^m v dobrovski župniji pis-piSa Z daline Sibirije. Rečeno pismo, sku> ® dn.e. decembra 1914 v Om-čeni i V®CJem sibirskem mestu, leže-je prj.J s'birski. železnici, je hodilo, da mesec ° '!a bobrovo, skoraj poldrugi veselo . I>ls'»o se glasi: "Voščim ti vesela srečno novo leto, da bi ga bon,111 srečna praznovala, jaz ga nc Ve®|os v mrzli Sibiriji. Pri vas še n»s jc j^' kaJ sc pravi mraz. Tuksj «ne SL| ! Slovencev, vsi jemo vkup iz
skl —vsi jemo VKup iz
ha. i^' , Dan na dan je kaša in ju-\\t
5.C »o - v. .	. ^^^
"J se živi. Ničesar ne izvem
Prav |Mlllla »mamo dosti. Vse skupaj ter, ž Po Pozdrav im, posebno pa ma živi.
0lna. 7 „
"ogom!
^0rPor'|'ate knjige avstrijske armade, "tanii Ht' "tovodja Rudolf Schoef m°stii0rPl0n"' lvan Bezjak in nado-n,a"'i, vC?et1I»> Pionir Adalbert Hof-S° ^'i m'|tr'-Je °d brzojavnega polka, °lu od,) 'jeni zbornemu brzojavne-"»lna " Št 1 ,er so dobili povelje, Ja' kjer ?° tclefonsko zveijo od kra-l>0veljsl K" Wlo nastanjeno divizijsko sc ' 0 brigadnega poveljstva. eriu. ki moral° izvršiti na odprtem ™tre'jcv;o 8a sovražnik močno ob-

i "dari,- . eustraseno in nemene sc fut>skc ž°CC ,izstreIki; »o napeljali te-Sr°8ropra1Cr 111 1)0tcin na tej nevarni '"fant •• " sv°j° s'"žbo. Sovraž-,tene l«sl riJske krogle so že prebile ^»čena "C koče- v kat"i je bila na-trOjicaKtaja' tako da je morala cf°nn <;na trebuhu leže streči pri „ plani(.h le ko j« velik del kraja SVe|jstv0 "V1 K°rel in je divizijsko «RStlI° v.,/ Slal)nimi četami vred za-So iz goreče telefonske 'ali telefonske naprave in
tel, že
med najhujšim artiljerijskim ognjem in skozi zadušljiv dim goreče vasi odnesli in rešili celo napeljavo, da bi težko nadomestljivi telefonski material ne prišel v sovražnikove roke. Vsi trije so prejeli srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda.
—	Poljski begunec, c. kr. gimnazijski profesor Franc Brudniak umrl na Bledu. V nedeljo 7. februarja popolu-dne ob pol 4. uri so pokopali na Bledu prvega Poljaka, gosp. c. kr. gimn. prof. Frančiška Brudniaka iz mesta Jaslo v Galiciji, starega šele 33 let. Ranjki, porojen v stari Oleszyci, okraj Ciesza-now, le nekaj kilometrov oddaljen od ruske meje, je bil poročen z Kazimiero Mrozo.wsko, in je zapustil 4 letnega dečka Stanislava. Za krsto, katero so nosili tam bivajoči Poljaki, je šla Vsa potrta njegova mati in brat in velika množica pogrebcev. Ko so devali ranj-kega profesorja v grob, je bilo rosno skoro vsakega pogrebca oko; mati namreč je šla ob izbruhu vojske z 18-letnim sinom Stanislavom obiskat v Jaslo profesorja, a se ni mogla več vrniti nazaj v Oleszyci k možu, ker so Rusi ta čas že zasedli njihov dom. Ranjki profesor je bil zelo veren; u-mrl je previden z vsemi zakramenti za boleznijo "srčno napako". Ko je župnik Kazimir Lagosz 17. decembra 1914 spovedoval na Bledu Poljake, je umrli profesor prav spodbudno prejel sv. zakramente.
—	Poveljstvo kolesarskega bataljona na bojišču se je poverilo Slovencu, stotniku Jakliču, ki je poveljeval do-zdaj kolesarski stotniji 24. lovskega bataljona.
—	Novice iz Hrenovic. Svoječasno ste poročali, da je umrl vsled ran na bojišču g. Aleksander Del Linz iz Hru ševja hišna št. 23. Uradno vojaško poročilo z dne 21. decembra pa naznanja, da je blagi mladenič umrl v najlepših letih za kolero. Najbrže je bil preje res tudi ranjen na bojišču. Trije njegovi bratje pa se še bore za cesarja in domovino. — Poročali ste tudi, da je padel na srbskem bojišču gospod učitelj Maksimilijan Furlan, iz Podrage doma, pred vojsko službujoč v Šmi-helu pri Hrenovicah in ne v Stude-nem, ter da je bil pokopan na ondot-nem koruznem polju. Najnovejša naznanila pa za trdno povdarjajo, da se mu nevarno ranjenemu zdravje polagoma povrača in da je upanje, da še okreva. Tako nekdo, ki z njim občuje, a ne sme imenovati kraja. — Življenje se je pri nas zelo izpremenilo. Domačini so skoro vsi odšli k vojakom. Dobili pa smo pod Nanos delavcev od vseh strani z vojaštvom vred, med njimi tudi Turčine. Štirje izmed njih so si zakurili sobico z koksom, da bi se ogreli, pa bi se kmal uvsi zadušili. Dva sta se rešila, dva pa sta utnrla, koja sta pokopavala dva njihova "duhovnika" v Landolu. To bi bilo gledalcev, da se ni opravilo vršilo ravno med sveto mašo ob 10. uri. Na enak način je našla smrt menda tudi Marjeta Tominec, rojena Šinkovec iz Stermce pri Studenem, omožena v Stranjah hišna št. 8, kateri se je omra-čil um. Bog jo je rešil velikega trpljenja.
—	Oproščeni idrijski rudarji. Pri prebiranju meseca novembra so potrdili 170 rudarjev, ki sq zdaj na posredovanje rudnika oproščeni črnovojni-ške službe.
1—Tragični doživljaji Slovenke. Vest, da je gdč. Žagar poizkusila samoumor zato, ker je padel na bojišču njen zaročenec, ni resnična. Gdč. Žagar ni bila zaročena, niti ni imela nobenih zvez s kakim moškim. Njen či je bil zgolj posledica v zadnjem času presta-uega trpljenja, vsled katerega je živčno obolela. Naslednje podrobnosti bodo stvar najbolje pojasnile: Gdč. Žagar je bila lani meseca junija odšla na obisk k svoji sestri v Bitolj, ki je ondi poročena z inženirjem. Tekom njenega bivanja v Srbiji je izbruhnila vojna. Poročena sestra je med tem porodila, obenem pa zbolela na legarju Gdč. Žagar je morala sedaj streči detetu in sestri. Otrok je umrl. Nato je tudi gdč. sama dobila legar. Radi vojne je pritisnila huda lakota. Bilo ni niti kave; ena oka mleka je stala 1 dinar, kruh popolnoma črn. Širile so govoriče, da je tudi v Avstriji silna stiska in lakota. Po dolgem trudu se je staršem posrečilo potom konzulatov dobiti potni list za svojo neomoženo hčer in ji omogočiti vrnitev v Ljublja-np. Gdč. Žagar je morala potovati preko Soluna v Brindisi. Na tem potu jih je šest ur zasledovala angleška vojna ladja in gospodična Žagar je ves čas živela v hudem strahu, da bi prišla v ujetništvo na Malto. Vrhu tega je na morju divjal velik vihar. Lahko si je misliti, kako je vse to vplivalo na telo in dušo dekletovo. Dne 31. januarja je gdč. Žagar končno dospela k starjem v Ljubljano. O njenem duševnem stanju pričajo besede, ki jih je izgovorila nasproti svoji materi gospe Žagar, rekla je: "Saj bi ti pomagala kuhali, a kaj, ko nimaš nič. Pa saj lioino sedaj itak vsi umrli, sečlaj je itak vsega konec." Naslednji dan je gdč. agar v svoji duševni zmedenosti posegla po bratovem revolverju, ki je bil pa — ker je več let ležal nedotaknjen
— zarjavel ter zato krogla ni imela toliko moči, da bi prodrla v glavo, marveč se je ustavila v kosti. Gdč. Žagar bo okrevala.
—	Znamenito odkritje frančiškana. Alojzij Pogačnik, lektor naravoslovnih in matematičnih znanosti v frančiškanskem bogoslovju v Zadru, je pred kratkim odkril nekaj, kar je silno važno. Iznajdel je namreč, kako se more deliti kot v tri enake dele. To so že iskali v starih časih še pred Kristusovim rojstvom in so hoteli priti na sled temu matematičnemu problemu, kar se je pa šele sedaj posrečilo temu učenemu frančiškanu. Za to svoje odkritje ima že patent od avstrijske in nemške vlade, a zahteva ga tudi od Ogrske in Zedinjenih držav.
—	Umrl je v Zagorju ob Savi 89-letni Radeckyjev veteran in najstarejši mož v zagorski fari, Martin Repovž, rojen 12. novembra 1826.
—	Smrtna kosa. Dne 7. februarja je umrla na Trebelnem pri Mokronogu samica Uršula Hočevar, ki je bila rojena 15. oktobra 1819. Bila je že mnogo let najstarejša oseba v župniji.
—	Umeščen je bil 10. febr. č. g. Janez Jaklitsch, župnik na Kočevski Planini, na župnijo Poljanice in Andrej Krauland, župni upravitelj v Polomu, na ondotno župnijo.
—	Izpred sodišča. Ljubljansko izjemno sodišče je 5. februarja obsodilo 281etnega hlapca Franceta Bergant iz Svetja radi požiga na osemletno težko ječo. Bergant je 22. decembra 1914 iz maščevanja zažgal svojemu nezakonskemu očetu gospodarska poslopja, ki so vsa pogorela. Škode je bilo 5989 kron.
-—- Nesreča. • Dne 2. febr. je spodrsnilo 501etnemu posestniku Blažu Po-kornu v Škofji Loki. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil nogo. Pokorna, ki ga je pred štirimi leti zadela enaka nezgoda, so prepeljali v deželno bolnišnico.
—	Izpreniemba v koroškem deželnem predsedstvu. Iz Celovca poročajo: Novoimenovani namestnik v Trstu, dr. baron Fries-Skene se je poslovil 7. febr. od poročevalcev koroške deželne vlade. Pri slovesu je izjavil, da se s težkim srcem loči iz te lepe dežele.
—	Sodnijska imenovanja. Sodniki so postali avskultanti: Gustav Barle, Henrik Eder, dr. Janez Hojnik, dr. Janez Krašek, dr. Henrik Schreiner, dr. Janez Močnik, Albert Schwab, dr. Matija Zorjan, dr. .Blaž Reichmann, dr. Jožef Pammer, dr. Henrik Poschacher, dr. France Ženko, dr. Alojzij Lešnik in dr. Armin Gubo.
—	Umrli so v Ljubljani: Marija Ci-žerle, kramarjeva žena, 74 let. — Anton Mihevc, ključarničafski vajenec, 15 let. — Josip Zuljan, pešec domobranskega pešpolka št. 27. — Marjeta Kodrič, delavka-hiralka, 77 let. — Rudolf Koman, gostilničarjev sin, 10 me secev. — Josip Mrežar, tesarski po močnik, 48 let. — France Briški, čev-ljar-mestni ubožec, 61 let. — Fran Šmajd, bivši dacar, 68 let.
r:
štajarsk0
----
—	Dr. Sernec res mrtev. Celjani so dozdaj mislili, da je zdravnik dr. Sernec, ki se je nahajal v Čačaku (Srbija) v vojnem ujetništvu, še živ, ker je Rdeči križ poročal, da je umrl neki poročnik Sernec. Zdaj sta pa došli dve brzojavki: ena trgovčevi vdovi Karoli-ni Vanic, druga bratu dr. Sernecu, odvetniku v Mariboru. Brzojavil jima je tudi v Čačaku ujeti celjski nemški pridigar dr. Anton Jehart, da je umrl dr. Sernec že 6. januarja na legarju. Bolan je bil le malo časa. Zbolel je ob obisku bolnikov pod vodstvom srbskega polkovnega zdravnika dr. Bog-danoviča. V prvi polovici meseca januarja sta še došli v Celje dve njegovi pismi, datirani z dne 29. decembra.
—	Major Martin Žunkovič, znani raziskovalec slovanskih starožitnosti, se nahaja kot krajni poveljnik v glavnem stanu tretje (Boroevičeve) armade.
—	Umrla je v Mariboru gospa Vilje-mina Berdajs roj. Skrrbe, mati trgovca g. V. Berdajsa v Sofijskem trgu. Stara je bila 75 let.
—	Konkurz so otvdrili nad premoženjem krojaškega mojstra Alojzija Puk-meister v Celju.
—	Iz Ormoža. Namesto dr. Vol-teja, ki je šel k vojakom, je prišel za komisarja v okr. zastopu pi. Schrey.
—	Padel je na južnem bojišču skladiščnik elektrarne v Celju, Karel Go-spodarič.
—	Junaštva 87. pešpolka. Neki podčastnik 87. pešpolka piše svojcem domov: 28. januarja smo Rusom zopet sveže nabarvali jermena. Polk št. 87. jih je ujel približno 800 in jih pobil približno 1000. Neki drugi vojak pa piše: Polk se je 28. januarja odlikoval kot eden najhrabrejših polkov. Pregledati ni bilo mogoče kolon ujetnikov, ki so jih spremljali hrabri vojaki 8-7. pešpolka. Polk sam je ujel nad 800 Rusov; ubitih in ranjenih je bilo najbrže še enkrat več. Polk je pohvalilo zborno poveljstvo telefonično.
—	Za nadporočnika je imenovan g. dr. Matej Senčar, odvetnik v Ptuju.
—	Poveljnik 7. koroškega polka odlikovan. Polkovnika Ivana Hubinger-ja je odlikoval cesar z redom železne krone 3. razreda. Poleg poveljnika je bilo še 47 častnikov koroškega pešpolka odlikovanih.
—	Smrtna kosa. V Celovcu je umrl c. kr. okrajni šolski nadzornik, vadni-ški učitelj Alojzij Fuerpass. — Umrla je v Gradcu trgovka s perutnino Marija Stajijko.
—	Vrbsko jezero zamrznjeno. Iz Celovca, 10. febr.: Nekaj dni že je Vrbsko jezero skoraj popolnoma zamrznjeno. V 3 kilometre dolgem prekopu Lend se zdaj živahno drsajo.
—	Vojak iz Ljubljane umrl v Celovcu. V celovški deželni bolnici je 7. februarja umrl na trebušnem tifusu 32 let stari topničar top. polka št. 7., Anton Zakušek iz Ljubljane.
—	Posvečenje novega škofa krškega. V navzočnosti zastopnikov državnih, deželnih in občinskih oblastev, krškega in solnograškega stolnega kapi-te'lja ter visokih cerkvenih dostojanstvenikov s Koroškega in Solnograškega je knezonadškof dr. Kaltner dne 6. februarja predpoldnem v stolnici v Solnogradu izvršil slovesno posvečenje knezoškofa krškega dr. Adama Hefterja.
STENSKI PAPIR
Velika zalog« vsakovrstnih barr, olj*' in firnežev. Izvršujejo se vsa varska dela ter obešanje sten»k«cs papirja po nizkih cenah.
C hi. Phone 376. JL/ N. W. 93S
120 Jefferson St JOLIET, ILL
N. W. telefon 556
WALTER R. PADDOCK,
P
ADDOCK'S HARMACY
101 WESTERN AVE., JOLIBT,
Chicago tel. 1203.
Največja zaloga vsakovrstnih
okrepčil in mazil.
PRIMORSKO.
i...
V pokoj je stopil č. g. Anton Trpin, vikar Podsabotinom pri Gorici.
Bivši tržaški župan Ferdinand Pit-teri je umrl v Benetkah. Star je bil 85 let.
—	Parkhotel, prej "Suedbahn", v Gorici je bil prodan g. Glešiču z Reke za vsoto 330,000 K. Vsota doslej še ni bila objavljena.
—	Na župnijo — dekanijo Tolmin je bil investiran vlč. g. Ivan Roječ, župnik v Mirnu in deželni poslanec. Novi gospod dekan nastopi svoje mesto šele na spomlad.
—	"Soča" ustavljena. "Edinost" poroča: Izdaja "Soče" z dne 22. januarja t. 1. je bila ustavljena od goriške politične oblasti. Prihodnja številka dne 29. januarja je izšla redno, v četrtek, 4. februarja pa je bil uredništvu dostavljen odlok,- s katerim se naznanja, da se izdajanje lista "Soča" oblastveno ustavlja. Ker pa izdajanje glasila za prizadeto stranko tudi v sedanjih časih potrebno, so se zedinili nekateri go-,Si"")dje v Gorici za izdajanje takega listi in naročniki "Soče" dobijo tekom prihodnjega tedna primerno nadomestilo. Poskrbi se, da bo mogel drugi list redno izhajati.
