Stev. 272,__
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi *e ne vračajo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorclj !ista .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Agiškeg* št. 2<x Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta ................. 1J—
za tri mesece.................
za nedeljsko izdajo za celo leto....... 5J•
za pol leta.........................M0
V Trstu, v soboto, 30. septembra 191 S.
Letnik XI?.
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po Q vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v široliosti ene kolona
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 viii.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........T ......mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaJjna vrsta.......: . . . . . 2.-^
Mal/ oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti". Naročnina lr reklamacije se pošiljajo upravi tista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti1 — Plaća in toži se v Trstu. Uprava In inaeratni oddelek se oanajata v ulici Sv. Frančiški A»iŠkega St 20. — PoitnohranilniČai račun & 841.652
Pregled najnovejši dogodkov.
Italijanska bojišča. — Na Krasu močan artiljerijski in minovški ogenj. Na Tirolskem laški napadi zavrnjeni.
Ruska bojišča. — V Karpatih boji; položaj neizpremenjen. Dalje proti severu nič posebnega.
Romunska bojišča. — Pri Sibinju Romuni vrženi v gore. Bitka še ni z^lju-čena. V Dobrudži položaj neizpremenjen.
Albansko-macedonska bojišča. — Ne-izpremenjeno.
Zapadna bojišča. — Boji ob Sommi uplahnili. Sovražni napadi ob majhni izgubi tal odbiti.
Turška bojišča. — Nič posebnega.
Razno. — Grška na razpotju. Drugi del Bethmann-Hollwegovega govora.
Italijanska bojišča.
DUNAJ, 29. (Kor.) Uradno se razglaša: 29. sept. 1916.
Italijansko bojišče. — Na kraški planoti močan italijanski topovski in minovški ogenj proti našim postojankam in za njimi ležečim okolišem. Na fronti v fleimski dolini fe sovražnik včeraj popoldne pod zaščito goste megle napadel Gar-ainal in vrh Cima Busaalta. Zavrnili smo ga. Vrh Cimona sovražnik trajno obstreljuje z lahko in težko artiljerijo. Našim vrlim četam se ie posrečilo ob velikih težavah izkopati in rešiti še sedem Italijanov, ki so bili popolnoma izmučeni. Namestnik načelnika generalnega Štaba." pl. Hofer, fml.
Ruska bojišča.
DUNAJ, 29. (Kot.) Uradno se razglaša: 29. sept. 1916.
Rusko bojišče. — V Karpatih se boj nadaljuje. Položaj je neizpremenjen. Pri armadi generalnega polkovnika pl. Tersztyanszkega je bilo predvčerajšnjim vseh skupaj zajetih 41 ruskih častnikov, nad 3000 mož, 33 strojnih pušek In dva topa.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 29. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 29. sept 1916.
Vzhodno bojišče. — Princa Leopolda Bav. fronta: Izvzemšl brezuspešen slaboten ruski sunek severnozapadno Go-duziškov in mestoma oživelo strelno delovanje, nič dogodkov. Število 27. septembra pri Koritnici ujetih Rusov se zvišuje na 41 častnikov, nad 3000 mož, plen pa na 2 topa in 33 strojnih pušek. — Fronta nadvojvode Karla: Boji v Karpatih se nadaljujejo. Nič posebnih dogodkov.
Prvi generalni kvartirmojster:: pl. Ludendorff.
Romunska bojišfe.
DUNAJ, 29. (Kor.) Uradno se razglasa: 29. sept. 1916.
Romunsko bojišče. — Romuni so bili potolčeni pri Sibinju. Vrhovi južno in jugovzhodno mesta so no hudih bojih prišli v roke zveznih čet. Bitka še ni zaključena.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 29. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 29. sept. 1916.
Sedmograško bojišče. — Sovražni odpor v sibinjskem odseku je onemogel. Romunske sile so vržene proti gorovju.
Balkansko bojišče. — Položaj je neizpremenjen.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Novi načelnik bolgarskega generalnega štaba.
SOFIJA, 28. (Kor.) Podnačelnik generalnega štaba, polkovnik Lan kov. je bi! imenovan za načelnika generalnega štaba. Njegov prednik, general Zostov, je, kakor znano, umrl v svoji službi.
PCD LISTEK
Njegov čas.
Roman. Iz angleškega.
—	Prav nič mi ne poveš o svojem po-n očne m izletu k sfingi, Tamara, — je dejala čemerno Millicent Hardcastlova pri zajtrku. Obe ste bili oblečeni še v jutranjih oblekah in ste zajtrkovali skupaj. — Ali je bilo lepo? Ali so bili že odšli vsi turisti?
—	Čudovito lepo je bilo! — je odgovorila Tamara. Naslonila se je v naslanjač in sanjavo zrla v daljino. — Turistov ni bilo več in ona samota mi je dala povod, da sem razmišljala o marsičem. Millicent, kako vsakdanji ljudje smo vendar!
Mrs. Hardcastlova jo je pogledala začudeno, da, skoraj užaljeno in je v visoko vzdignjeni roki balancirala svojo čašo.
—	Da, le čudi sc, Mili; toda res je pa vendarle! Vsak dan delamo isto, danza dnem mislimo isto, skratka, čisto navadni, neinteresantni ljudje smo.
Letalski napad oa Dukarešt.
AMSTERDAM, 28. (Kor.) »Tijd« javlja iz Bukarešta, da je bilo pri napadu nemških zrakoplovov v ponedeljek vrženih 50 bomb na mesto. 50 ljudi, med njimi žene in otroci, je bilo ubitih.
Albansko - macedon-sko bojište.
DUNAJ, 29. (Kor.) Uradno se razglaša: 29. sept. 1916.
Jugovzhodno bojišče. — Ne-izpremenjeno.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
BEROLIN, 29. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 29. sept. 1916.
Balkansko bojišče. — Položaj je neizpremenjen.