—	Umrl je v Trstu vpokojeni c. kr. učitelj g. Štefan Čampa, v 68. letu svoje starosti. Svoječasno je pokojnik služboval v Vipavi, dokler ni bil imenovan na c. kr. državno šolo v Trstu.
hrvatsko.
— Strossmayer malim narodom v tolažbo. Ravno v sedanjih viharnih časih so malim narodom v tolažbo besede Strossmayerjeve: "Narod, ki ve kaj Jioče, ki si ne da nikdar in za nobeno ceno izbiti iz glave tiste idealne svrhe, ki prihajajo od Boga samega — tak narod se, pa če mu je tudi boriti se skozi stoletja, trpeti in prenašati vsako žrtev, reši prej ali slej in pride do svoje svobode". — Včasih, ko je po vsej Evropi odmevalo geslo železnega kan-celarja Bismarcka "moč je nad pravico", ko so se na obalih Temze in po raznih krajih Evrope ustvarjale želje in snovi imperijev, ki žalijo čustva pravice in svobode — je -Strossmayer postavil kot temelj politike, ki jo je priporočal svojemu narodu, najrazličnejše načelo krščanske etike: Kar želiš, da bi drugi ne storili tebi, ne stori drugim; a kar bi rad, da drugi store tebi, stori tudi ti drugim! Tu je bil ves Strossmayer, tu je njegovo geslo, tu je delo za svobodo Hrvatske in federacijo monarhije, tu prizadevanje za kulturno edinstvo južnih Slovanov, tu namere, s katerimi ustanavlja hramove prosvete, ker ve, da v zavesti je narod, a da je ni zavesti brez kulture. A ko ga je vsled tožb nasprotnikov avtonomije narodov zadel ukor, je odgovoril vedrega čela: "Moja vest je čista". Leta 1892 je pisal Strossmayer Klaiču v Dalmacijo: "Nadejamo se, da kakor je bil Jezusov križ odrešenje sveta, in kakor je bila njegova smrt življenje sveta, tudi križ, ki ga mroamo nositi mi danes v imenu pravice in svobode svojega naroda — da tako tudi smrt, ki jo vsak dan, da rečem tako, umiramo, postane narodu našemu življenje." Najprimerneje pravi zadrski "Narodni List": Tudi po svoji smrti ostaja Strossmayer velik učitelj in velik to-lažilec!
. p. vim&
«Lt.?1Dro,r	Lesui
Oba Stev. 8
♦♦trgovec.
Clinton in Desplainea Sta. Juliet
OBA TELEFONA 67
Kupite premog zdaj, ko ga dobite ceno.
Najboljši Wilmington Premog
$3.50
«SggB3EEagBB«MMBBa—
TONA
American Coal Co.
(FRED W. EGGER)
1210 N. Chicago St. JOLIET.
Razvažamo hitro na vte kraje mesta.
gmMiiigi8«iuii»8iiiiiitM»muiiiiiiimHiaiiMiiini»iiiiit«ii»ni
| A. NEMANICH, pred«. M. STEFANICH, tajnik, s. OLHA, blagV
I	
• tz	•: j
	>■- . ■ . . . ... : i
ti'": '	
	.. . .• . . „...-
	
•	
	
t • ■■	
S GLAVNICA $50,000.00.
CM
(Jttan. in inkorp. leta 19? O
Slovenian Liquor Co.
1115-17-19 Chicago St g JOLIET, ILL.
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul
Ilirija Greiičica v steklenicah iii Baraga Zdravilno Grenko Vino. iininuiniiuiiuiiiiuiiiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiR
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3.. KRANJSKO,
Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON. VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,000 KRON.
Vložen denar obrestuje po
4\ %
brez vsakega odbitka.
Z^VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOfes TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBClNA LJUBLJANSKA • vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAK. KI zahtevajte odločno, da se Vam poilje denar le na "MESTNO HRANIL' NICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj ' šparkaso". HRANIL ICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI baald < Vaš denar.
430
STRANI OBSEGA
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za aloveatki narod m podlagi drugih mojih •lovensko-angleikih knjig z* priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slor.-Angl. Skmdcft, Vtakdasji rugvre-ri, Angleška piaava, Spisovaaje piaetn. Kako m pooteae državljaa p*, leg največjega Slov.-AngL m AagL-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov iirom Amerike doka— jo, da je to edina knjiga brea katere ne bi imel kiti aobedea na«elj«W. Cena knjige v platnu trdo vtuat je $2.00, ter se doki pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen L 1891.
Prvi največji in edini slovenski-
katoliški list za 'slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Društva sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek
SL9VENSK9-AM. TISKOVNA DRU/JBA
Inkorp. L 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Telefon : Chicago 1 00.
Naročnina:
Za Združ. države na leto........$2.00
Za Združ. države za pol leta....$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj »e
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ae oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and only Slovenian
Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
CERKVENI	KOI-EDAR.
14.	marca Nedelja	Matilda; Evtihij.
15.	*' Pondeljek Longin, Felicita. 16..," Torek	Herbert; Hilarij.
17.	" Sreda	Patrici; Agrikola.
18.	" Četrte!)	Ciril Jeruzalemsk
19.	" Petek	Jožef, ženin D. M. 20; " Sobota	Feliks in tov. m.
CERKVENI GOVOR ZA SRED-POSTNO NEDELJO.
Spisal škof Anton Martin Slomšek.
Velikonočno sv. obhajilo.
Bila je blizu velikanoč. Ko je tedaj Jezus videl, da je silno velika množica k njemu prišla, je dejal Filipu: Od kodi bomo kupili kruha, da bi ti jedli?
Joan. 6, 4—5.
Kako lepo je gledati množico Ijudij v puščavi krog Jezusa sedeti, ki jih čudovito s kruhom nasiti! Še lepše je videti o svetem velikonočnem času milijone pravovernih kristijanov krog božje mize, kaJ<o jih Jezus, nebeški kralj, s svojim presvetim Telom in s svojo rešnjo krvjo nahrani.
Zopet je z:i velikonoč božja miza pogrnjena, vse pripravljeno; oh naj bi tudi mi pripravljeni bili, sveto veliko noč z Jezusom obhajati! Premislimo torej:
I.	Inienitnost sv. božje mize.
II.	Potrebno našo pripravo.
Jezus! hrani nas ^ svojim sv. naukom ; le-ti imaš besede večnega življenja.
I.
Veliko čudežev, brez števila, je storil Jezus; največji čudeži njegove božje ljubezni so trije: 1. da se je učlove-<čil; 2. da je na križu umrl; 3. da se nam v presvetem rešujem Telesu za-vživati daja; in ravno poslednje je med vsemi največji čudež Jezusovo neskončne ljubezni, ki veli: "Z velikim poželenjem sem želel to velikonočno jag-nje z vami jesti" (Luk. 22, 15). Zato je vzel po zadnji večerji kruh, rekoč: "To je moje Telo, ki bo za vas dano; jejte vsi od tega". Potem je vzel ke-lili z vinom, rekoč: "To je kclih moje krvi, koja bo za vas prelita; pijte vsi-iz njega. To storite v moj spomin". To se ponavlja vsak dan, vsako nedeljo, posebno pa o veliki noči, kedar vredno sveto obhajilo prejmemo. Rav-/10 tisti Jezus, ki jc bil od -Marije rojen, na križu za nas umorjen in zdaj na .desnici božji sedi, se v podobi kruha z naiiii združi, rekoč: "Kdor zavživa moje meso" itd. (Joan. 7, 26). "Jaz sem vinska trta, vi mladike" itd. (Joan. 15, 5). "Ako je ravno Bog vseveden, nam ni imel kaj boljega dati, kakor Svoje meso in kri" (Sv. Aug.). Oh, vi nebeški angeli, čudite se! Pridite vse stvari in poglejte čudo božje ljubezni! — Kako je velika čast, "pri božji mizi biti, tako veliki so tudi darovi milosti božje, ki jih v svetem obhajilu zadobi-mo. Duša oživi kakor roža od jutrnje
rose in ponovi lepoto svetih čednostij. Zadobi se moč, vse skušnjave premagati. Prejme se zastava življenja večnega. Lahko duša, nevesta Jezusova, veselo reče: "Živim, pa ne več jaz, Kristus v meni živi" (Gal. 2, 20).
Koliko svetnikov je po svetem obhajilu svetih postalo, vernih kristijanov hudega obvarovanih, v dobrem pokrepčanih, koliko skušnjav premaganih! Ako je z nami Jezus, kdo bo zoper nas? Polne roke milosti deli u-smiljeni Jezus v presvetem obhajilu svojim vernim; ta zakrament je živi vir vse svetosti, pa tudi vsake pomoči za dušo in telo, iz kojih milo Jezus zove: "Pridite k meni vsi, ki trpite" itd. (Mat. 11, 28).
Kako pa je to, da se jih le malo vseh teh dobrot veseli? Oh, to je bilo in bo. Pri poslednji večerji je usmiljeni Jezus svojim učencem noge umil, pa je dejal: "Zdaj.ste čisti, pa ne vsi" (Joan. 13, 10). Prvo sveto obhajilo je bilo apostolom v večno življenje. Judežu izdajalcu pa v pogubljenje. Naj bi se nam kaj takega ne pripetilo, pomislimo:
II.
Vredno pripravo k svetemu obhajilu. Ima k vam priti kak imenitni gospod, hišo lepo pometete in izbo okinčate po svojem premoženju. Jezus, kralj kraljev k vam priti želi, pa noče drage, bogate, posvetne oprave, temveč:
1.	Čisto srce, brez smrtnega greha in brez nagnjenja v odpustljive pre-greške. Nič ni tvojega, kakor samo srce; srce lahko daš, komur hočeš: Jezusu ali pa hudemu. Milo Jezus v presv. zakramentu prosi: "Sin! hči! daj meni srce svoje". Ali trdovratni grešnik, prešestnik, požrešnik itd. ne da Jezusu srca, marveč ga svoji pregrešili navadi zastavi. Jezus pride, pa prostora ne najde; hitro človeka zopet zapusti, ki božji rop stori. Hudi duh se povrne in sedem drugih duhov privzame; in tak grešnik je potem sedemkrat hujši od poprej (Mat. 12, 45). Bog nas obvaruj vsake nesreče, pred vsem pa nevrednega obhajila, katerega o-čitne kazni so časna nesreča, nespo-kornost, pogosto nagla in večna smrt. "Kdor bo li kruh po nevrednem jedel" itd. (I. Kor. 11, 27—28).
2.	Pobožnosti svatovsko oblačilo, molitev in obujenje svetih čednostij Jezus želi. Pobaraj, kdo pride? Kdo si ti, kdo je On? Obudi vero, upanje in ljubezen; ponižaj se, kakor stotnik v sv. evangeliju, rekoč: "Gospod! nisem vreden" itd. "Potem ga sprejmi kakor Cahej v Svojo hišo" (Luk. 19, 1).— Pa tudi tvoje telo bodi čedno pripravljeno:
3.	Telo po stanu in premoženju spodobno oblečeno. Ako pride k hiši imeniten gospod, mu vsaj trdo klop s kako belo ruto. pogrneš, mizo pobrišeš. Kako nesnažni pa-gostokrat možaki, ne obriti, ne počesani, ne umiti, prejmejo svojega Gospoda in Boga! "Pripravite Gospodov pot" itd. (Luk. 3, 4). Pa tudi:
4.	Tešče mora telo biti od polnoči, ali vsaj šest ur pred sv. obhajilom v spodobno spoštovanje angelske hrane. "Vemo sicer, da učenci iz prvega niso tešči telo in kri Gospodovo prejeli. Ali od tiste dobe je svetemu Duhu dopad-lo, da iz velike časti do njega telo Gospodovo poprej v usta kristijana pride, kakor druga jed: po vsem svetu je taka" (Sv. Aug.). Ne daj pa tudi Bog, se na dan sv. obhajila upijaniti, ali v slabe tovarišije povrniti se: Svetega obhajila dan je vesel dan pokore za dušo, Jezusovo nevesto. Veselo lahko izreče: "Kdo me bo ločil od ljubezni božje" itd. (Rim, 8, 55).
Kcmec. Preljubi! Življenje naše je podobno veliki gostiji; vsi smo gosti Boga, nebeškega kralja, ki nas živi kakor usmiljeni Jezus v današnjem sv. evangeliju svoje poslušatelje. Kosilo imamo že na tem,svetu, velika, večna večerja bo pa v nebesih. Oh skrbimo, da bomo z Jezusom veseli pri nebeški gostiji sedeli. Amen.
VOJSKA IN MENIHI NA SV. BERNARDU.
ki se izgube. Igrajo harmorr, gosli in piano. Razmerje med	'
vojaki je zelo prijetno. Poni—l T jim, xe le morejo, okrepčujejo jih i milimi besedami in z vinom. Čisto nič se pa ne zanimajo za vojaške stvari same kot take. Ob slabem vremenu zapro goro in prepovedo tudi vojakom hojo po nevarnih potih. Tudi malih zabav se skupno z vojaki udeležujejo.
Tudi na gorske višave Sv. Bernarda se zasledujejo sledi vojske. Pojavljajo se seveda v mirnih podobah: došel je oddelek švicarskih vojakov, da straži mejo. "Leipziger Neueste Nachrich-ten" opisujejo delovanje v zasneženih gorah po nekem pismu tako-le:
Znano ti je, kako gostoljubni, da so menihi. Prvi svoj smoter jim jc pa lastno delo, priznati se mora, da se mora občudovati, kar store. Preskrbujejo celo svoje veliko gospodinjstvo, perilo in kuhinjo, hišo, vzgajajo pse, prepisujejo knjige, izdelujejo rezbarije in svete podobe, obiskujejo tolažeč in preskrbujoč gorske koče v svoji bližnji in daljnji okolici. Delo v gospo dinjstvu je razdeljeno le na nekatere posameznike. Njih delokrog je zelo obsežen. Menihi so večinoma Švicarji, Savojci, a zastopane so -med njimi tudi druge narodnosti. Poleg vzgoje bern-hardincev so znani menihi najbolj po svoji samaritski službi nad tistimi, ki se izgube v gorah. Za nje in za planince, ki jih obiskujejo, je na razpolago za eno noč zelo dobro ležišče. Seveda sta obe hiši; za goste in za menihe, ločeni. V hospicu se nahaja bogati samostanski kine,- čudovito stara zbirka knjig in muzej, ki spominja na zgodovino samostana, na Napoleona in na druge znamenite goste samostana. Eno jdo dvo uri na dan zapuste menihi hospic, na katerega so sicer navezani. Pozimi seveda se podajo menihi in novinci s smukači, ki jih sami izdelujejo, v gore, kjer iščejo take,
SENZACIONALNE TESLOVE IZNAJDBE.
Spisi Nikolaja Tesle o novih iznajdbah na elektrotehničnem polju, ki so izšli v tedniku "English Mechanic", so tako senzacionalni, da se mora čuditi ves izobraženi svet. Poleg več drugih iznajdb navedimo samo te-le: Tesla opisuje, kako bo n. pr. njegov telau-tomat kakor bojni stroj na suhem, pod morjem in v zraku in na ladji, na kateri ne bo žive duše, nositelj neome-ne razruševalne in uničevalne sile. Stoletja se mse ljudje trudijo, da bi iz-umeli nove in izboljšali stare uničevalne stroje, in do danes je priznan top kakor najvažnejši uničevalni stroj. Top 30 cm kalibra, če je nabasan s korditom, požene. 850 funtov težko kroglo z 900 metrov začetne hitrosti v 1 sekundi in 20 milijonov, meterki-logramov sile. Če bi zrak ne delal o-vire, ondaj bi krogla preletela 80 kilometrov, predno bi padla na tla. Vse to je pa za Tesla — nič. On pravi, da se lahko toliko elektrike zbere v obliki eksplozivne elektrike, da bi bila kor-diteksplozija po tem le še toliko silna, kakor če bi človek dihnil. Tesla pra vi, da izdeluje sedaj stroj, ki bo imel eksplozivno moč 800 milijonov konjskih sil, ali 20krat toliko kakor cela stran 30centimeterskih topov na ladji, imenovani "drednot". On smatra rešitev te naloge le še za problem, ki ga inženir reši potom računov. — Po njegovem naziranju se bodo ljudje v bodoče vojskovali le še z vodno in e-lektrično silo, če se bodo sploh še vojskovali. — Tesla pravi, da se peča tudi z iznajdbo majhne in jadrne ladje, ki bo sicer slabo oborožena, pač pa bo imela veliko uničevalno silo, ko bi v primeri s ponosno orjaško ladjo kakor David v boju z Goljatom. S tem te-lautomatom hoče Tesla povzročiti velikanski val, za kar ne rabi drugega nego 20 ton cenene eksplozivne snovi. S to podmorsko eksplozijo hoče povzročiti 20,000 atmosfer plinovega pritiska in z valom, ki bo nastal vsled te eksplozije, potopiti celo brodovje. Valu bi sledila 200 metrov globoka glo-bel. In nepotrebno je o tem razmišljati —' pravi Tesla — kakšna bo usoda ladje, pa naj si je še tako velika, če jo zgrabi tak val. — Pri takih uniče-alnih sredstvih je pač vsaka vojna nemogoča. — Slavni elektrotehnik Nikolaj Tesla je rodom Hrvat.