Prvi generalni kvartirmojster: pl. Ludendorff.
Zapadna bojišča.
BEROLIN, 29. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 29. sept. 1916.
Zapadno bojišče. — Fronta bavarskega prestolonaslednika: Po krvavi zavrnitvi sovražnih napadov 27. t. m. je sommska bitka včeraj bistveno upadla. Krepak angleški napad med Ancro in Courcelettom smo na njegovem zapadnem krilu odbili v boju moža proti možu, opu-stivši majhne dele jarkov; severozapadno in severno Courceletta je razpadel v našem ognju. Slaboten napad pri Eaucourt L' Abbaye se ie tudi Izjalovil.
Prvi generalni kvartirmojster:: pl. Ludendorff.
Turška bolitta.
CARIGRAD. 28. (Agence Tel. MIHI.) Glavni stan javlja:
Feiahijska fronta. — Razmeroma močno obojestransko streljanje.
Perzijska fronta. — Na cesti Hamadan—Kas vir se je dogodil spopad poizvedovalnih oddelkov nam v prid. Na levem krilu smo zavrnili slaboten sovra žni napad.
Kavkaska fronta. — Na desnem krilu spopadi poizvedovalnih oddelkov in od časa do časa artiljerijski dvoboj. Ujeli smo nekaj mož. V središču smo s protina padom zavrnili napad, ki ga je izvršil sovražnik v okrilju megle in sneženja. Na levem krilu smo zasedli del sovražne predstražne črte._
Uradna sovražna poročsia.
Italijansko uradno poročilo.
DUNAJ, 29. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba:
27. septembra 1916. — V astiški dolini smo v noči na 26. t. m. z uspešnim nastopom naših baterij utišali močno artiljerijsko delovanje proti našim postojankam. Severno laghijske kotline (potok Zara, posinska dolina) se je oddelek naših z drznim napadom polastil vzvišene postojanke med Monari in Tovo. Na ostali fronti artiljerijski boj. Sovražnik je razvijal posebno delovanje proti glavnim, po nas osvojenim oporiščem na kotah 108 in 144 na kraški planoti. Prošlo noč se je posrečilo enemu naših vodljivih zrakoplovov po boju z močnimi zračnimi strujami dospeti nad kraško planoto, kjer je po cesti Komen—Kostanjevica korakajoče čete in kolono voz obmetal z bombami. Zrakoplov se je, dasiravno so ga odkrili sovražni žarometi in ga je srdito obstreljevala artiljerija, nepoškodovan vrnil za naše črte.
Vesti iz GrSke.
Stvar za kralja izgubljena?
Iz Lugana se poroča: Tik pred odpo-slatvijo poročila, da je grška vlada sklenila intervencijo ob strani četverozaveze, riše atenski poročevalec milanskega »Se-cola« v brzojavki 27. t. m. zjutraj položaj
—	In do tega zaključka si prišla, ko si gledala sfingo? — je vprašala mrs. Hardcastlova.
—	Da, — je odgovorila Tamara in zardela. V vsem svojem življenju ni znala zatajiti nobene skrivnosti. — Sedela sem tam v pesku, Millicent, nasproti čudovitemu kipu, in zdelo se mi je, da se mi smehlja in se roga vsem malenkostnim stvarem. Zazdelo se mi je naravnost smešno, da smatramo za tako važno, kar govori in misli svet. Nehote sem se spomnila onega časa, ko sve bili skupaj v Draždanih. Kako dolgočasno je bilo najino življenje odtlej! Ti imaš otroke, zato je bilo tvoje življenje bolj izpolnjeno kot pa moje. Pravzaprav pa nisve delali nič drugega, kot da sve se pasli — kakor ovce!
Sedaj pa se je mrs. Hardcastlova skoraj ujezila.
—	Ne morem biti tvojega mnenja, — je dejala. — Življenje nama je prineslo veliko lepega in prijetnega, in upam, da sve obe storili svojo dolžnost.
Tako je bila stvar končana. Ni bilo dvoma: svojo dolžnost ste storili obe.
v Atenah kot skrajno kritičen za vlado in kralja Konstantina. Gibanje v prid intervenciji narašča ogromno, odkar je Veni-zelos prestopil Rubikon. Reči se more, da je sedaj kralj Konstantin že izgubil igro. Monarhija se nahaja na strahovitem razpotju: ali naj udari proti Bolgarjem in Nemcem, ali pa naj se umakne pred gibanjem, ki more vsak čas obroditi proglasitev republike. Gibanje je ©bjelo skoraj vso armado, pred vsemi pa mornariški in armadni.generalni štab. Načelnik generalnega Štaba, Moskopulos, je predlo-žjl kralju po več sto častnikih podpisano spomenico, v kateri se zahteva takojšnja intervencija, da se Grška obvaruje pogube.
K vstašem prešle Čete.
»Secolo« poroča iz Soluna: Pod poveljstvom polkovnika Hristodulosa se nahajajoče čete štejejo 20.000 mož. Čete so opremljene tudi z artiljerijo. Sarrail je uvrstil te čete na strumsko fronto, kjer se bodo skupno s Srbi in Francozi borile proti Bolgarjem.
Izprememba v ministrstvu?
»Frankfurter Zeitung« javlja iz Londona: »Times« poročajo, da je grška vlada pripravljena odpustiti ministra Rufa in Vokropula, da bi zopet pridobila zaupanje entente. Grška da je zahtevala izpraznitev Drame, Seresa in Kavale.
Grki proti Italijanom.
»Neue Ziircher Zeitung« javlja iz Pa-trasa. da je prihod Italijanov v Solun bolj užalil grški čut, kot prodiranje Bolgarjev. Pravilno presojajoč razpoloženje se pri nabiranju reševalne armade tudi poudarja, da so patrijotična stremljenja naperjena proti italijanskim vsiljencem (?). Agitacija proti Bolgarjem poteka brez posebnega uspeha.