ALI BO OSTALA ITALIJA NEVTRALNA?
velikosrbska država, ki bi tud ihlepela po obali in ne bi prej mirovala, dokler
je ne bi dobila. Brezdvomno bi Rusija pomagala uresničiti ta načrt. Ves rezultat ekspanzivne laške politike bi torej bil, da bi bila prisiljena prevzeti vlogo z njeno pomočjo uničene Avstrije kot straža proti Rusiji, pa v mnogo neugodnejših razmerah. Izid boja med Italijo in Rusijo, ki bi kot posestnica Carigrada zagospodovala v Sredozemskem morju, je že danes jasen. Kako bi se pa premenilo razmerje Italije do drugih držav? Avstrija bi bila pač odrinjena od Adrije, zato pa bi postali Angleži in Francozje neomejeni gospodarji v Sredozemju, katerim bi bila izročena Italija na milost in nemilost. Ona ne bi bila varna niti v svojih pristaniščih niti v kolonijah, katere bi Angleži in Francozje lepo razdelili. Zmagoviti Francozje (t. j. če bodo zmagali) se tudi ne bi dolgo obotavljali v slučaju oboroženega spopada med Italijo in ponižano Avstrijo prijeti Italije od strani. Polom centralnih velesil je identičen s polomom laške veljave v Sredozemju in njene velevlasti. Če pa zmagajo centralne sile, bo Italija avtomatično okrepljena, ker ji centralne sile nikjer ne nasprotujejo in je Avstrija popolnoma zadovoljna z dostopom do Adrije. Nemci hočejo streti edinole angleško premoč na morju, ki Lahe ravno tako tlači kakor ves ostali svet. To so tako pri-proste, jasne misli, da je težko verjetno, da bi Lahi videli svoj blagor v uničenju centralnih sil. Zato so tukaj prepričani, da ostane Italija nevtralna ali se vsaj ne. odreče nevtralnosti na korist entente, ki bi Italijo sigurno ponižala, čeprav bi ji pomagala do zmage." — ("Slovenec.")
Zveza Katoliških Slovencev
i
IV AMERIKI
(Slovenian Catholic League)
Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, 0
Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., Joliet,
Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau Avf< Brooklyn, N. Y.
Blagajnik:.........".......Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet,
Odborniki: G. J. Stefanič, g. Frank Nemanič, Rev. Jakob Černe.

Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
" 21
VOJAŠKI DUHOVNIKI.
Dunajski dopisnik "Koeln. Ztg.", ki e znano glasilo nemškega vnanjega urada, prinaša sledeči članek o tej tvarini, ki jako dobro kaže, kako mi- i slijo na Dunaju o nevtralnosti Italije: j Vkljub nasprotnOsti večine javnega ] mnenja v Italiji si tu (na Dunaju) ne morejo misliti, da Italija svojo nevtra-liteto opusti in pomaga sovražnikom svojih dosedanjih zaveznikov. Ne morejo si predstavljati ,da b imogla Italija stopiti na stran sovražnikov svojih zaveznikov, katerih zmaga bi ravno Lahom najbolj koristila. Kaj more pridobiti Italija, če potegne meč proti Avstriji? Moralno gotovo nič in na spoštovanju tudi ne. Nasprotno, popolnoma uničila bi svoj pplitičen kredit z zavratnim napadom na svojega' zaveznika. V najboljšem slučaju t. i. v slučaju dobrega vojnega izida, ki pa ni prav gotov, bi dobili Lahi Tren-tino in avstrijsko jadransko obrežje. Tako bi se izpolnile sanje laških ire-dentistov. Obenem pa bi si naprtila Italija smrtno sovraštvo Avstrije in njene zveste zaveznice Nemčije. O-menjene dežele so namreč že stoletja združene z donavsko monarhijo in se smatrajo kot njeni neločljivi deli. Jadranska obala pa je za Avstrijo živ-ljenska potreba. Brez prostega dostopa do morja ne more živeti država 50 milijonov ljudi, ki je vedno-bolj navezana na razvoj industrije in trgovine, in smrten sovražnik monarhije mora postati, kdor ji krati to posest. Če torej ne bi Avstrija ležala popolnoma na tleh in ne bi bila razbita, potem bi Italija dobila z Adrijo posest, katere proti skrajno razjarjenemu nasprotniku tudi z vso svojo vojno silo ne bi mogla trajno ohraniti. Na popolno razbitje Avstrije v sedanji vojski pa menda tudi najbolj prismojen iredentist ne misli več. Recimo, da bi Avstrijo res razdelili — kaj bi dobila Italija? V Trentinu alpsko gorovje s | prebivalstvom, ki jc Velikolahom popolnoma duševno tuje- in ki se mora j zanašati zaradi neplodovitosti sveta | vedno na državno pomoč (kakor se | to godi tudi pod avstrijsko vlado); v Istri in Dalmaciji pa ozemlje, ki ravno tako potrebuje državne podpore, čegar ! prebivalstvo pa bode, kolikor še po j mestih laški govori, že v eni generaciji 1 izpodrinil slovenski in hrvatski živelj 'in čegar masa bo Italiji mnogo bolj 'sovražna kakor danes Avstrija. Vrhu tega pa bi bila obala sama brez za-1 ledja mrtva posest in trgovina, ki da-' nes obalo redi, bi bila uničena. Ker 1 pa bi bilo treba prej Avstrijo uničiti, predno Lahi to posest dobe, zato bi se gotovo ustanovila velikohrvatska in
Med junaki, ki žrtvujejo kri in življenje za domovino, beremo tudi imena vojaških duhovnikov. Kakor vsi stanovi, tako tudi duhovski stan zastopa naše najvišje interese na bojnem polju. Pogumno in 'požrtvovalno, kakor pričajo odlikovanja z vojaškim duhovniškim zaslužnim križcem in nepristranske pohvale v časnikih, nastopajo tudi duhovniki v vojski in vrše svoj poklic.
V	avstrijski armadi so služili duhovniki od nje prvih začetkov. Ko se je vojska trdneje ^organizirala, z novim službenikom, je dobil vsak polk svojega duhovnika. Ta opravlja vse duhovniške posle pri svojem polku, kakor krste vojaških otrok, poroke in pogrebe vojaških oseb. Njih stopnja (sarža) se je pogosto menjavala, rav-notako tudi plača. Nastavljal jih je in "jim poveljeval polkovnik, le v strogo duhovniških zadevah so bili podrejeni višjemu vojaškemu duhovniku.. Danes tvorijo v Avstriji vojaški duhovniki posebno vrsto vojaških oseb. podobno kakor vojaški sodniki, zdravniki in računovodje ter drugi uradniki, in sicer imajo po časti prednost pred vojaškimi osebami enake sarže, iz-vzemši aktivne častnike. -Najvišji vojaški duhovnik je apostolski vojni vikar (zdaj škof dr. Emerih Bielik), ki je v petem činovnem razredu (kakor ge-neralmajor). Njemu podrejene sarže vojaških duhovnikov so: vojn ikonzi-storijalni ravnatelj (v VI. čin. razr.), vojni superior (pri arnjadi v vojski), prvi konzistorijalni tajnik, vojaški župnik, grško-katoliški vojaški nadduhov-nik. grško-pravoslavni vojaški naddu-hovnik, evangeljski vojaški starosta, (vsi v VIII. čin. razr.); drugi vojni konzistorijalni tajnik, vojaški kurat 1. razreda, v o j. kurat 2. razr., vojaški kaplan 1., voj. kaplan 2. razr., voj. duhovnik (protestantoyski) 1. r. in 2. r., duhovski profesor 1. in 2.. vojni rabinec (judovski duhovnik v vojski) in imam (mohamedanski duhovnik pri bosen-sko here, četah) — vsi v IX. čin. razredu, kakor stotniki. Pri Grkih nosijo voj. duhovniki celo saržo polkovnika in se ločijo v uniformi od tega po majhnem križcu vrh čepice.
V	mirnem času so prideljeni voj. duhovniki le posameznim večjim vojaškim garnizijam (kraju, kjer bivajo stalno vojaške čete) in bolnišnicam, v vojski ima pa vsak polk svojega voj. duhovnika, ki je dodeljen polkovnenui štabu, takor n. pr. vojaški zdravnik. Razen f|kca je nameščenih mnogo duhovnikov pri sanitetnih kolonah in v rezervnih bolnicah. V sedanji vojni jc na naši strani v vojaški službi okoli 1200 duhovnikov. Ker jc število aktivnih voj. duhovnikov zelo pičlo, kličejo v vojno službo potrebno število rezervnih in evidenčnih vojaških duhovnikov. V evidenci se nahajajo vsi tisti duhovniki, ki so bili kdaj pri vojaškem naboru potrjeni, ne glede na to, če so kdaj aktivno služili pri vojakih, ali ne. Tako se zgodi, da kličejo v vojsko duhovnike, ki niso bili nikoli pri vojakih, druge, bivše vojake, pa puste doma. Sorazmeriiu največ voj. duhovnikov je SU /anov, zlasti Slovencev, ker so ti največ jezikov zmožni, kar je pri mno-
I goježičnosti naše armade najvažnejše.
I I Medtem ko se Nemec zadovolji s svojo nemščino in Čeh s svojo češčino, Slovenec poleg slovenščino in nemščine precej dobro ume hrvaško in srbsko, za silo pa tudi vse druge slovanske jezike in laščino.
Prav je, da naš vladar upošteva versko potrebo armade in ne pusti umirati na bojnem polju ter trpeti v bolnišnicah branilcev domovine brez verske tolažbe in dušne pomoči, kar se godi po krivdi brezbožne vlade v Franciji. — "Gorenjec".
Iz ruskega ujetništva. — Vlak z avstrijskimi ujetniki ponesrečil.
Karel Netek, vojak 8. domobranskega pešpolka-, rodom iz Smichovega je poslal sledeči zanimivi dopis iz Pavlo-darskega Ujezda, kjer se nahaja v ruskem ujetništvu. Netek piše: V Kra-kovem je bil naš polk prideljen armadi, ki je imela nalog, da prekorači rusko mejo v radomski guberniji. Prednje čete armade so tvorili češki polki. Ko smo prekoračili Vislo v lubjinski guberniji, nam je bila določena smer proti mestu Opolu. Na tem pohodu je že prihajalo 'do manjših spopadov med prednjimi stražami in ni bilo dneva, da ne bi bilo ranjencev. Tretjega dne, ko smo prekoračili Vislo, smo se ravno pripravljali za prenočitev v nekem gozdu pred Opolom, kar nas je presenetila kozaška patrulja. Izstrelili smo nekaj strelov na kozake in ti so začeli bežati. Mi pa smo udarili za njimi in bili smo prepričani, da bodo to prvi naši ujetniki. Naenkrat pa se je začel za nami sumljiv šum in istočasno-se je oglasilo streljanje strojnih pušek. Predno smo se mogli dobro zavedati ,kaj je pravzaprav, so nas žet obkolili bradati možaki, ki so se nam prav odkritosrčno smejali v obraz. Bili smo zajeti in odvedli so nas med ruske vojake. Prvo noč smo prespali v nekem skednju, drugo jutro pa so nas odvedli na železnico. Tisti dan smo se precej udobno pripeljali v Moskvo, kjer smo se popolnoma odpočili. Zjutraj so nam naznanili, da odidemo v Nižji Novgorod, odtam pa v Saba-ro in dalje v Omsk. Na tej vožnji se nam je pripetila grozna železniška nesreča. V Safranovem je zadel naš vlak v drug vojaški vlak in sicer zato, ker so bila ogibala napačno postavljena. Učinek trčenja je bil grozen. Šest voz je bilo popolnoma razbitih in pod razvalinami voz se je nahajalo veliko število mrtvih in ranjenih. Od ujetnikov je ostalo 16 mrtvih in 35 ranjenih. Mrtvi so bili pokopani z vojaškimi častmi, ranjenci z drugimi ujetniki nastopili nadaljnjo pot v posebnem vlaku. Ostanek potovanja smo preživeli v smrtnem strahu, da ne bi se pripetilo ponovno trčenje ob velikanskem
prometu, ki smo ga opazovali na vsa1 postaji. Srečno smo dospeli v 0»5 Ko smo izstopili iz vlaka, so nas Pff razvrstili in tedaj sem šele mogel pri soditi vse število ujetnikov. Češki" jaki so bili v znatni večini. Nato s odkorakali k pristanišču parnikov. dvadnevni vožnji s parnikom smo P šli končno tjakaj kamor smo bili menjeni, v Pavlodarski Ujezd, ob sibirski meji, ležeče ob bregu kalne reke Irtiša. Mesto 8000 prebivalcev. Za obed imamo nato ali krompirjevo juho, 18 dek i" sa in kaše. Zvečer govejo juho m dek mesa in za ves dan kruha. „ ne čutimo, toda pitne vode priman:I je. Rusi pijejo vodo iz reke, j1'3 so navajeni. Ujetniki
obolevajo v
tej vodi, ker je grozno kalna. hodimo k reki, kjer premetavam0^ lopatami pesek. Za to dobivam0 ( dan 25 kopejk. V mesto smem0 spremstvu šaržev. Zamenjal sem ^ mestu avstrijski denar, toda krono samo malo.
20 kopejk, kar je
jen3fis
— Za najnižje dnevne cene " ^ in druge podrobnosti o pošiljanJ^aS narja v staro domovino, čitajte "A. S." na 1. strani.
E. H. STEPANOVICH ^ edini hrvatsko-slovenski P°žf*
9251 E. 92 St., S. Chicago, Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago ^^iH Ambulanci in kočije, ter avto za vsako prigodo in vrefl>e'
Chi. tel. 3399.
n. w. te1
Louis
208 Jackson St jollb*
■ ■ ■ V

gostilničar
OP^'
YINO, ŽGANJE IN SM
Sobe v najem to Lunch
Ta banka plača
. 3%
obresti
na vlogah
Joliet Trust k Savings Bani
Barber Building, Joliet, 111.
Glavnica $100,000.00 Jamstva M
ARCHIBALD J. McINTYRR, Pred.
ERVIN T. GEIST, kasir.	j
THOS. f. DONOVAN, Poi9«+
TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVO**-
t
I Joliet Citizens Brewing Co-
North Collins St., Joliet, 111.
He
Pri «f<
ritj
Vre 1
'a
lei
"Ho
lie
iia
Jo
'iai <1*
®«'e «nit «v0
. F>iite "Ells: Brand" pi^f
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in stekle"^
Pot, "ar, tisti ■to
K N
PoV| tlo
s
žai3 %
ri: ■ i;n,a;
AMERIKANSKI SLOVENEC 12. MARCA 1915.
Društvo sv. Družine
(HOLY FAMILY SOCIETY)
V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. Ustanovljeno 29. nor. 1914 ::::: Sodež: Joliet, HI
ODBOR:
Predsednik........>......deorRe Stonlch, 813 N. Chicago St.
Podpredsednik............Stephen Kukar, 121CIN Broadway
Tainik	...............Josip Kiepeo, 1006 N. Chicago St.
Zapisnikar........Anton Nemanlch, Jr., 1000 N. Chicago St.
■ ••	........... John Petric, 209 Indiana St.
.........Frank Kocjan, 907 N. Bluff St.
NADZORNIKI:
Blagajnik... Reditelj........
SlMtohar......................
J os. M.Grill....
Glasilo:
........1215Suramit St.
.....................120H N. Broadway
Amerikanski Slovenec.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod."
organizacija sprejema v svojo sredo može, žene, dekleta in mladeniče iz yseh kl-ajev v Zdr. državah, itd., ki so slovanske narodnosti in kat. prepričanja od 16. .do 55. leta. Izplačuje smrtno zavarovalnino in bolniško pod-Poro izplačujejo Podružnice po najmanj $1 (en dolar) za vsak delavni dan. vsska slovanska katoliška družina se naj vpiše v Društvo sv. Družine, ker naša pesem peva: "Kjer so sv. Jožef, Jezus in Marija, tam bodi tudi naša kompanija." Vsaka taka družina naj bi bila mala Podružnica D. S. D., katere predsednik in blagajnik naj bi bil hišni oče ali mati.
Vsi dopisi, pisma in denarne pošiljatve, se naj blagovolijo nasloviti na tajnika
NAZNANILO.
Pred kratkim je nastopal 40danski post in sv .velikonočni čas.