Najnovejše vesti.
Vojna proti osrednjim vlastim.
LONDON, 28. (Kor.) Vest »Corriera della Sera« iz Aten s snočnjim datumom ponavlja, da je grška vlada sklenila vojno ob strani ententnih vlasti, da bolgarske, po turških in nemških krdelih ojačene čete prežene z grških tal. Sklep pa se je še zatajeval, ker se je pričakoval odgovor, ki naj bi prišel Grški iz ententnih glavnih mest. Ce bo odgovor ugoden, sestavi Venizelos v Atenah nov kabinet. V ostalem pa Venizelos, če ga v tem ne pokliče kralj v Atene, težko da pred štirinajstimi dnevi pride v Solun.
Grški kronski svet.
AMSTERDAM, 28. (Kor.) Londonski »Daily Telegraph« javlja iz Aten: Iz včerajšnjega kronskega sveta se poroča, da so se ga udeležili krali, ministrski predsednik, minister zunanjih stvari, načelnik generalnega štaba, Moskopuls, in vsi generali. O razpravi se ni sporočilo nič.
Položai v Atenah.
LONDON, 28. (Kor.) »Dai!y Chronicle« javlja iz Aten 27. t. m., da je glavno mesto prvič v dolgi dobi krize res razburjeno. Dospele so prve vesti s Krete, iz katerih izhaja, da sta bila Venizelos in Konduriotis na Kreti sprejeta z izrednim navdušenjem. To napravlja, kakor se zdi, globlji vtisk, kot pa Venizelosovo in Konduriotisovo odpotovanje. Celo odločni Venizelosovi nasprotniki ne morejo sedaj prezirati gibanja. Velik vtisk je napravil sklep otoka Mitilene, da se priključi revolucionarnemu gibanju, potem proglas atenskega častniškega zbora, priključitev dveh grških vojnih ladij zaveznikom in nastop častnikov v Patrasu in Krfu, ki niste liberalni središči.
Venizelosova izjava.
PARIZ, 28. (Kor.) »Temps« javlja iz Aten 27. t. m.: Venizelos izjavlja v listu »Patris«: »Gibanje, čigar vodstvo sem prevzel skupno z admiralom Kondurioti-som, je po svojem bistvu čisto nacijonal-no. Nočemo odpraviti vladne oblike, temveč pripravljati obrambo v Macedoniji. Status quo v Atenah s svojimi civilnimi in vojaškimi oblastmi ostane nedotaknjen.
Po zajtrku ste hoteli zadnjikrat pojahati na oslih v okolico. Zvečer ste morali biti zopet pravočasno v Kairi zaradi plesa pri kedivu, kjer ju je kot imenitni Angležinji uvedel angleški konzul. Prihodnje jutro ste nameravali odpotovati v Evropo.
Mrs. Hardcastlova ni mogla ostati dalje časa vstran od svojih otrok. Njeno potovanje je trajalo le kratke štiri tedne; danes je bil 27. decembra in mož in otroci so jo klicali domov.
Kar se tiče Tamare, je mogla storiti, kar je hotela. Najmanjši povod bi ji bil zadostoval, da bi bila ostala v Egiptu. Toda usoda ni hotela tako. — Jahajve po peščeni poti tjagori, Millicent, — je dejala, ko ste prišli skozi hotelska vrata. — Tam še nisve bili nikoli in rada bi vedela, kam vodi ta pot. Morda se nama pokaže od tam gori popolnoma nov razgled.
In tako ste krenili po peščeni poti. Tamara si ni bila na jasnem, kaj si je upala najtL Jahali ste dalje in ste končno dospeli do majhne ograje, ki je obdajala hi-
Ce hočejoAtene vztrajati na svojem stališču, pojdemo sami dalje.« — »Temps« javlja nadalje: Gunarisovi pristaši so se na zborovanju pod Gunarisovim predsedstvom izrekli za opustitev nevtralnosti.
Vojne ladje prestopile k ententi.
PARIZ, 28. (Kor.) Agencija Havas javlja iz Aten: Poleg obrežne križarke »Hydre« so se baje tudi sestrinski ladji »Spetrai« in »Psare« poleg štirih torpe-dovk priključile zavezniškemu brodovju.
Princ Andrej brzojavno poklican iz Angleške.
ATENE. 28. (Kor.) Princa Andreja grškega. ki se je nekaj Časa sem mudil na Angleškem, da bi tamkaj zastopal interese grškega dvora, je kralj Konstantin brzojavno poklical v Atene.
Oklic grških rezervnih častnikov na narod.
ATENE, 28. (Havas. — Kor.) Grški rezervni častniki so naslovili na narod oklic, v katerem ga opominjajo, da pohiti pod zastavo armade narodne obrambe. Oklic ima 146 podpisov.
Povodom prihoda Venizelosa v Kanejo so bile ulice gosto napolnjene po veliki množici ljudstva, ki je vzklikalo osvoboditeljem. Bivši poslanec Zuridis ie pozdravil Venizelosa in admirala Konduriotisa v imenu naroda. Dejal je, da je volja naroda, da se stvori vlada pod predsedstvom Venizelosovim in da se admiralu Konduriotisu poveri vodstvo narodnega boja. Venizelos je povzel nato besedo ter je izjavil, da je naslovil na fcralja oklic, v katerem mu je svetoval, da usliši želje naroda. Nato si je Venizelos ogled *1 čete. Vlada ponolen red. Vedno več č ikov atenske posadke in iz province se pridružuje narodnemu gibanju. Več častnikov in vojakov patraške posadke se nridruži narodnemu gibanju ter odpotuje v Solun.
Samo še par dni časa za premislek.
LUGANO, 30. (Kor.) Grški poslanik v Rimu je imel razgovor z italijanskim ministrom za vnanje zadeve.