Sveta mati katoliška Cerkev zapoveduje v 4. cerkveni zapovedi: SPOVEJ SE VSAJ ENKRAT V LETU. — PREJMI O VELIKONOČNEM ČASU SV. REŠNJE TELO.
Naša organizacija — Društvo sv. Družine sestoji iz Slovencev in Hrvatov. Slovenci in Hrvati smo katoličani. Da bi bili kaj drugega, si se misliti ni Mogoče, ker naša vera in narodnost sta v najtesnejši zvezi.
Službenim potom se torej na tem mestu opominja vse moške in ženske ude Društva sv. Družine in vseh Podružnic v zjezi s to organizacijo, da kot dobri udi storijo svojo velikonočno ve'lsko dolžnost. To pa vsak lahko stori kadar in kjer hoče, in sicer do praznika presv. Trojice, ki letos pade na dan 30. majnika, ker na ta dan se konča velikonočni čas.
Kdor ne spolnuje od sv. katoliške Cerkve zapovedanih dolžnosti, prestane biti katoličan,in tudi ne more biti član(ica) naše organizacije, ako se mu dokaže.
V nadi, da bodo vsi naši udje spolnovali vse svoje dolžnosti, kakor do narodnosti, tako tudi do vere naših očetov, sem z bratskim pozdravom
JOS. KLF.PEC, tajnik D. S. D.
| Kdor izmed cenj. članov in članic Društva sv. Družine v Jolietu, še ni bil pregledan, naj za gotovo pride v staro šolsko dvorano v pondeljek ali v torek večer, dne 15. ali 16. marca, ker le še ta dva večera bo zdravnik prišel v šolsko dvorano.
Zdravniška preiskava se ne bo vršila prihodnjo soboto večer, ker ima zdravnik poseben posel.
Vsi člani in članice morajo biti pregledani še ta mesec.
Kdor ne bo pregledan v šolski dvorani, bo moral iti sam k zdravniku še ta mesec in sicer v njegov urad na 207 E. Jefferson St. ali v lekarno na vogalu Ruby in Hickory Sts.
Upam, da se bo vsak član in člani-ca toliko potrudil, da bo to stvarco sto r'l takoj, da ne bo predolgo zavlečenoin ne bo treba preveč opominjati.
Država zahteva zdravniški pregled.
Ne pozabite — v ponedeljek in torek sta zadnja večera.
Z bratskim pozdravom,	JOS. KLEPEC, tajnik D. S. D.
!Z SLOVENSKIH NASELBIN.
(Nadaljevanje z 2. strani.)
skih gora, da bo svet strmel in skrivaj j'Praseval, kdo je ta junak? In završalo Po zemeljskej obli: Ta junak je Jugoslovanska liga, ki gre, da izvojuje ^veti boj za prostost in svobodo Jugoslovanov izpod avstrijskega jarma. — redno se pa to zgodi, se bodo prikaza različna znamenja na nebu in# na ern'ji. Luna se bo preobrnila in po-azala Zemljanom polno lice v vsej ®v°ji moči in veličastvu, ravno tako 01 takrat, ko je Blatnik začel mobilizirati Slovensko ligo, v od ]ttne omam-Jt»em Glasu Naroda. Zvezde v vsc-lrju si bodo pomežkavale ter nape-Jale svoja mala svetla očesca, da bi j Jc videle, kar se ima kmalu zgoditi. n. ko bode na zemlji Blatnikov voj "Jhednejšim med bednimi preiskal vse ye pri hlačah, jim s svojimi frazami k bra' kar največ denarja, takrat se re^z8odiIo, kar se ima zgoditi — nam-, največja blamaža, kar jih je še aJ doživel Blatnikov fvoj. cr si ljudje Blatnikove vrste niso v JK'i dati duška, da se ne bi zaletavali kj' vs.trijo, in ko jim je že vseh psovk, ju Sj® J'h metali na Avstrijo, zmanjkalo, ka ° S° sPrcvideli, da s samimi psov-Za',11-1 n' dobička, so si omislili organi-bif'J-°' Potom katere bo najlaglje do-
g časti in denarja. „e 11r°gramom Jugoslovanske lige se °dem pečal, ker ga sploh nimajo.
Nare.i...
tCga 111 tudi nikdar ne bodo nič, radi Prii, l?rej pametnega Slovenca liga dni C]prelf,° ne briga. Ampak nek-ij r'ti fa ° čemer bi se dalo govo-*ali to Je> da so se pri ligi poka-Vre,| ,Javnosti ljudje, ki so zanimanja
Na" • 1
ra bj Primer Blatnik. Ta človek mo-»eke ,mal°
trčen, ali je pa v oblasti «i0£ vrste bolezni, katera vpliva na ,llle, da isti precej mislijo, samo *ia '3a,netnega ne. V svojih prvih Jo niQ ptih je tako zavozil, kakor Kre	le popoln verski odpadnik.
Ijal *■ 1)1 c'tiral in konkretno razprav-da pajCf?0ve zmote, mu povem samo, Prej . ,leten katoličan dela in živi nai-«nkraf svoi° .dušo, katero bo moral Sv0je "c°rnadeževano vrniti Bogu, teUl ni]u Stvarniku in OdrešenH«i. Po-•tanpi,0'* skrbe« za SV°J življenski ob
Pot
'•a v
o,
Nadalje se mora brigati za *em atere državljan je, ter šele n.arodn;!.a-J gleda za SV°J narod. Samo ne živi nikogar, razun
. Pod KVOJ narod farbajo, ter si ta-*®J>e. c	narodnjaštva polnijo
n'hče j sa"iim narodnjaštvoni ni še (la,les ^segel visokih ciljev, ker dan-
ar>1Pak ^k "e vpraša> si 11 narodnjak, Il0vcdui i-Znaš?! Da, narod nam za-
1110 sovr - U-biti Bog' toda mi ne sme" ^Veda r<lZ1.tl drugega naroda, ako se Za svoi V°Je narodnosti in ako gleda * Slaln?kbastanek. — Sploh pa bi bilo

m
najhvaležnejše polje, ko bi
deIal tam, kamor se je čtjtil
nekdaj poklicanega, da bi bil slovenski narod vendar enkrat brez elementov, pred katerimi si mora pošten Slovenec zakriti oči. — Blatnik! ni taktično uganjati stvari, ki direktno nasprotujejo načelom, katerih si se učil, in na katera si pri zdravi pameti prisegel!
Učenjak Jager, o katerem še nikdar nisem prej slišal, je tudi skoči! z vso svojo znanostjo na plan .Čudno je pa pri tem gospodu tole: Kot bivši arhitekt v ničevi in gnjili Avstriji, kjer je tudi izvršil svoje študije, je bil kot zvesti avstrijski podanik njega dni poslan v Kitajsko državo, da sezida hišo avstrijskega poslanika. Potem pa se ni več vrnil v Avstrijo.
Tudi naš clevelandski Grškovič se je tako zmotil, da se je začel poganjati za J. ligo, koja pa popolnoma nič ne spada v njegov delokrog. Ta gospod je sicer ponižna duša, akoprem krši postave svoje avtoritete kar na debelo. G. Don Niko Grškovič! Ali ne vidite, s kom se bratite? Ali ne veste, da se držite z roko z ljudmi, koji bi katoliško cerkev najrajši s koreninami izru-vali? Ali mislite, da jih bodete na ta način poboljšali? Dragi moj, nikdar ne! Spoštujem Vas, a še bolj bi Vas spoštoval, ko bi, namesto da lovite luno zavzadnji krajec, s svojim mogočnim glasom klicali k pokori, in bi nesrečne zaslepljence, kojim mečete na shodih v obraz fraze, katerih sami ne morete verjeti, pripeljali nazaj v naročje katoliške cerkve. To je vaša dolžnost, za katero bodete dobili večno plačilo. Skrbite in pripravljajte jih na premišljevanje trpljenja Kristusovega v svetem postnem času, podvizajte jih, da bodo opravili velikonočno spoved, in verjemite mi, ako bodete to storili, potem Vam avstro-srbske muhe ne bodo rojile po glavi.
Navsezadnje, seveda, tudi brez našega Lojzeta Pirca liga nikakor" ne more biti. To bi bilo preveč poniževalno za naš slovenski mili narod, koji živi na obalih Clevelandskega jezera, da bi ta posiljeni zastopnik našega naroda bil nečlan te organizacije. Da bi on, kot ust1 novitelj Slov. Dobrodelne družbe, katera pod njegovim vodstvom imenitno spi spanje pravičnega ,in koja je otrla že marsikatero solzo revnim družinam, — da bi on, ki si je postavil z zidavo narodnega doma spomenik, — da bi on kot tak ne imel nič besede pri Slovenski ligi, to ni mogoče, tega si niti misliti ne moremo. Vidite ,on je predsednik podružnice Slovenske lige, kar pa pomeni v, sedanjih slabih časih mnogo. Naj reče kdo kar hoče, jaz mu privoščim to Čast, posebno, ker ne bo dolgo trajala.
Da bom končal, opozorim slovenske državljane, da Združene države naj-brže ne bodo pustile, da bi se njihovi državljani zatikali v zadeve drugih držav, in več kakor gotovo je, da ako l>i liga kdaj prodrla s svojimi predlogami, se ne bo mirovna konferenca ozirala na zahteve ameriških državljanov.'
j Svarim tudi tiste, ki niso ameriški državljani in ki mislijo iti še kdaj domu, naj ne uganjajo neumnosti z Jugoslovansko ligo, ker jim ista prvič ne bo nikdar nič koristila, drugič si pa za vselej za pro pot do domovine. L. K.
Little Falls, N. Y„ 3. marca. — Cenjeni gospod urednik! Spet Vas nadlegujem s par vrsticami in prosim, da jih priobčite.
Ti dopisunče v G. N. pišeš, da se jaz jezim nad teboj. Ja, kaj še; vedi, da prav nič. Jaz sem bil na vse to pripravljen poprej, kakor je bilo zborovanje za ligo. Ko bi se jaz tvojih psovk bal, ali se jezil nad njimi, tedaj bi jaz ne bil nič govoril na zborovanju.
Ti pišeš, da sem bežal pred vojno iz domovine. Vedi, da jaz sem svoje vojaške obveznosti in dolžnosti spolni!, in da sem prišel s čistim srcem ter s potnim listom od avstrijske vojjaške oblasti v Ameriko. Kako si pa Ti prišel? Sedaj ko si to pisal, vem, katera ptička da si, če se ravno skrivaš pod moško krinko. Kar se tiče nemeur-stva, si lahko v čast štejem in zadovoljen sem, da nemški znam. Ti zahrbtni prijatelj se id i v šolo trčit, kaj je nemčur ali nemškutar, potem šele komu takšno ime prikladaj. Jaz tudi ne gledani za nobeno slavo tukaj, kakor Ti praviš, da tukaj nič ne veljam. Tebi bi svetoval, da bi se bil z imenom podpisal, da bi te tudi drugi rojaki poznali. Mogoče bi Te predlagali ali še celo izvolili za ministra čez vse neumne v novi slovenski republiki. Zakaj se ravno nad menoj toliko razburjaš? Ali sem sam jaz tukaj proti ligi? Zato ko sem nemčur (po tvojem mnenju)? Ali jih ni pretežna večina tukaj za Avstrijo, od katerih nobeden nemško nežna? Ne »znajo nemško, a so možje, kateri se zavedajo, kaj delajo, in ne spadajo-med tiste, kakor t', namreč: kjer je več oslov skupaj, začne eden rigati; potem pa vsi za njim. Mi ni ljubo, da se moram takih sredstev posluževati. Če si pa toliko kdo prste brusi ob mene, sem primoran tudi za ta sredstva prijeti, katerih imam dosti na razpolago.	F. D.
Yi, ali za štiri pa ne vem pri nobeni "akih hiš je pa veliko, pri kateri nobene, drugače če misli dopisnik o troke. Fantov je pa dovolj, ali denarja jim manjka. Glede vdovic naj bo povedano, da so v celem mestu samo tri ali štiri slovenske in še te si vem da ne želijo možitve; ko bi si jo, bi se že bile možile. Zatorej J. B., pozdrav, drugič piši kaj bolj resničnega!
Sedaj pozdravim vse naročnike(cc) Amer. Slovenca. Tebi, list, pa želim da bi zahajal v vsako slovensko hišo vsaki dan.
Naročnik Am. SI .in Gl. N.
Sheboygan, Wis., 6. marca. — Slavno uredništvo: — Sprejmi teh par bornih vrstic v predale Amer. Slovenca, kateri zavzema pravo stališče glede verske in narodne stvari.
Mnogo pišejo slovenski listi od vojne in Avstrije, ali tako ne kriči in se ne repenči nobeden, kakor Glas Naroda. nekdaj dober list, ali sedaj pa ni vreden tistega, kar konj na cesti pusti, posebno sedaj, ko je začel prinašati slike, katere ne spadajo v tak list, kakor je bil nekdaj Glas Naroda. Ali sedaj, če je pray rečeno, bi 'mu ne smeli zameriti, ker je postal rusko--rbski, če ima prav same slovenske naročnike. Jaz bi svetoval Glasu Naroda in njegovemu lastniku Francelnu, da pošlje v to naselbino svojega potovalnega zastopnika; sicer Srbov ni tukaj, je pa toliko več Rusov, za katere -,c tako poteza; mislim jaz, da se bo vsak Rus rad naročil na tvoje čadrc, če jih prav ne razume čitati. Slovenec, mislim, da ni tukaj nobeden več tako zateleban, da bi se naročil na take cunje, kakor je postal Glas Naroda, da bi ga čital, ker še za v tisti kraj ni varno ga jemati, kamoi* vsaki človek peš gre. Moja naročnina kmalu poteče, potem pa idi zaradi mene srečno pot v rusko-srbski brlog. Kličem vsem Slovencem: proč s tako cunjo, kakor je Glas Naroda in še par drugih.
Arhitekt Jagcrček ima pa sedaj pri stavbah malo dela, kakor se vidi iz tega, da je začel pobirati šrapnelske drobce. On ima gotovo pri tem delu plačo od kosa, ker se tako trgfa zanje. Sicer si je dobro delo "omislil, ker sedaj je teh drobcev veliko; samo predno Jager pride do njih, so že čisto mirni in hladni; naj bi šel on v Evropo, da bi bil bližje za na njegovo delo hoditi in bi si mogoče še prej uredil vladarski prestol v novi slovenski republiki sam sebi ali pa kateremu svojemu pajdašu; mogoče ga že Slovenci težko pričakujejo tam, ali meni se zdi, da so mu tam prevroči šrapnelski drobci, kakor tudi Blatniku, Grmu, Sakserju in še par drugim, ki se bavijo s Slovensko ligo.
Res bi tudi jaz želel, da se Slovenci osvobodijo; ali tako, kakor ste začeli delati v Glasu Naroda, po mojem skromnem mnenju ne bo šlo. Vaš načrt j eod ljudstva izvleči denar, kateremu ga že itak primanjkuje; sicer se dobi še dosti takih ljudi, ki se dajo zapeljati.
Rayno sedaj mi je prišel v roke Glas Naroda št. 52, ki ima zopet dve sliki. Na prvi piše "Danes dolžnost", na drugi pa "Jutri pravice"., in pod slikami pa piše tako: Slika, katero prinašamo danes, nam kaže položaj, v katerem se nahajajo Slovenciisedaj za časa vojne in onega, v katerem se bojo nahajali po končani vojni i. t. d. Iz tega je razvidno, da vi vsi vašo ligo nimate nobenega upanja.
V št. 50 Glasa Naroda je bil dopis iž Sheboygana, Wis. Dopisnik, ki se je podpisal J. B., omenja, da se je začelo po 15. februarju zopet dobro delati, hvali se s 12 do 14 urnim delom na dan; pravzaprav bi bil lahko zapisal namesto na dan "na teden", ker tukaj se slabp dela, vse tovarne delajo samo po 8 ur dnevno in nekatere delajo samo tri do štiri dni nal teden. Kar^piše dopisnik v Glasu Naroda je vse zlagano. Kakršen list, tak dopisnik. Glede deklet piše, da so pri vsaki hiši tri, pri več še po štiri, ki bi se rade možile, pa ni fanta. Naj bo povedano: jaz vem samo pri eni hiši za
So. Chicago, 111,, 4. marca. — Cenjeno uredništvo Am. Slov.! Vljudno Vaš prosim, da natisnite teh par besedi v nam priljubljenem listu malo na odgovor Glas Naroda dopisniku iz So. Chicage. To človeče se nekam zaletava, pa sam ne ve, kam. Nekaj govori, da posnemajmo usmiljenega Sama-rijana, ne pa duhovnov in levitov, da Kristus tako uči. Ali znaš tisti evangelij o farizeju in cestninarju? Koliko je farizej se hvalil, da on moli, da on ni tak ko so drugi, da milodHre daje. In cestninar je pa kleče tiho molil in je šel opravičen domu, a farizej pa ne. Ti Samarijan iz So. Chicage si eden farizejev. Kaj se boš hvalil! Tebi so malo mar trpini v slovenski deželi ono-stran oceana. Kar se pa Lige slovenske tiče, bo pa malo v So. Chicagi; ako bi pa kaj bilo, pa pridi z imenom ven, da te zberejo za delegata, ker je žc zadnji čas, ako se "troštaš" kakega urada, kadar bo Blatnik predsednik slovenske republike. Torej le hitro na dan z imenom, dokler jc še čas, da ne zamudiš te važne stvari.
Vam rojaki širOm Amerike pa rečem: Varujte se teh, tičev, ki .tako priliznjeno pojejo! Ako so vam kaj mar svojci v tem vojsknem času, lahko jim malo pomagate v denarju, in to vam pa preskrbi A. S. in garantira, da bodo prejeli denar. Nikakor vam pa Slovenska Liga ne da nobene garancije, da bo kdaj kaj liga koristila slo venskemu narodu. Naj zadostuje za danes, pa drugič kaj več.
Pozdravljam vse naročnike in bralce tega lista! Tebi, list, pa veliko uspeha in novih naročnikov. S. F. J.
Zaključek 63. kongresa.
čast na mirodvor ter je bilo obilno ljudi. Hčer mu je zmeraj stregla, kar
mu je najbolj mogla, Bog ji bodi zato I Washington, D. C., 4. marca. — D»-plačnik! Bil je tudi previden s svetimi Illes Je zatlnJ' seJni dan sedan;eg» zakramenti. Bog mu daj mir in po- I kon8:resa. koj!	I Demokratski voditelj Underwood j*
Zemlja naj mu bode mila	imel mal° Pred 10" uro svoJ zadnji
taja, ki ga tu bo krila;	I g,°V°r; v 64 kongresu bo opravljal
duša pa nad zvezdami	S,.u*Do se'la,°rja. Izjavil je, <la je zbor-
naj se večno veseli!	\mca St.onlaLSVOJO dolžnost, in če se *
...	,	I zaveznimi financami ni prav gospoda-
Vreme imamo pa mrzlo. Snega je rilo, da ni kriva zbornica
to'Ako:. da vse leden° kal<or glaž. Senat se je odgodil ob 12. uri 4 mi-Judi Rozalija Mencinger je morala „ute, zbornica ob 12. uri 18 minut bolnišnico, kjer je bila operirana Urni kazalniki so bili za 15 minut zadnjo soboto.	nazaj postavljeni, da se je omogočilo,
iresrcen pozdrav citateljem in do- šc nekaj manjših stvari rešiti, pisnikom A. S. Tebi, pravi katoliški list, pa veliko naročnikov in predplač-nikov.	Janez Poglajen.
Grof obsojen v kaznilnico.
St. Stephen, Minn., 3. marca. — Prosim malo prostora v nam priljubljenem listu A. S., ki dela za procvit in napredek katoliškega slov. ljudstva. Nimam veselega poročati. Najstarejšega moža nam je vzela nemila žena smrt v starosti 95 let. Štiri dni je bil bolan. Rodil se je na Dovjem. Malo mu je manjkalo, da ni dvakrat Abrahama videl. V Ameriki je bival dva-intrideset let. Enega sina pa eno hčer in ženo mu je vzela bela smrt, ženo že pred petnajstimi leti, sina pa že pred sedemindvajsetimi leti. Hčer o-mgžena Stegnar pa njen mož sta že nad zvezdami. Lovrenc Šetina je bil pokopan dne 25. febr. dopoludne z veliko sv. mašo ob 10. uri. Pokojnik je bil vedno zvest član društva sv. Štefana, ki mu je tudi izkazalo zadnjo
Milwaukee, Wis., 9. marca. — Grof Radoviči pri Metliki, Kranjsko, 16.1 Kurt von Nobelsdorf, priveden nazaj febr. — Ljubi moj mož! Teh par vr-1 iz St. Paula, je bil spoznan krivim stic Ti napišem in Te srčno pozdrav- pod obtoibo ponarejanja in obsojen ljam in naša dečica.	na dve leti v državno kaznilnico po
Zdaj Ti pišem, kako se imamo. Zrni .. sodniku Backusu danes v občinskem aj je več.slabeje kot dobro, ker v na- sodišču.
šili krajih so zdaj jako slabi časi. Bog zna kako bo spomladi in poleti, ko bo treba delati po njivah.
Dražina je tu silno velika, da take še ni bilo nikdar, samo vino je jako poceni, ker je dobro obrodilo. Zdaj ga prodajejo po 18 do 20 kr. liter, tako se mora kmet zastonj mučiti celo leto. Pravijo, da bo letos galica po 2 K. Delavci so po 4 K na dan. Soli Več nismo mogli dobiti v nobeni metliški prodajalni celih 14 dni. Petrolej stane 1 K liter. Par ženskih čevljev stane 22 do 24 kron.
Jako nam je doma težko brez Tebe, ali zdaj je skoraj boljše, da si/tam, ker so tu tako slabe razmere.
Srčni pozdrav od cele družine ***
Sherman prihodnji predsednik?
Moline, III., 9. marca. — Senator Lawrence Y. Sherman iz Illinoisa je bil nocoj nepričakovano predlagan za predsednika Združenih Držav na banketu švedsko-ameriške republikanske lige illinoiške v proslavo John Erics-sonovega dne.
Dr. W. E. Taylor, zemljiški veščak, bivši predstojnik blaznice v Water-townu, nekdaj župan monmouthski, krajevni voditelj republikanske stranke itd., je predstavil Sherma»ia kot govornika, rekoč: "Abraham Lincoln dvajsetega stoletja in prihodnji predsednik Združenih Držav."
47 rudarjev rešenih.
Hinton, W. Va., 7. marca. — Danes so spravili na površje še enajst trupel iz Layland-rudnika, skupaj dosedaj šestindevetdeset usmrčehih.
Iz zanesljivega vira poročajo, da je še dvajset mrtvih zasutih pod razvalinami v jami.
Vseh sedeminštirideset rudarjev, rešenih včeraj, ko so živeli štiri dni in štiri noči brez hrane in pijače, se nahaja v dobrem telesnem stanju in je pričakovati, da bodo vsi okrevali.
Tajni redarji so izpričali, da je grof utekel z neko žensko dvakrat svoje starosti in razpečal na svojem medenem potovanju več ponarejenih čekov. Pravi, da ga je njegova rodbina na Nemškem zavrgla, ker se je oženil z neko gledališko igravko, ki ga je pozneje zapustila.
"Kadar pridete iz kaznilnice, opustite grofovski naslov," mu je svetoval sodnik. "To je demokratična dežela, in poleg tega so še drugi grofi, ki o-pravljajo trdo delo, kakršno boste o-pravljali i Vi."
Pozdrav iz Boke kotorske
pošilja edeii naših vojakov in piše (dne 13. dec. 1914.);
Tu v N... je v mestu samem popolnoma normalno življenje, četudi se vrši boj v njegovi neposredni bližini. Zelo zanimivo je opazovati naše hidro-plane, ki vedno krožijo v zraku, kjer se vali dim francoskega brodovja ali pa lete daleč v sovražnikovo deželo. Vojna v zraku in na suhem, boj pod vodo in na morskem površju, vse to imamo priliko opazovati. V minoliU štirih mesecih je bilo mnogo sovražnih napadov, a vsi so bili odbiti. Francosko brodovje prijadra redno v soboto ali nedeljo, a njegovi streli ne povzroče najmanjše škode. Prišel bo pa dan obračuna, ko bodo tudi oni okusili našo moč; četudi naše brodovje nt tako veliko, vendar nas bo zavest, da se bojujemo za pravično stvar, vodila do zmage. Mirovali ne bomo, dokler ne porečemo:
Sovražnik je pobit in strt in zmagovita na tla domača se avstrijska vojska vrača. Do tega trenotka je najbrže še daleč, a dotlej:
Le puško v dlan in meey>b stran, napočil' je krvavi dan. V boj zoper največjega sovražnika Avstrije! Vse za vero, dom, cesarja!
Pozdrav in srečno novo leto vsem članom izobraževalnega društva!
pošiljajo naši rojaki in rojakinje iz Amerike kaj radi svojim dragim v staro domovino in to v GOTOVEM DENARJU. Zlasti pa to storimo letos skoro vsi brez izjeme, ker vemo, da menda nikdar prej niso tam naših daril tako nujno potrebovali in tako hvaležno sprejeli kakor letos. Pritrgajmo si VSAJ EN DOLAR, TER GA POŠLJIMO SVOJIM DRAGIM V BEDNI STARI DOMOVINI NA ALTAR.
To Vam pa najsigurneje, najhitreje in najceneje ter po pravi dnevni ceni izvrši naša stara, solidna in zanesljiva tvrdka
Amerikanski Slovenec
JOLIET, ILLINOIS VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO.
Reference:
Dunn & Bradstreets ,New York City. First National Bank, Joliet, 111., Joliet National Bank, Joliet, 111., Commercial Trust & Savings Bank. Will County National Bank, Joliet, III., Joliet Trust & Savings Bank.
Popolnoma varno naložen je denar
Hranilnica in posojilnica v Kandiji
PRI NOVEM MESTU, KRANJSKO
Vloge se obrestujejo s 14 % (475) na leto.
Hranilne vloge koncem leta 1913 znašajo 1,395.407.84 K.
Članov ima 2293. Rezervni zaklad znaša nad 56.000 K. Poleg tega lastni"Posojilniški donTvvred. nad52.000 K.
mmmmmm

AMERIKANSKI S
r
12. MARCA 1915.
Skozi pustinje in puščavo
ROMAN IZ MAHDIJEVIH ČASOV. Spisal Henrik Sienkiewicz. Prevel dr. Leopold Lenard
(Dalje.)
Po končanem delu se je pa približal boječe Nelki, padel pred njo na obraz iti začel ponavljati ne s prestrašenim, ampak s prosečim glasom:
"Aka! Aka! Aka!"
'"Dobri Mzimu" je pa uprl vanj svoje krasne, barvi morske vode podobne oči, ker ni razumel, kaj se je zgodilo in kaj Kali počenja.
XXVI.
Novo prebivališče, katero je Stanko imenoval Krakov, je bilo urejeno v treh dneh. Toda že poprej so spravili svoje blago v "moško sobo" — in kadar se je vlil dež, je našla mlada četvo-rica zavetje v ogromnem deblu, še preden je bilo stanovanje gotovo. Deževna doba se je pričela popolnoma, toda to niso bili naši dolgotrajni jesenski deževni dnevi, ko se nebo zavija v temne oblake in dolgočasna, neprijetna mokrota traja cele tedne. Tu je nekajkrat na dan veter prignal po. nebu napolnjene oblake, ki so obilno oblivali zemljo, potem je pa spet razgre-valo solnce jasno, kakor da bi ravnokar izšlo iz kopeli, in oblivalo z zlato lučjo skale, reko, drevje in stepno travo. Trava je rastla takorekoč pred očmi. Drevje se je odevalo z vedno bolj gostim listjem in preden je odpadlo staro sadje, pričelo je že zoreti novo. Zrak je postal vsled vodnih kapljic, ki so visele v njem, tako prozoren, da so celo oddaljeni predmeti bili popolnoma jasni in je pogled segal v neizmerno daljavo planjave. Po nebu so se raztezale prečudne, sedmo-barvne mavrice, a vodopad je bil skoraj neprenehoma v nje oblečen. Kratko trajajoča jutranja in večerna zarja je igrala s tisočerimi solnčnimi žarki, da celo v libijski puščavi nista otroka videla nič podobnega. Najnižji blizu zemlje viseči oblaki so bili višnjevi, višji, bolj razsvetljeni, so se razlivali kakor jezera iz škrlata in zlata, majhne volnene meglice pa so se spreminjale v barvah kot rubini, ametisti in opali. Ponoči je med enim valom dežja in drugim mesec v brilante spreminjal rosne kaplje, ki so visele na listih mimoz in akacij, zvezde južnega neba so pa svetile v osveženem zraku še bolj jasno, kakor ob drugih letnih časih.
Iz razlivov, katere je delala reka ne-
svoje boke ter je zapazila deklico, in ko jo je zapazila, se je takoj pomaknila k nji.
Nelka se je silno prestrašila, toda ker ni bilo več časa, da bi se umaknila, je stisnila koleno h kolenu, pomigala slonu, kolikor je mogla prijazno, potem pa iztegnila ročice z begonjami in pričela govoriti z nekoliko trepetajočim glasom:
"Dober dan, dragi slon! Vem, da mi ne boš storil nič hudega, torej sem ti prišla voščit dober dan — in imam samo to cvetje."
Velikan se ji je pa približal, iztegnil trobec, vzel iz Nelkinih prstecev kitico begonij ter jih položil v svoj . gobec, potem jih pa takoj spet izpustil na zemljo, ker mu očividno ni dišalo niti kosmato listje, niti cvetje. Zdaj je zagledala Nelka nad sabo trobec, podoben velikanski črni kači, ki se je iztezal in pregibal; dotaknil se je ene njene ročice, potem druge, potem ra n-jen in slednjič se je povesil k tlom, in se pričel lahno zibati na obe strani.
"Vem, da mi ne boš storil nič hu dega," ponavljala je deklica, dasiravno je še ni minil strah.
Slon je nazaj potegnil svoja velikanska ušesa, zvijal in razvijal neprenehoma trobec in grgral radostno, tako kot je grgral vedno, kadar se je de klica približala soteskinemu robu.
In kakor nekdaj Stanko nasproti leu, tako sta si sedaj ta dva stala oči v oči — on, velikan podoben hiši ali skali — ona, majhna drobtinica, katero bi zamogel streti z enim mahom, niti ne iz zlobe, ampak iz nerodnosti.
Toda dobra in razumna žival ni naredila nobenih niti jeznih, niti nerod nih gibljajev in je bila očividno vesela in zadovoljna, da je dobila majhnega gosta.
Nelka je polagoma postajala vedno pogumnejša in je slednjič dvignila oči kvišku in gledaje tako, kot bi se ozirala na visoko streho, vprašala je slona iztegnivši boječe ročici:
"Ali te smem pogladiti po trobcu?"
Slon sicer ni znal angleško, toda iz gibljajev njene roke je takoj- spoznal, za kaj se gre in pomolil je pod njeno dlan konec svoje dva metra dolgega nosa.
Nelka je pričela gladiti trobec, za četkoma z eno roko in previdno, po-
koliko nižje od vodopada, se je raz-j tem z dvema, slednjič ga je objela z legalo nemirno regljanje žab in otožno obema rokama in se pritisnila k njemu
kvakanje krot, a velikim blodečim lu-j z otroško zaupljivostjo, čim podobne veše so letale z brega na Slon je prestopal z noge na nogo in breg med gručami bambusov in aru- neprenehoma grgral zadovoljnosti. m o v.	Čez nekaj časa je pa ovil trobec
Kadar se je pa od časa do časa okrog drobnega telesca deklice in dvi zvezdnato nebo pokrilo z oblaki in je . gnivši jo kvišku, pričel zibati na desno pričelo deževati, nastalo je zelo temno, v votlini baobabu pa celo črno kot v kleti. Radi tega je velel Stanko Mei, naj natopi loja iz ubitih živali in naredil je svetilko, kf.tero je obesil pod zgornjo odprtino, od otrok imenovano okno. Luč, ki je odsevala iz tega okna in je bila vidna v temnini od daleč, je odganjala divje živali, zato ye pa privabljala netopirje in tudi ptiče, tako da je moral Kali narediti v odprtini
in na levo. "Še, še!" klicala je vesela Nelka. Zabava je trajala precej dolgo, potem se je pa deklica, ki je postala že popolnoma pogumna, izmislila nekaj drugega. Ko je bila spet na zemlji, je skušala splezati po sprednji slonovi negi, kakor po drevesu, ali pa se je skrila pod njega, ter ga vprašala, če jo najde. Pri teh zabavah je zapazila, da tiči v sprednjih, zlasti pa v zadnjih slo-ncko zaslono iz trnja, podobno oni, s ' novih nogah mnogo trnja, katerega se katero se je ponoči odpirala spodnja ' mogočna žival ni mogla iziiebiti, prvič
odprtina.