List »Athinai« doznava, da ima grška vlada samo dva do tri dni časa, da izvoli svojo pot, dočim se preko Londona že napoveduje predstojeća izročitev ultimata.
Revolucijonarno gibanje med častniki
se širi.
ATENE, 30. (Reuter. — Kor.) Vkljub strogim odredbam mornariškega ministrstva se vstaško gibanje v mornarici širi. Poveljujoči kapitan v letalskem taborišču faleronskem se je pridružil revolucionarnemu gibanju. Doslej nevtralno misleči Častniki, kakor n. pr. general Kallaris.. označajo za potrebno, da se opusti nevtralnost. General Danglis se je pridružil revolucionarnemu gibanju.
Nova vlada na Kreti.
LONDON, 30. (Kor.) Daily Telegraph« poroča iz Kaneje: Od 9000 ljudi obiskano zborovanje je sprejelo resoluciio, ki pravi: »Oboroženo zborovanje krečanskega naroda, sklene, da naj Venizelos in Konduriotis tvorita provizorično vlado. Ta dva moža se pooblaščata, da sprejmeta na-daljne osebe v vlado.« Venizelos je izrekel zborovanju svojo zahvalo ter je dejal: »Mi želimo, da sedaj krona na željo naroda samega ukrene, da bo narod edinstven pošel v boj. Ako se pa ta želja ne bi izpolnila, prisegamo, da zastavimo vso svojo energijo, da izvršimo vaše naročilo.« Po zborovanju je nova vlada sprejemala v gubernatorskem poslopju. Provizorična vlada na Kreti bo imela neomejeno pravico, da organizira bojne sile ter jih pridruži ententnim četam.
nemški Mm\ zbor.
BETHMANN - HOLLVVEGOVA IZJAVA.
BEROLIN, 28. (Kor.) Državni kancelar je nadaljeval:
Na bojiščih divja hud boj na vzhodu, zapadu in jugu. Od začetka julija skoraj brez prestanka trajajo ob Sonuni srditi augleški in francoski napadi. Začela se je skupna velika ofenziva ententnih armad.
šico, s krasnim razgledom po puščavi in zelenem svetu. Tamara je že prej tam v dalji videla nekaj nerazločnega in je mislila, da je morda hotelski . vodovod tamkaj; bilo je vse tako golo in ubožno. Pozneje je izvedela, da je hišo sezidal neki prismuknjen Lah, da bi našel tam mir in tihoto.
Bila je čudna stavba. Visoko gori je bilo nekaj majhnih oken, vsekakor za razsvetljavo ateljeja; na strani proti Nilu je bila veranda.
Ko ste se približali, ste videli, da leži na verandi mlad človek. Ležal je na raztegnjenem stolu in čital francoski roman. Mogla se je videti — vsaj Tamara je mogla videti — rumeno vez knjige in poleg tega je mogla opaziti, kar se mora, žal dodati, da je bil oblečen samo z modro in belo pasastim spalnim plaščem. Videle so se mu gole prsi in raztegnjena noga, ki je visela čez naslanjalo drugega nizkega stola, je bila v resnici — bosa.
(Dalje.)
Sedaj naj bi se posrečilo, da se prebije fronta sovraženih Nemcev, osvobodi Francoska in Belgija ter vojna zanese preko Rena v Nemčijo. Kaj pa se je zgodilo? Pač so res Francozi in Angleži dosegli uspehe, pač so res porinili naše črte nazaj za nekaj kilometrov in obžalovati moramo tudi težke izgube ljudi in materijala. To je pri tako ogromni ofenzivi neizogibno. Toda kar je upal in želel naš nasprotnik: predor v velikem slogu, razbitje naše postojanke na zapadu, to se mu m posrečilo. Trdno in nezlomljeno stoji naša fronta. Boj je težak, še ni končan in bo zahteval nadaljnih žrtev. Izgubimo Še ta ali oni jarek, to ali ono vas, toda prodro pa ne!
Tudi na vzhodu se nadaljuje besni boj. Ko se je velikopotezni predorni poizkus zaustavil pred četami nadvojvode Karla in generala pl. Linsingena, so sledili ponovni močni ruski napadi zapadno Lučka, ob Narajovki in v Karpatih, ki pa so vsi razpadli cb krvavih ruskih izgubah. Boji se bodo nadaljevali tudi tu, toda vzdrži-mo tudi tu.
Zadnje mesece je tudi dozorel novi veliki ententni balkanski načrt, ki naj bi razbil četverozvezo in se končno z vsemi močmi obrnil proti osamljeni Nemčiji. Skoraj celo leto se je za pripravo vzdrževala velika armada v Solunu. Prihajale so nove divizije. Francoska in angleška mešanica narodov iz vsega sveta, potem Rusi, Srbi, Italijani in končno Portugalci. Izdajstvo Romunske je zaključilo verigo. In kaj se je zgodilo? Položaj naših zvestih, hrabrih zaveznikov je neomajan. Načrt entente, da bi izvršila odločilen udarec v Dobrudži in Macedoniji, se je izjalovil v kali. Dočim solunska armada ni prišla r^eko slabotnih sunkov, so Nemci, Bolgarji in Turki v Dobrudži prodrli proti severu, namesto da bi bili Rusi in Romuni prodrli proti jugu.
V celoti torej: Na romunski fronti posamezni sovražni uspehi, ki ne izpremi-njajo celotnega položaja, v ostalem pa uspešno odbitje vseh sovražnih napadov in tako prekrižanje sovražnih načrtov na Balkanu in izjalovljenje sovražnih načrtov. Tako se nadaljuje ogromna vojna. Vedno novi narodi se mečejo v krvopre-litje; v kakšnem namenu?