Podnevi pa, kadar je bilo lepo vreme, sta otroka zapuščala Krakov in krožila po celi višini. Stanko je hodil na lov na antilope arielov in na noje, katerih velike množice so se prikazale ob reki, Nelka jc pa hodila k svojemu
radi tega, ker do zadnjih nog ni mogla doseči s svojim trobcem, drugič pa, ker se je očividno bala, da ne bi se ranila v prst, ki se nahaja na koncu trrtbca in brez katerega bi izgubila vso svojo ročnost in pripravnost. Nelka ni vedela, da je tako trnje v nogah ve
•.Ionu, ki je od začetka trobil samo poj lika muka za slone v Indiji, še bolj pa hrani, potem je pa začel trobiti tudi, v Afrikanskih džunglah, obraščenih ve-kadar mu je bilo dolgčas brez male činoma z bodečimi rastlinami. Ker se prijateljice. Pozdravljal jo je vedno z ji je pa dobrodušni velikan smilil, se je
očividno radostjo in je takoj nastavil svoja velikanska ušesa, kakor hitro ja zaslišal od daleč njen glas ali korak. Nekega dne je Kelka, ko je Stanko šel na lov, Kali pa pod vodopadom lovil ribe, sklenila iti k skali zapirajoči sotesko, da bi pogledala, kaj misli Stan to z njo narediti in kaj je že podvzel. Mea je pripravljala obed in ni zapazila njenega odhoda, deklica pa je nabirala med potjo cvetove neke posebne vrste begonije, ki je rastla obilno med skalnimi robovi, potem se je približala strmini po kateri so prišli nekoč iz soteske in, ko se je spustila doli, bila je pri skali. Velika pečina, ki se je odtrgala od skalne stene, je zapirala oži
brez pomisleka sključila k njegovi nogi in začela puliti oprezno najprej večje potem pa manjše trnje, zraven je pa neprenehoma žvrgolela in zatrjevala slona, da mu ne mara pustiti niti enega. On je izvrstno razumel, za kaj se gre in zganil je nogo v kolenu ter pokazal na ta način, da se tudi na podplatih med kopiti, ki pokrivajo prste, nahaja trnje, ki mu prizadeva še večje bolečine.
Medtem se je pa Stanko vrnil z lova in je takoj začel izpraševati Meo, kje je deklica. Ko je zvedel, da je brez dvoma v drevesu, je že hotel pogledati t votlino baobabu, kar se mu je zazdelo, da sliši njen glas iz soteske. Ne
soteske, kot poprej, Nelka pa je za-, verujoč lastnim ušesom je skočil takoj
pazila, da se med njo in med steno nahaja tako širok prehod, da bi celo odraščen človek brez težave zamogel se preriniti skozi. Nekaj trenotkov ie premišljevala, potem je pa šla dalje in naenkrat je bila na drugi strani. Tam jc pa bil ovinek, mimo katerega jc bilo treba iti, predno se je prišlo do širokega ustja, katero je zapiral vodopad. Nelka je pomislila: "Samo nekoliko poj dem še dalje, pogledam izza skale, pogledam enkrat na slona, ki me ne bo niti zapazil, potem se pa vrnem." Tako premišljujoč je šla počasi korak za korakom dalje, dokler ni prišla do prostora, kjer se je naenkrat razširjala soteska v malo dolinico in zagledala je slona. Slon je bil z zadnjim delom obrnjen proti nji, trobec je potapljal v vodopadu in pil. To jo je ojunačilo, torej se je pritisnila k skalni steni, stopila še nekaj korakov dalje — še neka^ — medtem se je pa velikanska žival obrnila z glavo, hoteč obliti z vodo
na rob, pogledal doli in osupnil. Deklica je sedela pri velikanovih nogah, on je pa stal tako mirno, da ako bi ne gibal z ušesi in s trobcem, zamogel bi kdo misliti, da je izjdesan iz kamna.
"Nelka!" kriknil je Stanko.
Ona je pa medtem delala dalje svoje delo in odvrnila veselo:
"Takoj, takoj!"
Nato je deček, ki ni imel navade, da bi se obotavljal v nevarnosti, dvignil z eno roko puško, z drugo se ja pa prijel za olupljeno deblo posušenega lijana, objel jc z nogami in se v tre-notku spustil na dno soteske.
Slon je nemirno pomigal z ušesi, Nelka je pa v tem trenotku vstala, objela trobec in zaklicala naglo:
"Nikar se ne boj, moj slonček — to je Stanko."
Stanko je takoj spoznal, da ni za deklico nobene nevarnosti, toda noge so se še pod njim tresle in srce mu je silno bilo, in preden je prišel popolno-
ma k sebi, začel je govoriti s pridušenim glasom, polnim razburjenosti in
jeze:
"Nelka! Nelka! kako si zamogla to storiti?!..."
Ona se je začela izgovarjati, da ni storila nič hudega .kajti slon je dober in že popolnoma domač; hotela ga je samo za hip pogledati in se obrniti, on jo -je pa zadržal in se pričel z njo zabavati; da jo je zibal jako previdno, in če hoče Stanko, bo zibal tudi njega.
Pri teh besedah je prijela z eno ročico za konec trobca in ga približala k Stanku, z drugo je pa nekajkrat zamahnila na desno in na levo in obenem prigovarjala slonu:
"Slonček, poziblji še Stanka."
Modra žival je spet iz njenih kretenj spoznala, kaj hoče, prijela Stanka čez pas pri hlačah in ga v trenotku dvignila kvišku. Pri tem je bilo opaziti neko čudno in zabavno nasprotje med njegovim še razsrdenim obrazom in tem zibanjem nad zemljo, da se je mala Mzimu začela smejati do solza, ploskati z rokama in kričati kot poprej:
"Še, še!"
Ker pa ni bilo mogoče obdržati primerne resnosti in dajati ostre nauke, ako visi človek na koncu slonovega trobca in izvršuje nehote kretnje, podobne kretnjam pahljače, se je tudi deček začel slednjič smejati. Čez nekaj časa je pa opazil, da se giblje trobec vedno bolj počasi in da ga slon hoče postaviti na zemljo, ter je naredil nepričakovano nov načrt: Ko je
namreč zapazil,- da se nahaja blizu velikanskega ušesa, je z obema rokam^ prijel za ušesi in splezal po njem v trenotku na glavo, ter sedel slonu na vrat.
"Aha!" zaklical "je od zgoraj Nelki, "naj spozna, da me mora ubogati."
In pričel ga je z dlanjo tleskati po glavi z obrazom gospoda in vladarja.
"Dobro!" zaklicala je spodaj Nelka, "toda kako boš zlezel doli?"
"Prav majhna zadrega," odvrnil je Stanko.
In povesil je nogi čez Celo slona, objel z njimi trobec in se spustil po njem doli, kakor po drevesu.
"Vidiš, kako zlezem."
Nato sta oba izpulila še zadnje trnje iz slonovih nog, ki je vzdržal operacijo z izvanredno potrpežljivostjo.
Medtem so padle prve kaplje dežja in Stanko je hotel spremiti Nelko takoj v Krakov, — tu je pa nastopila nepričakovana težava. Slon se na noben način ni maral od nje ločiti in kadar se je hotela oddaljiti, obračal jo je s trobcem in potegnil k sebi. Njen položaj je postal neprijeten in vesela zabava bi se pri trdovratnosti živali lahko nesrečno končala. Deček ni vedel, kaj bi počel, ker je dež padal vedno bolj gosto in je grozil naliv. Oba sta se res nekoliko umaknila proti izhodu, toda tudi slon je šel za njima.
Slednjič se je postavil Stanko med njega in Nelko, uprl v njegove oči svoj oster poglod, obenem pa reke! Nelki s tihim glasom:
"Ne beži, ampak umikaj se polagoma k ozkemu prehodu."
Kaj pa ti, Stanko?" je vprašala deklica.
'Umakni se," ponovil je s poudarkom, "sicer bom moral ustreliti slona."
Pod uplivom te grožnje je deklica poslušala povelje in to toliko bolj, ker že imela neomejeno zaupanje v slona in je bila prepričana, da v nobenem slučaju ne bo storil Stanku nič hudega.
Deček je stal štiri korake od velikana in ni obrnil ob njega oči.
Tako je preteklo nekaj minut. Nastal je naravnost grozen položaj. Slo-nova ušesa so se nekajkrat zamajale, mali očesci sta se nekako čudno zabli-ščali in trobec se je naglo dvignil kvišku.
Stanko je začutil, da postaja bled. "Smrt!" pomislil je. Velikan se je pa nepričakovano obrnil k robu jarka, kjer je po navadi videl Nelko in začel trobiti tako žalostno, kot nikdar poprej.
Stanko je šel pa mirno k prehodu in za skalo je našel Nelko, ki se ni marala brez njega vrniti k drevesu.
Deček je imel veliko voljo, da bi ji povedal: "Glej, kaj si naredila! Malo, da radi tebe nisem poginil." Toda ni bilo časa, da bi ji očital, ker se je med tem dež spremenil v naliv in se je bilo treba vrniti kar najhitreje. Nelka je bila premočena do kože, dasiravno jo je Stanko zavil v svojo suknjo.
V votlini je takoj zapovedal zamor-ki, naj jo preobleče, — sam pa je v moški sobi najprej odvezal Sabo, katerega je poprej privezal, da ne bi stekel za njim in mu plašil zverine, potem je pa začel še enkrat pregledovati vse obleke in zavoje upajoč, da najde morda kje še kakšen pozabljen prašek ki-nine.
Toda našel ni ničesar. Samo na dnu škatljice, katero mu je dal misijonar v Hartumu, je našel v razpoki nekaj belega prahu, toda tako malo, da bi bilo komaj dovolj, da si pobeli ž njim konec prsta. Vendar je sklenil nalili v škatljico Vode in dati izpiti vse skupaj Nelki.
Ko je naliv prešel in je spet posijalo solnce, je šel iz drevesa, da bi si ogledal ribe, katere je prinesel Kali. Zamorec jih je nalovil veliko na trnek, narejen iz tenkega drota. Večinoma so bile majhne, toda našle so se med njimi tudi tri črevlje dolge $ srebrnimi pikami in čudovito lahke. Mea, ki je bila doma nad bregovi modrega Nila, se je razumela na ribe in je rekla, da ?o dobre za jesti in da skačejo zvečer jako visoko nad vodo. Ko so jih raz-rezali, se je izkazalo, da so zaradi tega ako lahke, ker imajo v sebi velike (Nadaljevanje na 7. strani.)
Tke Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne olog> ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.»
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsedaii HENRY WEBER, kašir.
N. W. Phone 809.
MIHAEL K0CHEVAP
SLOVENSKI GOSTILNIČAR Cor. Ohio in State Sts. Joliet, JB
Frank Lopartz
400 Ohio Street JOLIET
—^-
STAHA
GOSTILNA
-^ ^—
NAJBOLJŠA fi POSTREŽBA.

Zavarovanje
proti požaru, mala in re-lika posojila pojdite k
A. SGHOENSTEDT&CO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111.
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
!|UU
915 N. Scott St., Joliet, 111. [[g
imOTaiMraDAiiiM

Oscar J« Stephen
ig.
r s.
1 m
jc
tE	Sobe 201 in 208 Barber Bldg.
tE .JOLIST, ILLINOIS.
i JAVTNI I NOTA H s-
H Kupuje in prodaja zemljišča K P v mestu in na deželi.	g!
Zavaruje hiše in pohištva pro- jus; ^ ti ognju, nevihti ali drugi po- £ ffi škodbi.
Zavaruje tudi življenje proti
Mi hočemo tvoj deni* ti hočeš naš les
i
Če boš kupoval od nas, ti boao' lej postregli z najnižjimi triaid nami. Mi imamo v zalogi rsato"1 nega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij melti trdi les, lath, cederne stebra, iti šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na DesplaiW blizu nevega kanala.	Ja
Predne kupiš LUMBER, oM pri nas in oglej si našo zalogol * bomo zadovoljili in ti prihranili *
W. J. LYONS
Naš office in Lumber Yard M DES PLAINES IN CLINTON
Chicago Phont S554
w. J. BRADY
ADVOKAT.
Pogojuje denar in prodaja
Orpheum Theatre Building JOLIET. ILL.
gj nezgodam in boleznim, tfj Izdeluje vsakovrstna v notarji sko stroko spadajoča pisanja.
S
K
g Govori nemško in angleško.
TR0ST & KRET7
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meer»chamn" Sc
Na drobno se prodajajo p<Arsod, aa debelo pa na
10S Jefferaon Street
Joliet, IS
| J0S. KUHAR
MESNICAin GROCERI JA
SE PRIPOROČAM-120 Moen Ave. Rockdale, Illinois
Garnsey, Wood &
ADVOKATI. Joliet National Bank Oba tel. 891.	JOLIET'
»C
Metropolitan Drug ^
N. Chicago & Jacksoa
Slovanska lekari
+ JOHNSONOVl
"BELLADONNA"
•U «u6 a Kiiw S«5W *> ta""m
REVMATEMU	SLABOSTIH »
HROMOSTI	• PLJUČNH IN ^^
BOLESTI T KOLKU UKAZEN JU '^'jjjj BOLESTIH t ČLENKIH VNETJU 0PR2® NEVRALtajl PROTINU PREHAJENA1 OTRPLOSTI MIŠIC	BOLESTIH » "Jg^
SLABOTNEM KRIŽU BOLESTIH » HUCOl KASUU
Varčevanje.
iffilsl	S I
• ■ kžt''
njihovem najdražjemu zakladu — zdravju —, katerega ni tako lahko najt' , Zdi se nam nepotrebno, da bi opozarjali ljudstvo na nevarnosti, ki preU) | dar je zgubljeno. Vendar vidimo okoli sebe kako mnogo je brezbrižnih lju<i'j in zdi se, kakor da bi ljudje vabili bolezen, nadloge in smrt v svoja	,
Varčujte a svojim zdravjem bolj kot^ denarjem.
Onim, ki so zgubili trdno zdravje in je žele zopet dobiti, priporočam0
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
3
i
BITTER-W1HE'
thinerovo
HORKEVINO
^vf»<tur<d ^JOSEPH TFUNER S AaHI*r,d Ave.
•i Mi kore»inC!
To naturno zdravilo sestoji iz čistega rudečega vina in zdraviinin in zelišč ter je uspešno mnogokrat, ako se ga rabi kot zdravilov slucan
ZABASANOSTI,
OTRPLIH JETER,
ZGUBI OKUSA,
NENADNA SLABOČA,
BOLEČINE DROBJA, '	KRČEV,	„,.pA
ŽELODČNEGA KATARA.
in v vseh drugih slučajih, kadar je rabiti hitro izčistenje telesa br.ezde\0 bre*S oslabi. To zdravilo okrepča telo in drobje, da more storiti motenja. V vseh slučajih bolezni želodca, obisti, jeter in drobja Jzv
5
V VSEH LEKARNAH
CENA
I
-JHKK-
h

azil o
mi'J
Vedno imejte priročno Trinerjev Liniment, ki jc najboljše jj C«113 j šice in členke. Morda ga danes ne rabite, a jutri ga bi pa potre	\
25c in 50c, po pošti 35 in 60c.
^ u: m 0 * i
JOSEPH TRINER,
IZDEL0VATEL- =====	I
1333-1339 South Ashland Ave.	CHICAO0'

HM WMWW^

AmatlXANSKI SLOVKRrBC, 12. MARCA 1915.
%
"Pove&ala bom Kingu in King bo vse nesel."
"Kako bo nesel naboje, če nam jih bo malo ostalo?"
"Zato nas bo pa branil..."
"Pa vendar ne bo streljal iz svojega trobca na zverine, kakor jaz iz puške."
"Bomo pa jedli fige in velike buče, ki rastejo na drevju, Kali bo pa vedno-nalovil rib."
"Dokler ostanemo pri reki. Deževni čas moramo počakati do konca, ker bi to neprestano deževje gotovo povzročilo mrzlico. Pomni pa, da pojdemo potem na daljno pot in zamoremo zadeti na pustinjo."
"Na tako kot Sahara?" vprašala je Nelka s. strahom.
"Ne, toda na tako, kjer ni rek in drevja in rastejo samo nizke akacije in mimoze. Tam zamoremo živeti samo od tega, kar jaz nastrelim. King bo našel tam travo, jaz pa antilope, toda ako ne bom imel s čim streljati, jih King tudi ne vjame."
Stanka je res pričelo skrbeti, kajti sedaj, ko se je slon že tako udomačil in tako pošteno z njimi sprijaznil, ga ni bilo mogoče pustiti in obsoditi na smrt od lakote; osvoboditi ga, to bi pa pomenilo oropati se večjega dela streliva, in izpostaviti same sebe neizogibni pogubi.
Stanko je torej odlagal podvzetje od dne do dne in vsak večer ponavljal v svoji duši:
"Jutri najdem morda kak načrt."
Medtem so pa ,prišle še druge, skrbi. Najprej so v dolini ob reki Kalija strašno opikale bučele, h katerim ga je pripeljal v Afriki znani, ne veliki, sivo-zeleni ptič, imenovan bučelovod. Črni deček jih iz lenobe ni maral dovolj podkaditi, vrnil se je torej z medom obenem tudi sam tako opikan in ote-čen, da je uro pozneje izgubil zavest. "Dobri Mzimu" je do večera s pomočjo Mee pulil žela iz njegove kože, potem ga je pa obkladala z zemljo, katero je Stanko polival z vodo. Vkljub temu je zjutraj izgledalo, da nesrečni zamorec umira. K sreči je skrbna postrežba in njegova silna narava premagala nevarnost; ozdravil je pa šele čez deset dni.
Druga nesreča je zadela konje. Stanko, ki je ob času Kalijeve bolezni jih moral vezati in napajati, je zapazil, da postajajo strašno suhi. Tega si ni bilo mogoče razložiti s pomanjkanjem hrane, kajti vsled dežja je trava visoko narastla in izborne paše je bilo vse polno. Konji so pa vednobolj slabeli. Čez nekaj dni je dlaka na njih poru-menela,.oči so jim omedlele, iz nozdri jim je tekla gosta sluza. Slednjič niso marali več jesti, pili so pa neprenehoma, kakor da bi imeli vročico. Ko je ozdravil Kali, so bili konji že kakor skeleti. On pa je samo pogledal nanje in takoj spoznal, kaj se je zgodilo.
"Tse-tse!" rekel je, obrnivši se k Stanku. "Morajo umreti."
Tudi Stanko je to razumel, kajti še v Port-Saidu je velikokrat slišal o afri-kanski muhi, imenovani Tse-tse, ki je tako strašna šiba nekaterih krajev, da tam, kjer se nahaja, zamorci nimajo nobene živali, tam pa, kjer se je razmnožila vsled ugodnih trenotnih pogojev, mrje živina nepričakovano. Konj, vol ali osel, katerega je pičila Tse-tse, peša in pogine v preteku nekaj dni, včasih pa nekaj tednov. On dotne živali tudi dobro poznajo nevarnost, ki jim od nje grozi, in zgodi se, da celo čredo volov, ki pri napajališču zasliši njeno brenčanje, spreleti brezumen strah in se razlete na vse strani
Stankovi konji so bili pičeni; te konje in obenem ž jijimi osla je sedaj Kali mazal vsak dan z neko močno di šečo rastlino, katere vonj je bil podoben čebulji in ki jo je dobival v džunglah. Trdil je, da ta duh preganja Tse-tse, toda vkljub temu sredstvu so konji vedno bolj hujšali. Stanko je mislil s strahom, kaj bo če živali poginejo. Kako nesti potem reči, Nelko, plahte, šotor in posode. Bilo je pa tega toliko, da bi edino King zamogel vsega nesti. Da bi pa osvobodil Kinga, moral bi žrtvovati najmanj dve tretjini nabojev.
Vedno večje skrbi so se zbirale nad Stankovo glavo, kakor oblaki, ki so brez prenehanja z dežjem napajali džunglo.
Slednjič je pa prišel najhujši udarec, pred katerim vsi drugi niso bili nič: mrzlica.
(Dalje prih.)
7.
'»j"««« iHlUlMllBMlBBBBiBIl
[cite svojo deco slovensko moliti in citati
** povsod priljubljene knjige, katera se imenuje
KATEKIZEM
KI GA JK SPISAL NAS POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ.
Stane s poštnino vred samo 25c
ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST.
Piii-t« po m j na:
K
Amerikanski Slovenec, Joliet, Illinois
W!lilK>fiSH£!HSSS9l9l9IM!fi K »K
Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za kraste, ženitve in pogrebe. Najlepše ko-, čije. Cene zmerne. — Ženske slučaje oskrbuje soproga, ki je izkuiena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249.
WALKOWIAK
Pogrebni Zavod in Konjušnica. WHftBlCIAL AVE.	SOUTH CHICAGO, ILLS.
na«aVNA OHISKA VINA
Delaware, Catawaba, I we s, i Conkord prodaja
^osip Svete
__i780-82 E. 28th St., L0RA1X, OHIO.
Conkord rudeče vino:
~ 6 Sal. .
gal.
$ 3.50 8.00
16.50 30.0t
Catawba belo vino:
Sod, 6 gal.............$7.00
Sod, 10 gal............ 11.00
Sod, 25 gal............24.00
Sod, 50 gal...........42.50
* gal 25
S« gal,
»60nla^are bel° Ti»®> sed- 10 »»Ionov, $13.00. Sod 25 galonov, Sod 50 galonov, $50.00.	• ,
PolnoniVseh telj cenah je Vojmi Davek že »računan. Vina so po-m#»a|-faravna' ltar iarnčim. Naročilu je pridejati denar ali Order.
DSKA BANKA
Vložite svoj denar m obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu
anilnica
^ooo
Vlade Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois.
najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen
*	denar.' Pod vladno kontrolo.
jJ °bresti od vlog. Začnite vlogo z $1. irst National Bank
PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00
'"»MmminffmHfif
wmmmmmmm
Si
Sl.A VNQZNANI
UVENSKI POP woti žeji - najbolje sredstvo.
^ini
N
ga piješ tembolj «e ti priljubi.
^ tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
^iLiO PIYO
to
So n.aši domači čisti pridelki, koje izaeluje domača tvrdka.
Slovenic Bottling Co,
Joliet, 111
m £	""»oii *
fe^ 8875 N- W. 480, ob ntdeljali N. 844
SKOZI PUSTINJE IN PUŠČAVO.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
mehurje, napolnjene z zrakom. Stanko je vzel enega izmed teh mehurjev, ki je bil velik kot veliko jabolko, in ga je nesel pokazal Nelki.
"Glej," rekel je, "to se nahaja v "ribah. Iz nekaj takih mehurjev bi bilo mogoče narediti šipo v našem oknu."
In pokazal je na gornjo odprtino drevesa.
Za trenotek je pa še dostavil po krat kem premišljevanju: «
"In še nekaj!"
"Kaj takega?" vprašala je Nelka radovedno.
"Tudi letalne zmaje."
"Kakor si jih izpuščal v Port-Sai-du? O, dobro! naredi!"
"Naredim. Iz obrezanih tenkih bambusov zbijem okvirčke, te kože pa porabim mesto papirja. To bo celo bolje, kot papir, ker je lažje, — jn dež jih ne premoči. Tak zmaj pojde silno visoko, pri hudem vetru pa lahko leti Bog ve, do kod. .."
Tu se je naglo udaril po čelu:
"Imam neko misfel."
"Kakšno?"
"Boš videla. Ko bom še bolje premislil, ti bom poedal. Sedaj slon tako tuli, da niti ni mogoče govoriti..."
Slon je v resnici iz hrepenenja za Nelko, morebiti p atudi za obema o-trokoma, tako trobil, da se je cela soteska in vse drevje okrog nje treslo.
"Moram se mu pokazati," rekla je Nelka, "da se pomiri."
In šla je k soteski. Stanko je pa ves zatopljen v svoje misli začel govoriti polglasno:
"Nelly Rawlison in Stanislav Tar-kowski iz Port-Saida sta zbežala iz Fašode od dervišev in se nahajata..."
Tu je obtičal in se vprašal:
"Kako povedati kje?"
"Kaj, Stanko?"
"Nič, nič! Že vem: "nahajata se mesec pota na vzhodu od Belega Nila — in prosita za pomoč..." Kadar bo vlekel veter proti severu ali vzhodu, bom izpustil take zmaje, dvajset, petdeset, sto, ti pa, Nelka, mi jih boš pomagala delati."
"Letalne zmaje?"
"Da. In povem ti tudi, da nama zamorejo izkazati večjo uslugo, kakor deset slonov."
Medtem sta došla na breg soteske. Takoj je začel prestopati'velikan z noge na nogo, kimati, mahati z ušesi, gr-grati in ako se je poskusila Nelka za trenotek oddaljiti, je pričel spet žalostno tuliti. Slednjič je pričela deklica tolmačiti "dragejnu slonu", da ne more vedno sedeti pri njem, da mora spati, jesti, delati in gospSclariti v Kra-kovu. On se je pa šele pomiril, ko mu je zmetala hrano, katero je nanosil Kali, proti večeru je pričel pa spet trobiti.
Otroka sta ga krstila tega večera: "The king", ker je Nelka zatrjevala, da je bil, preden je prišel v sotesko, brez dvoma kralj vseh slonov v Afriki.
XXVII.
Sledeče dni je preživljala Nelka ves čas, kadar ni deževalo, pri Kingu, ki ji ni več branil odhajati, ker je spoznal, da se deklica vedno vrača k njemu po večkrat na dan. Kali, ki se je sploh bal slona, je gledal na to z velikim začudenjem, slednjič je pa prišel do prepričanja, da je mogočna "dobri Mzimu" očarala velikana, in pričel ga je tudi on obiskavati. King je bil prijazen tudi do njega in do Mee, toda samo Nelka je smela ž njim storiti kar je hotela, tako da se je čez teden drznila celo pripeljati k njemu Sabo. Za Stanka je bilo to velika olajšava, ker je zamogel z mirnim srcem puščati Nelkopod varstvom, ali kakor se je sam izrazil: pod trobcem slona — in je hodil brez vsakega strahu na lov, včasih pa vzel s sabo tudi Kalija. Zdaj je bil tudi prepričan, da bi jih razumna žival v nobenem slučaju ne zapustila in začel je premišljevali, kako bi jo osvobodil iz njene ječe.
Pravzaprav je že davno iznašel način, toda zahteval je od ijjega toliko žrtev, da se je vedno boril z mislijo, ali bi porabil to sredstvo, nato je pa odkladal od dne do dne. Ker ni imel s kom o tem govoriti, sklenil je slednjič Nelko seznati s svojim namenom, dasiravno jo je imel še za otroka.
"Skalo bi bilo mogtpčc razvaliti s smodnikom," rekel jc, "toda za to bo treba porabiti mnogo nabojev, to je vzeti iz njih kroglje, iztresti smodnik in narediti en sam velik naboj. Ta naboj vtaknem v najglobokejšo razpoko, ki se nahaja v sredi skale, potem pa zabijem odprtino in zažgem. Tako se mora skala razleteti na nekaj kosov in Kinga bo mogoče spraviti vun."
"Kaj pa, če bo močno počilo, ali se ne bo prestrašil?"
"Naj se prestraši!" odvrnil je Stanko živahno, "to me nič ne briga. S tabo seveda ni vredno, da bi govoril."
Vendar je govoril dalje ali pravzaprav mislil glasno:
"Ako pa porabim premalo nabojev, se skala ne razvali in porabljeni bodo zaman; ako jih vzamem dovolj, nam jih ne bo veliko ostalo. Ako nam jih pa zmanjka pred koncem poti, grozila nam bo naravnost smrt. Kajti, kako bom hodil na lov, kako te branil v slučaju kakšnega napada? Saj vendar veš, da ako bi ne bilo te puške in teh nabojev, bi bili že davno storili smrt, bodisi od Gebhrove roke ali pa od lakote. Vejika sreča je, da imamo konje, kajti sami bi ne mogli niti nesti reči, niti nabojev."
Nelka je pa dvignila prst kvišku in spregovorila z veliko samozavestjo:
Samo pri meni se dobe patentirana in garantirana sledeča zdravila: za rast in proti spadan-lu ženskih in moških las, kakor tudi za rast moških brk in brade; za revmatizem kostibolj h 11 :rgauie v nogah, rohah in križu, za rane, opekline, bule, ture in kraste, itd. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha, grrantiram $500. Pi-Site takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga od BO strani vredna 5 dolarjev za vsakega ki'j« prebere Pošljite 6 centov v murkah, nakar ran pošljem Koledar in knjižico.
JACOB WAHČIČ
1092 E. 64th St.
Cleveland, Ohio.
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zaps ogenj pojdite k
ANTONU S C H A G E X
North Chicagi Street
v novi hiši Joliet National Banka
Chicago Phone 788 N. W. Phoae W
James L. fflcCulloch
MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR.
317 Jefferson Street, nasprotf House, Joliet, I1L
DENAR SE VLAGA NAJBOLJ« IN NAJSIGURNEJE V
Prvo Hrvatsko Stedionico U ZAGREBU, CROATIA. EUROPE.
in nje podružnice v; Belavaru, Brodc na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osijekn, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju. Delniška glavnica in pričuve K 16,250,000. Nasvete in navodila pošljemo zastonj
W. C. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., J oŠ**.
Ko imate kaj opraviti a todnijo oglasite se pri meni
Geo. Svctlecich
»^»»»»»»»»»»ii
S PRVI SALUN m M ONKRAJ MOSTA Sfi K S S S S« »S S K H MIR
Chicago Telephone 3861
187 RUBY STREET, JOLIET, ILL
dobrodošli!
Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno
"HOTEL FLAJN1K"
3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNOVRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstva * najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli) NA SVIDENJE! P. & A. Phone 351-W.
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši cement, apno, S Tn dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO.
vodotočne žlebove, t«
▼se kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMO«.
Chicago Phone 225.
J. C. Adler & Co.
priporoča rojakom svojo
Mesnica Tel. 101	Joliet, Lil
C hi. Phone: Office 651, Res. 3764
Uradne ure: 9—12 a. na. 1—5 and 7—« p. m. Ob nedeljah od 10. do 12.
Dr. S-Gasparoviclk
Dentist :: Zobozdravnik
Joliet National Bank luildiag 4th Floor, Room 405.
JOLIET, :-: ILLINOIS.
i mutiiitiji iiKiium nuiHti iti uiiiii iimiiui un
Popoln red.
Značaj kakega moža. lahko presodimo po redu, v katerem ima svoje stvari. Red je potreben povsod, posebno v našem telesu. Če pripustite, da se mala neprilika tikorcnini v vašem telesu, ste morebiti s tem odprli vrata resni bolezni. Ravnajte se po našem nasvetu in uživajte ob vsaki slabosti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino koj od začetka. Takoj vam izkorenini zlo, očisti drob in mu da nove moči. Olajša vam zapeko in njene zapletljaje, pline, kolcanje, slabost in bljuvanje, izgubo slasti. Tudi zdravi ljudje naj včasih užijejo popitek, da ohranijo svoje telo v popolnem redu. Cena $1.00. V lekarnah. Jos. Triner, tvorničar, 1333-1339 S. Ashland ave, Chicago, 111.
* * *
Triner's Liniment dobro učinkuje pri okorelosti v sklepih. Prav dober je v vseh slučajih, kjer je mazilo potrebno. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in
— Denarne cene na 1. strani "A. S." so prave cene — ne previsoke, ne prenizke, ker vemo, da vsakdo rad plača pravo ceno.
immmmmmmm
T »♦»♦GERMAN**** i
I Loan & Savings Batik
MARTIN WKSTPHAL • m N. Bluff Stra.t	JOLIET. ILL.
mwmnnnmmnw
Urada telefon Chicago juo Stanovanja telefon Chicago 8247
JOSIP KIE P EC
JAVNI NOTA a 1806 N. CMoago 6t.	JOLIET, ILL.
Joliet Stssm M House
*ggf<Mi*M] Cleaners and Djrw •TRAKA * CO.
Office and Works, 641-644 Cass
Chicago Phone 4444, N. W. 488.
N. W. Phone 420.
MARTIN ZAGAR
Gostilna
Moen Ave. :: Rockdale, I1L
Vljudno vabi rte rojake, Slovence if Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOSLII
Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne
pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje potteeieni. Fino pivo, najboljša vina in smodkt.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
M. d. POSTELANCZYK. klerk in tolmač.
Geo. Flajnik, lastnik
3329 Penna Ave. Pittsburg, Pa.
John Grahek
...Gostilničar...
Točim vedno sveae pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET, ILL.
R. F. K0MPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT
Jjf*
V So. Chicago, Ills.: Soba 218 — 9206 Commercial Ate. Telefon: South Chicago 579.
,MICHAEL mm\
106 Loaghran Bldg. |
Ca*i and Chicago Sit. JOLIET
Pcsojnje denar na zemljišča.
Insurance vseh vrat
Surety Bonds. Steam Ship Agent Both Phones SM.
ZJ^i
PISMENI PAPIR,
KUVERTE,
NAKAZNICE,
BOLNIŠKE LISTE
IN PRAVILA
▼ slovenskem in angleikem je-«iku, ter vse vrste tiskovine, oglase in knjige pišite na največjo slovensko unijsko tiskarno v Ameriki:

Amerikanski Slovenec
JOLIET, :: ILLINOIS
DELO JAMČIMO,
AMERIKANSKI SLOVENEC, 12. MARCA 1915.
MOMENTI
Spisala Kmetamarija.
I.
"Pomislite, gospa, tisti gospod z rdečo brado je umrl..."
"Aaaa — ni mogoče — !" "Da — da —; to je bil tisti, veste, ki je dan na dan hodil mimo naše hiše v kavarno."
"Spominjam se, kaj pa je bil?" "I no — pisatelj. Celo mesto govori o njem sedaj. In vence kupujejo—'' "Pa ko je še živel, menda niso hodili preveč za njim. Zdi se mi, da so dejali, da se mu malo — meša —!"
"I no, gospa, meša — seveda; saj veste, da se dandanes meša vsakomur, ki piše take stvari. Ah, tisti romani, pač, tisti iz prejšnjih časov. Sedaj pa
—	človeku se dremlje..."