Vojni smoter naših sovražnikov' je jasen: pohlep po ozemlju in uničevanje. Carigrad Rusom, AIzacijo-Loreno Francozom, Trentin in Trst Italijanom, Sedmograško Romunom. Od prvega dne nam ni bila vojna drugo kot obramba naše pravice do življenja in svobode. Zato smo mi kot prvi in edini mogli izreči svojo pripravljenost za mirovna pogajanja. 9. decembra in pozneje sem ponovno jasno govoril o tem. Mi smo storili svoje. Ali pa se morda drzne kdo zahtevati, da naj danes stavimo ponudbe, če naši nasprotniki mir, ki bi se sklenil danes, smatrajo za ponižanje in misel na mir za izzivanje in sramoto za spomin mrtvih. Nadaljujejo vojno, ker upajo, da morejo doseči svoje utopistične namene.
Njihov pohlep po osvojevanju je kriv, da se kupi mrtvecev višajo danzadnem. Francoski ministrski predsednik ie rekel, da se Francoska bori za trden in trajen mir, v katerem mednarodni dogovori varujejo svobodo narodov vsakega napada. To hočemo tudi mi: Nemčijo zavarovati vsakega napada za vse čase. Ali misli gospod Briand, da ideje, ki so naše nasprotnike zedinile pred vojno v zvezo, ne določajo njihove politike samo sedaj v vojni, temveč tudi po vojni, ali misli gospod Briand, da se tako pripravljajo tla, iz katerih naj izidejo mednarodni dogovori, ki zajamčujejo svobodo, čast in ugled narodov ter njihovo skupno delovanje v službi človekoljubja in civilizacije? Ali misli gospod Briand, da se more ta visoki, idealni smoter doseči z uničevalno vojno, v kateri zadnja francoska mladina umira na opustošenih bojiščih pred Verdunom in ob Sommi?
Da bi nas označili za nazadnjake, proti katerim se je treba boriti v interesu svobode, so sedaj pogreli bajko, da je naš cesar svoj čas s svojim vplivom pri carju preprečil razvoj Rusije v svobodomiselnem smislu. Ta trditev je neresnična, da, pravcato nasprotje resnice. Kako si Rusija ureja svoje državno življenje, ali samo-vladno ali ustavno, je stvar Rusije. O tem ne izgubljam niti besede. Zastopam samo nemške interese. Samo spoštovanje nemških pravic in nemških koristi zahtevamo v miru od drugih držav, pa naj žive pod to ali ono vladavino.
In Angleška! Nejasno je še, kaj si hoče Angleška prisvojiti iz plena, ki ga pričakuje v Mali Aziji, in od kolonij. Kaj hočejo Angleži napraviti z Nemčijo, je jasno: naše življenje kot življenje naroda naj bi se porušilo, vojaški brez obrambe, gospodarsko uničena, od vsega sveta bojkotirana, obsojena v trajno hiranje, taka naJ bi bila Nemčija, ki jo hoče Angleška pred svojimi nogami. Potem ko bi se ne bilo več bati nemške konkurence, ko bi izkrvavela Francoska, ko bi vsi vojni zavezniki finančno in gospodarski tlačanili Angleški, ko bi se nevtralni evropski svet moral uklanjati vsak :nu angleškemu u-
T
-7-"—'--'
^frđn II.
.EDINOST" Stev. 272.
V Trstu, dne 30. septembra 1916.
kazu in vsaki angleški »črni listi«, potem bi se na onemogli Nemčiji uresničile sanje angleške svetovne vlade. Za ta smoter se bori Angleška z naporom moči. za katerega ni primera v njeni zgodovini, s sredstvi, ki povzročajo prekršitve mednarodnega prava drugo za drugo. Zato je Angleška med vsemi najsebičnejši, najsrditejši in naitrdovratnejši sovražnik. Nemškega državnika, ki bi se bal proti temu sovražniku uporabljati vsako primerno, vojno res skrajšujoče bojno sredstvo, takega državnika bi bilo treba obesiti. (Viharno odobravanje na tribuni.)
Gospoda moja! Želim, da iz teh mojih besedi spoznate velikost mrzkosti in prezira, ki jo čutim proti vedno zopet raz-širjevani trditvi, da se iz nepojmljivega prizanašania in zastarele želje po sporazumu ali drugih temnih zvez, ki se boje dnevne svetlobe, ne uporabljajo vsa bojna sredstva do njihove polne izrabne možnosti. Z ozirom na sovražno, na vsako kršitev naše notranje edinosti prežeče inozemstvo se nočem spuščati v vse znane gonje. Čas je resen. Ko smo morali avgusta meseca leta 1914. potegniti meč iz nožnic, smo vedeli, da moramo proti mogočni, skoraj premogočni zvezi braniti svoj dom. Goreča, dotlej neznana, večkrat zatajevana domovinska ljubezen je tedaj vzplamtela v vseh srcih, pogumna do smrti in gotova zmage. Danes, po dveh letih borbe, trpljenja in umiranja, vemo bolj kot kedaj, da je samo eno geslo: Vztrajajmo in zmagamo. Zmagamo!
Če se ie prošlo zimo začela pojavljati malodušna skrb, ali bodo tudi zadostovala naša ži , so vendar zadostovala, Letošnia letina pa nas zagotavlja veliko bolj kot lanjska. Vem, bogata m. Poznam hude pritožbe zaradi pogreškov v organizaciji. Upam, da bodo v odseku mogoči praktični zboljševalni predlogi. Upoštevam težko skrb, s katero se bore mnogoštevilne eksistence za preživetje. Sočustvujem v globoki žalosti za padlimi in pokvarjenci in se klanjam pred vsem junaštvom, s katerim prenašajo vse žrtve žene in možje, brez razlike čina in sloia. složno v vroči ljubezni do dežele, ki objema njihovo srečo in bol, boj in delo. ki je vzrastlo preko običajne mere človeške zmožnosti.