■"In gabi. Oh, gospa, take besede!
—	Pa pustimo! Torej bo imel celo vence?"
"Da; so že kupljeni. Jaz sem tudi že dala par kronic — saj veste — narodna dolžnost —" "Lep pogreb bo —" "O, gotovo. Ce bo ostalo lepo vreme, vzamem novo .črnožametasto o-bleko. — Ah — krasna je —" "Imate novo?" "Da."
"Ah — pokažite!" In obe dami sta odšli v sobo gledat «ovo žametasto obleko za pogreb — literatov. Seveda, če bo lepo vreme— snhm —.
II.
"Glejte tam tisto sliko. Skoro sme *no'—", opozoril je gospod uradnik drugega gospoda, tudi — uradnika.
"Ah — neznosno. Samo pike m črte — a tako kričeče barve —" "Kaj ne. In naslov?" "Št. 99." "Da." "Poletje." "? ! ?" "Da."
"Klanjam se!", prijadra drug gospod z dolgimi lasmi.
"Klanjam se. Vaše delo to, kaj? Krasno je — res izvrstno." "Potrudil sem se." "Vidi se. Izborno." Gospodje si v svoji resnicoljubnosti segajo v roke.
III.
... in žalostno — zamolklo so doneli zvonovi. Pomikala se je črna vrsta ljudi. Tik za rakvo je stopala deca ttmrle. Očeta so bili odnesli že dokaj let preje. Suhi, upadli obrazi so $ strmeli v svet, in oči so gledale, kakor ' iz groba.
Da bi ne bilo toliko siromaštva! — Ah glejte! — In padajo trume dan za za dnem, trume ljudstva, v ono bedo, ono neizprosno bedo — in tavajo ondi v smradu in gnjilobi — kakor ta deca! Kam bo šla! In čemu vse to? Ah — ni denarja! — In vendar pelje zlata žila denarja po parketih in baržunih, in usipljejo se cekini po široki in bahati cesti.
In zopet — umirajo duše gladne na lepoti, ker nimajo oči, zakaj, ni ga bilo, ki bi jih jim malo — odprl.
Sam glad, mraz — in sama smrt...",
—	je bral gospod v leposlovnem listu, si obrisal s servijeto usta in zopet jedel dalje klobaso z zeljem.. .
IV.
Predavatelj predava ravno o nekem unrlem umetniku. Hreščeča luč.
Dame: Klobuki — peresa — gibanje glav — šepetanje.. .
Gospodje: Kašljanje, motreči pogledi...
Predavatelj: ... in v njegovi duši se, je vžgala luč svetega ognja — in..."
Gospa o ospredju gospodični tik nje: "Pri nas je nova luč. Ah, ta elektrika
—	je za nič."
Gospodična: "Kaj ne, milostljiva." Predavatelj: "Tako je žrtvoval na žrtveniku vse svoje moči v prid in blagor duš, onih duš, ki hočejo kvišku — a nimajo moči..."
Gospa: "Grozno slabo • izgleda zdaj naša Elza. Se vam ne zdi? Pa bo že, oh, saj izpije toliko čokolade! Pomaga to!"
Gospodična: "Kaj ne, milostljiva." Predavatelj: "In hodil je ponosno svojo pot. — Ni se bal, če.. ."
Gospa: "Naš Ilansi! Ah — kako mu pristoja uniforma. Krasno — res." Gospodična: "Kaj ne, milostljiva." Predavatelj: "Pa bile so težkoče na potu. Strmo — strmo."
Gospa: "Veste, in hodi naš Ilansi po hribih, kakor koza — veste. In veselje imam."
Gospodična: "Kaj ne, milostljiva." Predavatelj: "Pa hvaležni mu bodimo. In zakličimo mu: Slava."
Gospa: "Slava! — Zares — krasno je sedaj govoril!"
Gospodična: "Kaj ne, milostljiva." Finita la comedia.. .
V.
Koliko let *te že učiteljica, gospo-v dična?"
"Pet let."
"Lepo število."
"Da — čisto lepo."
"Pa ste vedno v hribih?"
"Vedno."
"Vam ugaja?"
"Zelo lepo je."
"Da — to mi je vse. In pa zdrava, tečna hrana, črni kruh, mleko. — Vse sveže, pomislite!"
"Da, to je največ — in že zato se Izplača živeti pet let na kmetih."
"Da, in vesela sem. — Čez par let se pa tako omožim in pridem v mesto.'
"A? — In dobri zrak — in zdrava, tečna hrana — in priroda?"
"Ah, lepo vas prosim! — Saj born vendar v mestu!" "A tako —"
VI.
"Torej — klanjam se. Hvala lepa!" "Torej — klanjam se. Hvala lepa!" "O, prosim — čemu?" "Ah, tako izborno je bilo. Samo vi imate kaj takega."
"Malenkost. Samo, da ste prišli — zelo me je veselilo." "Hvala za prijaznost." "Lahko noč."
"Klanjam- se."
* * *
"In da je ravno danes prišla — sit-
nica sitna. In toliko je šlo. Ah ja..." * ■ ♦ ♦
"Da je ni sram! — Taka postrežba! Skopost! — V grob bo odnesla. Ah ja..."
SiE
i Ifi
IZ VOJNE.
(Iz "Slovenca".)
30 ZASTONJ
BADAYA
ZASTONJ 3O
20
DA LJUDSTVO TEMBOLJ SEZNANIMO Z NAŠIMI FINIMI 14K GOLD FILLED URAMI, KI SO OD TOVARNE JAMČENE ZA 20 LET, Z SVETOVNOŽNANIM KOLESOVJEM, smo sklenili prodajati jih po $5.50, a k vsaki uri dodamo še 30 sledečih daril: Importirana odprta ura (Model), Bracelet, ženski prstan, orgljice, verižica in privesek, mesh-bag, moški prstan, uhani, breast-pin, locket in chain, križ, nož iz najboljšega jekla, 32 cal. revolver (Model), krasne ženske pins, scarf-pin, cuff, shirt in collar buttons.	, .
KDOR IZREŽE TA OGLAS in pošlje nam z 25c vlogo (v znamkah in cvenku) ter piše ali hoče moško, ali žensko uro, MU POŠLJEMO TAKOJ KRASNO 14K GOLD FILLED URO z pismeno garancijo za 20 let in 30 navedenih daril, najboljše kakovosti z uro popolnoma zastonj.
Ko sprejmete pošiljatev in ste jo pregledali ter ste zadovoljni, da je ura in darila vredno več kot $25.00, boste plačali še ostalih $5.25 in 35c ekspres. Ce ne bote zadovoljni povrnemo denar. IZ KANADE se mora ves denar poslati vnaprej. Pišite na:
NEW YORK WATCH CRED. CO., Gerken Bldg., West Broadway, Dept. B. 33, New York, N. Y.
w s s s s s m m Si ffi^SčiSjSi
Junaški naši fantje love Ruse.
Dragonec Jože Lah (od 5. polka) iz Komende piše z bojnega polja z dne 25. januarja 1915: Hvala Bogu, še sem zdrav in vesel tukaj na bojnem polju. Kar nas je zdravih fantov, smo sploh veseli, zapojemo in zavriskamo še bolj kakor Vi doma. Jaz sem se že tako privadil, da se mi prav nič hudo ne zdi. Seveda vedno ni tako. Kadar frče svinčenke okoli glave ,tistikrat se nam pač ne ljubi peti, ampak smo tiho kakor mačka, ki čaka na miš. Pretečem mesec dne 17. smo bili na patro-li. Bilo nas je 8 in smo vjeli 56 Rusov, jaz sam sem jih 15 in telefonski aparat. Upam, da jih bomo še.
Pojoč v boj in pojoč iz boja.
Rihard Drolle, dragonec 5. dragon-skega polka, piše svojima sestrama v Ljubljani dne 12. januarja:
Dragi sestri! Vajino pismo z dne 6. januarja sem z veseljem prejel. Tudi jaz sem Vama v zadnjem času večkrat pisal — sta li prejeli moja pisma? — Včeraj na večer smo prišli vsi izmučeni, in sneženi s patrulje. Kaj se zmisli Laščan (korporal)? Vzame harmoniko, drugi trompeto in že smo imeii godbo. Laščan je rekel: "Danes smo utekli smrti, bodimo veseli!" In vsi so zapeli:
"Ko na polju rožce razcveto, fantje iz vojske dam gredo..."
Čeravno trpimo, smo vseeno vedno dobre volje in veselo pojemo, ko gremo v boj in ko gremo iz njega. Srčen pozdrav! Rihard."
V bosenskih šumah na straži. Trije sveti večeri. Kapelica iz hoj.
Okoli ognjev.
Zadnjič smo sporočili majhen odlomek iz pisma četovodje-črnovojnika M. D., kako so preživeli sveti večer in sveti dan; pozneje je poslal širše pismo, iz katerega bi to-le utegnilo zanimati. Piše bratu v Ljubljano: "...Tudi na Silvestrov večer in pred sv. tremi kralji me je zadelo, da sem stražil v gozdu, obakrat na istem kraju. Pet mož nas je bilo. Zakurili smo ogenj in se greli. Misli so nam seveda uhajale na dom, k drijeinicam, ženam, o-tročičem. Slonel sem na borovcu in premišljeval o vas, ki ste zbrani doma okrog jaslic. Res, daleč proč smo od vas, daleč od ljudi, v samoti, ali ljubi Bog nas ni zapustil: prišel nas je sam Jezus obiskat v našo samoto, ko smo imeli enkrat sv. mašo v gozdu. Pod. nadzorstvom narednika g. Medena (do ma z Rakeka) smo naredili kapelico iz vej in hoj, kakršup smo pač vedeli in znali. Maševal nam je vojaški g. duhovnik, doma od Gorice, pa ne vem, kako se piše. Ne morem ti popisati, kako milo nam je bilo vsem, ko smo sredi take gošče in pušče bili navzoči pri sv. maši! Ker smo po kompanijah ločeni; je bila enkrat ena, drugič druga itd. ondi pri sv. maši. —-Pa tudi drugače je naše življenje tukaj zanimivo. Ko bi nas videl ponoči, pri kakšnih petih ognjih sedimo, pipe v Ustih in vsak ve toliko povedati, kaj je Čez dan videl in izkusil, kako se je bojeval, kako je v jarkih ležal, kako je časih trda šla za skorjico hleba itd. Sila uči moliti, pa tudi drugih umetnosti. Zdaj zna skoraj vsak pri kompa-niji žganjce skuhati, samo če imamo moko. Hej, kako nam gredo v slast! Kako sem pred kratkim enemu tovarišu, I.. Š., ki je zdaj na Kranjskem v bolnišnici, življenje rešil, ti povem, ko se vidiva. Srčno pozdravljeni vsi! M. D., 7.-27. črnovoj. polk.
Tudi Rusi poznajo tretji vojni zbor kot "železni zbor".
I .M. iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju, od 87. pešpolka, piše s severnega bojišča: Med našimi ujetniki so bili tudi ruski častniki. Eden nas je vprašal, kakšen kor smo. Ko smo mu povedali, je rekel: "To je tretji kor, ampak "železni" kor! Zato iue tem bolj žalosti, če nekateri nerazsodni ljudje zabavljajo čez Slovence. Nedavno sem slišal, ko je rojen Slovenec zabavljal čez Slovence! Naš gospod stotnik mu fr odvrnil: "Jaz pa mislim, da so Slovenci najsrčnejši", in moral je utihniti. To je res žalostno, da se še najde dosti takih ljudi, in mislil sera si: Jakec, ko bi ti to rekel v pošteni gostilni, ne bi pet srečno odnesel. Se ruski čast-
niki so se izjavil: to je "železni" kor, ki je skoraj ves slovenski.
Mornar s "Zente",
Slovenec Metod ...... je pisal svojim
staršem naslednje pismo:
Po preteku treh mesecev Vam zopet pišem. Vem, da ste bili v strahu zaradi mene, ker niste vedeli, kje da sem; a jaz sem v tem času mnogo prestal. Sedaj sem brez skrbi v dobrih rokah; ni Vam treba prav nič skrbeti zame. Zdrav sem, hvala Bogu. Kako se je "Zenta" potopila, Vam drugič opišem samo to vedite, da sem v 6. urah preplaval 8 km med padanjem granat strašnega artiljerijskega ognja, ki ie trajal neprestano 40 minut." Dovolj o tem za danes. Kako je doma? Šteli vsi zdravi in doma? Delajte na polju, kar morete, da se kaj pridela ,ker ta vojna bo dolgo trajala. Ostanite zdravi in z Bogom!
Naslov: Budva— Sv. Štefan. "Uljar-ska zadruga", Črnagora.
TTstersrite Smrtni lEIrlotoTool!
Glejte na ta svarilni znak, ker nevarnost je blizu.
Hrbtobol pomeni več kot navadna bolečina. To je znak strupa v obistih in prebavnih organih.
CAWSWJW? VELIKA PONUDBA § H	'
M Ti »lik« in spred-1 nji del avoja
NEBO cigaret i tjaU pr«T toliko* feot poleent»yE»J BO	V go--'
ftmni ali darilih. Rdeči kwn va iToiu.
(Ttiif oltar
Dm. II. ms!4
P. Lorillard Co., Hew Yirk City
wvwj" * - v»vA%V"f
DRUGI IN TRETJI ZVEZEK IMENIKA
padlih, ranjenih in vjetih naših voja kov v sedanji evropski vojski.
Sestavljen po izvirnih poročilih vojnega ministrstva s ozirom na tretjt zborno poveljništvo (corps) pri ka tereni službujejo izključno skoraj sam Slovenci. Tu so navedeni vojaki ljub ljanskega, spodnje-štajerskega, spod-nje-koroškega, tržaškega i. t. d. peš polka; naših lovskih bataljonov, dra-gonskega in domobranskih polkov; Slovenci drugih oddelkov in vojnt mornarice, skupno nad 4000 imen Vkupno je-dozdaj navedenih nad 5000 ponesrečencev v vojski. Pri nekaterih vjetih je nhvedcno, kje se nahajajo i vjetništvu a pri nekaterih padlih na eden je celo grob, kjer so pokopani.
Cena za 2. in 3. zvezek je 35 centov za vse tri do zdaj izšle zvezke, ki obse gajo 200 strani, pa samo 50 centov Naročila in denar pošljite na: FELIX M. DOLINAR 45 Vesey St., Dept. S. New York Kdo želi razprodajati imenike, naj pi še po pogoje.	lmo—ev. is.
"To je resnična mizerija."
' Kadar vas hrbet začne boleti, je to naravni signal boleziy, Ne mažite, temveč odbijte pravi vzrok.
Dobite si zavoj Holister Rocky Mountain Tea in ga jemljite 2krat na teden cel mesec. To vam da novo življenje, ker izžene. strup iz sestava, hrani in okrepča kri, želodec in obisti uredi v pravo delovanje.
Ne čakajte, da zbolite. Vstopite in dobite zavoj v lekarni takoj. Cena 35c.
POZOR, ROJAKINJEI
Ali veste, kje je dobiti najboljie m< so po najnižji ceni? Gotovol V mešaj;
J. & A. Pasdertž
se dobijo najboljše sveže is prek* jene klobase in najokusnejše nmr Vse po najnižji ceni. Pridite torej poskusite naše meso.
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$10.50
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za........................$10.5®
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za............
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ..................
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.5® S. L. C. Monogram, Bottled in Bond, Quarts, zaboj (12 stekl.) za $1°-®®
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...........................
Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ...........................$12.00
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................'7.0®
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in
50 galonov, galon po............................................'
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v sloveč skem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois
Niske cene i* dobra postrežba nate geslo.
W. H. KEEGAN
POOREBNIK.
Slovenci ▼ L* Sail* i« okoli«: K* dar potrebujete pogrebnika s« obrate na to tvrdko in prepričani bodita, <fc boite najbolj« postrtieni, ker ta saro< jc najboljii t«r mnogo eanajli Vo< drugI
V slučaja potreb« r«MIncgn (ambulante) pokličite nas po na, ker smo vedno pripravljeni — ft dnavi in poaoči.
Vn dalo janslaao. POSTREŽBA TOČNA VSAK Cm
W. H. KKKOAN, T«l«fona It 100 — vsak Or. M na« Joltet It, ta
Ne pozabite torej obiskati nas t našej mesnici in groeeriji na vogala Broadway and Granite Streets
Joliet, ill.
PIVO V-STEKLENICAH.
Co*. Scott and Clay Sta. Both Tel ephonos 26. JOLIET, ILL***0**

Chle. Phone 2708. N. W. Phone 111?
Union Coal €c Transfer O
515 CASS STREET, JOLIET, ILL. I^ifino mid Furniture Moving
Chicago tel. 4313.	1	Northwest«« *
Podpirajte trgovce, kateri imajo ogl*5 v Amer. Slovencu.
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se Imeuuje
EAGLE EXPOEj
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
S. Bluff St., Joliet, il
Ota telefon 405