Veliko je to, toda višji in večji je pogum, s katerim se naši sinovi in bratje upirajo naibesneišim navalom po številu in materijalu daleč močnejšega, skrajno hrabro se borečega sovražnika. Nikdar ni svet in človeška zgodovina videla kaj podobnega. Pred junaštvom onih tam zunaj mora utihniti naša bol. Nobena tožba od doma naj jim ne prihaja na ušesa, samo vroča zahvala iz domovine, za katero krvave, naj jih spremlja, če hrumi okoli njih peklenski ogenj.
Te dni ima nemški narod zopet priliko, da dokaže pri našem vojnem posojilu, da je pripravljen za vsako žrtev in da trdno veruje v našo zmago. Stisnjenih zob, toda široko odprtih src in rok. Ta vojni požar nam je pokazal, na kako mogočnem, neuničljivem temelju je zgrajena vsa naša hiša. Kaj drugega nam daje moč, da vztrajamo v boju skoraj proti vsemu svetu, kot ljubezen do domovine, kaj drugega kot nepokvarjen-1 oč armade in src, ki živi v globini na, . a? Kar se je tako čudovito izkazalo v vojni, mora živeti in delovati tudi v miru.
Ogromne naloge, ki nas čakajo na vseh Doljih državnega, socijalnega, gospodarskega in političnega življenja, potrebujejo za njih rešitev vso moč, ki živi v našem narodu. Prosto pot za vse sposobne, mora biti naše geslo. Izvedimo je svobodno, brez predsodkov, potem bo naša država trdno zgrajena, ker bo sonosil in sopodpi-rai vsak kamen in vsak tram, imela zdravo bodočnost, potem se bodo močni in vsi stanovi radi in z veseljem soudeleže-vali mirovnega dela, kakor se sedaj krvavega boja.
brez-
Nemško časopisje in cenzura. Minole Magdaleni pripravljenima, vršiti nedelje se je vršil v Berolinu kongres dr-j plačno cepljenje proti legarju. žavne zveze nemškega časopisja, na ka- Cepilo se bo s cepivom, ki ga priprav-terem so se razgcvarjali v glavnem o u-j Ija in pošilja c. kr. seroterapeuticm zavod blaženju cenzure. Po referatu predsedni- j na Dunaju.
ka, glavnega urednika Marxa, o korakih, _ Zdravstvena komisija pri sedežu c. kr.
i • •• _ i___• t	________________AfH L'on_ I	____^i^irtiro
ki jih je storila državna zveza pri drž. kan-celarju, v svrho ublaženja cenzure in dovolitve razpravljanja o vojnih ciljih je bila sprejeta resolucija, ki odobrava korake državne zveze, a se u gotovi j a, da je nastopila poprej poostritev, nego pa ublaže -nje cenzure. Državna zveza se obrača proti mnogim prepovedim časopisov in
prim. namestništva.
Predsednik: Dr. CELEBRINL
t. J, za učno leto 1916/17.« - Od goriškega	Rg {JgJjgJfl jjjjflg p?gnr0đ3fc
deželnega odbora na Dunaju.	Nogavice, sukanec, pipe. milo gumijeve Jo.lpet-
Za neko večje hotelsko podjetje se po-	nike, razni gumbi, denarnice, mazilo /.a čevlja,
trebuje poslovodja (vojni invalid). Dotič-	•!«ktričnesvetiljke, baterije, pisemski^ papir ko-
• i u-*- »t „. 4.-1 ^u-*:.	pirm «viućniki zaponke. pr»taui rdociiga križa,
mk mora biti izvezban V gostllmskl obrti,	£rema ^ bnldo, žlice, razua rezila. rob«? mrežica
Četudi ni bil samostojen, vendar SI je mo-	za brks, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogle iala,
ral V kaki večji hiši pridobiti izkustev,	ustnike, razne glavnika, zaponka „Patent KuopfeJ
mora biti sposoben za reprezentacijo, aj	Jakop lkvi. ulica s.
Domače vesti.
ZIMSKI ĆAS. Opozarjamo občinstvo, da je danes opolnoči treba poriniti vse
zahteva "naj'se t a^odredba uporabiTa le v I ure xa eno uro nazaj, ker se 1 oktobra
najskrajneiUi JuSjih.	___««t	.
- Goriška slovenska gimnazija. Opozarjamo vnovič, da bo vpisovanje v zaposlo-vaine tečaje v Trstu za slovenske gimnazijce v ponedeljek, 2. oktobra 1916, v ulici S. Giorgio 3/1. Prehod od poletnega časa k srednje-
volna doklada k splošnemu prl-dobnlnskemu davku.
V smislu § 3, 2 odst. cesarske odredbe _ _ ^ ^ ^
z dne 28. avgusta 1916, drž. zak. št. 280,1 evropskentiT Času v železniškem prometu.
se opozarja davkoplačevalce, da se vopia Na mesto poIetnega čaS£U ki je ^opii v Ve-doklada k splošnemu pndobninskemu dav- liaVQ z dnem j maja m6 se uvede v no_ ku in k pridobninskemu davku po I. po- 5i med 3() septembrom in 1. oktobrom glavju zakona z dne 25. oktobra l^b arz. ZQpet srednjeevropski čas na ta način, da zak. št. 220 izvzemsi rentabilitetno doWa- I, Qb y urj po ^ ma uravTia na 12. s do, za leto 1910 piaca dne 1. oktobra 1916 k nastane v tej noči dvojna ura. Urav-in sicer ne da bi se davkoplačevalcem do- naya prometa osebnih vlakov v prehodni stavil za to poseben plačilni nalog, oziro- I nQi[ §e izyrši na ta na5ilXi ^ nekateri o-
ma poseben poziv.	sebni vjaki, ki jim normalni čas odhoda z
Ako redni davek za leto 1916 do tega ocjhodne postaje pade dne 30. septembra ni še odmerjen, tedaj se plača te doklade v p0zne večerne ure, odidejo primerno začasno na podlagi zadnje redne davčne kasneje d0 tiste postaje, kjer nastopi iz-odmere, seveda proti naknadnemu vra- | prememba časa. Časi odhoda takih vlakov
se naznanijo z napisi pri blagajnah dotič-
pred vsem neoporečen, zanesljiv in trezen mož. Tudi bi tiifo zelo ugodno, če je nekoliko praktično deloval v hotelskem knjigovodstvu. Poleg oskrbe in stanova-ija bi dobival plačo po sposobnosti in de-ovanju in ob porabnosti bi bilo namešče-nje trajno. Ponudbe je nasloviti na »Primorsko deželno komisijo za oskrbo vra-čajočih se vojščakov« v Trstu, ulica Val-dirivo št. 40/11.
Kdo ve kaj? Anton Pipan, begunec iz Gabrevice št. 37 na Krasu, je 28. t. m. umrl v Trstu. Njegov sin Alojzij išče družino, za katero se ne ve, kje se nahaja sedaj. Kdor bi kaj vedel o njej, naj sporoči na naslov: Alojzij Pipan, c. kr. stražnik v rstu.
cunu.
Oni, ki plačujejo prejemke navedene v	nih kolodvorov. Drugi vlaki bodo odhajali
00 167 in 168 zak. o os. d., so dolžni pri-	po voznem redu z izhodnih pc&taj in se
držati za leto 1916 vojno doklado k dohod-	primerno zaustavijo -na tistih postajah, ki
ninskemu davku od službenih prejemkov	^ določene za izpremembo časa, do na-
v šestih mesečnih obrokih pričenši z 1.	stopa srednje evropejskega časa po voz-
oktobrom 1916 in sicer, ako jim davčna	nem redu. Tisti vlaki pa, ki odhajajo z iz-
odrnera za leto 1916 ni še vročena, na pod-	hodne postaje ali po polnoči, bodo vozili
vesti.
Izjava hrvatskih delegatov v ogrsko-hrvatskem saboru. V seji ogrsko-hrvat skega parlamenta je podal grof Marko Pe jačevie v imenu hrvatskih delegatov na stopno izjavo: Čast mi je izjaviti, da jaz in moji tovariši, ki jih je odposlal sabor kra Ijevinc Hrvatske, Slavonije in Dalmacije v to spoštovano zbornico, jemljemo na znanje ptto poročilo velespoštovanega mi nistrskega predsednika, ki se nanaša na izredne vojne polnomoči, v kolikor se tiče naših stvari. Storili smo to, ker smo se uverili, da si je spoštovana vlada vedno prizadevala, da porablja pravo, ki jej pripada na podlagi zakona, le v tisti meri kolikor zahtevajo izredne razmere dana šnjega 'težkega časa, kakor tudi interesi države in vojnega vodstva. V nadi, da bo gospod ministrski predsednik tudi nadalje respektiral naše pravice in imel pred očmi naše interese, mu zagotovljamo svoje po^ polno zaupanje. — To izjavo hrvatskih de legatov je sprejela večina z velikim odobravanjem. Sedaj pa je važno vprašanje ali bodo dela napram Hrvatski odgovarjala temu zadovoljstvu z izjavo hrvatskih de- vov.
agi davčne odmere prejšnjega leta. Trst, dne 27. septembra 1916. C. kr. davčna administracija Trst I.
popolnoma po srednjeevropskem času. Kolkovanie računov. C. kr. finančno ravnateljstva razglaša: Od 1. oktobra 1916 naprej morajo biti vsi računi trgovcev in
imm cepljenje proti legarju irs. Srr^t' »"i
f, , M . ~ 7. x. cro,hmm n manj kot 20 kron. Določba, da so računi K številnim odvracajocimi sredstvom ki L ycev in obrtnikov do vštevši 20 kron jih higijena podaja proti obolenju za le- \ n koJka> . odnravljena vsled določb garjem vsem onim, ki jih hočejo vzeti na u cesarske naredbe z dne 28. avgusta znanje, prišlo je v novejšem času novo	drž zak §t 281. Od vsake pole ra-
in sicer zaščitno cepljenje	čuna' se plača sledeča pristojbina: Za zne-
Kaj je namencepljenju?S čemernem se	do ^ 2	yeč kQt 2Q kron
ima napraviti človeško telo odporno proti Rron 1Q y. yeč kot 1Q0 kron do 1000 otrovn, ki ga proizvajajo v človeškem te- 2f) yin ^ več kot 1000 kron 50 vin. Za esu umnoževajoči se bacili lesarja.	da ^ ne rabijo taki obraZci (blan-
Da pojmimo učinek cepljenja proti le- \ken)! na Katerih je kolek že tiskan, oziro-garju, naj poprej vidam* kaj se pravza- ^ obrazci, na katerih je kolek že prav dogaja v človeškem telesu, kedar ^^ miičen (oblitiran)f tedai se kolek,
oboli za legarjem.	* orilepnjen na račun, v bodoče uporablja na
Oseba, ki zboli za legarjem, je izročena fan^Jnend^se na njem napiše del račun-delovanju leganevega bacila, ki najde v ^ be^edila — za besedilo računa se obolelem organizmu ugodna tla za svo-io ra tudi datum računa, naslov in podrast in provzročuje s svojim umnozeva- _ aJ. pa g tem^ da ^ na koiku natisne njem vse one pojave legarja, ki Jih vsi ( štampiij0) ime oziroma firmo onega, ki dobro poznamo. Strupi, ki so v teh kaleh, ™^ ^
oškodujejo človeka dokler jim ne podleže ^ nromet z zasedenim ozemljem v
ne stvarja hitro, temveč polagoma, a pto- 1916 c m Kr. «apm P	imnavaiii
telo ter se tam množe.	blagovne vzorce in odprto predana pisma
Zdravilska znanost je pa poskusila pro-	vrednosti; od tega urada:
:ročiti umetno ta proces in doseči isti^j	^ ^ • tiskovine (časo-
, da so se vcepili legarjevi bac.h pod	^"^agovne vzorce in odprto predana
„„_ človeka, ki je izpostavljen nevarnosti	PDz,aJzl.ačbo rednosti. Istočasno so
okužbe, tako da strupena kal, ki pn oku-	zasebne brzojavke iz monarhije
ženju vleze v telo, najde v organizmu ta-	^ ozemlja Poljske, Srbije in
koj svoj protistrup, ki njeno delovanje ze	gJ^J « [n kr k0(nzulat v Skadru
v začetku napravi neškodljivo.	^ —^
Prejemki prodajali^ aprovizacllshe iomlsUs.
Osrednji urad prodajališč aprovizacijske komisije naznanja, da so imela prodtjališča od 18. septembra do inkluzivno 23. septembra 1916 naslednje prejemke: t 1 v ul. Madonna del mare K „ 2 v šoli na trgu Rosario K „ 3 v ul. delle Poste št. 13 K „ 4 v šoli v ul. Rossini K „ 5 v ul. Bachi 8	K
„ 6 v ul. Acquedotto št. 38 K „ 7 v šoli v ul. Parini 8 K , 8v šoli v ul. Donadoni K „ 9v zabavišču ul. S. Marco K „ 10 v ul. Giulia 35	K
„ 11 v zabavišču v Skednju K „ 12 pri ,Tirolcu'Sv.M.M. Zg. K . 13 pri Miklarcu Sv.M.M.Sp. K „ 14 pri Sv. Ivanu	K'
, 15 v Rojanu	K
„ 16 v Barko vi j ah	K
vzročiti s tem
iOŽO
Samo ob sebi je umevno, da se v
ia kakor tudi na podružnico Wiener Bankve-reina in more slednja predajati zasebne
namen ne uvajajo v človeški organizem i -ori' etapneni poštnem in brzo-kali, ki se morejo umnožiti, temveč skrbno ^^^ vsSdru. Zasebne brzojav-zamorjene, katerih telesna tvarma se vsr- pavnei:^uraau v	Je v nemškem
ka, prihaja v krvne poti m provzročuje v ^e za^	k(>likor ta etapni
njih vstvarjanje enakih protistrupov, ka- ah TO J vojnopoštni urad za tam
' >ršni se razvijajo pn legarju.	kai n^tan ena poveljnlš^va, čete in zavo
Povsem je jasno, da proces, s katerim 1 kaj nastanjena	L
ZDRAVNIK
M. Dr. Knrol Psrniclč
stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven
Dreherjeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. za »•tranje, nervozne in otroike bolezni (blizu cerkve sv. Antona novega.)
to. in lir. M št. <17!
Vojaki, ki so služili pri 13. stotniji tega polka in so bili v bitki pri Dobronowu dne 4. junija 1916, so naprošeni, če vedo kaj o enoletnem prostovo'jcu četovodji Ka ol« DUbellt naznaniti to očetu Karolu Dubell, fotogr fu na Dunaju XVIII, Bastiengasse 11. Stroški se povrnejo.
20.541-99 14.928-10 16.65009 8.95525 14.520.79 10.856-61 24.052-55 19.737*38 21,002-18 12.672-91 3.477-96 9.302-27 1.935-98 6.213-41 7.896-34 5.205-65 Skupaj K 197.949.46
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
= Kupujem sveže lavor- =j J jevo listje v majhni in | = - - veliki množini. - - « fl Pošljite ali prta^site | = :-: tvrd ki z-z s
! DESILLA - Trst, 1
S USšca Vienna štev. 4. HIBHIIMMIIHI
MALI OGLASI.
Ženski
nizki škornji, ženske hižue čevlje s niz-k m p d. etnikom, vsakovrstna obuvala otroke z dvojcim podplatom, prodaja D. A. Oerr eka v Tratn, ulica Barriera 9. — PoSiljatve tudi na deželo.	660
Barvajo
in očistijo se moške in ženske obleke brez razparaDja. Via del Salice 6. 668
l*NMtnNViini> -Comte de Valois" prodana še jUlIiPUlljfSl nekaj zabojev. RefoSk in desertni moškat, malinoveo, tropinovec, rum, vermouth, maršala vse po zmernih cenah. Pošiljatve tudi na deželo. — Parčina, skladišče ulica Gelsi 10, od
11— 2, 4—6.
655
Uellk biljard, ščinami se proda po nizki ceni. — Parčina, skladišče ul. Gtelsi 10 od 11—12 4—6 pop.	_656

Suhe jedilne sobe, letošnje in najlepše
razpošilja proti poštnem povzetju 1 kg za K 18 —
SEOER & URBAlilČ — UulljBna.
Kupujem
mca
drva za kurjavo. — Pojasnila d*je Zluga, ul. del Salice it. 6, barvar-
°	657
lete
Trst - Oio Stadion 10 - Trst 1
j Odprt od ^Uvečer naprej i
2 Cena: I. vrste K Z. II. vrste Kl. i
m	»
■■■■■■■■■■HBBBHH&aSKHeUFaEBBiESSM
Postrežnlco
Galilei 8, IV.
za domača dela, ne' in popoldne, se išče
ur pred ia Galile (A)
r
Mnnlfflkturno iluso ^
vojaško opremališče na Dunaju (tudi na deželi). 1 Nasloviti ponudbe na : Heeresausrtistung, "Wien 1 I."B&ckerstrasse 9.	471
4(fb|f a vsake vrste kupuje prva slovenska trgo-LlllVliC vina, Jakob Margon, Trst, ulica Soli-tario 21 (pri mestni bolnišnici.)	613
koršiii se razvijajo pri legarju.
>ovsem je jasno, da proces, s Kmeiun. -- ^ahkoTorViemajo in odpošiljajo tudi se dosega odpornost proti s rupu (imuni- ^ se lahKO ^rejOTi^ za ta povelj
teta) in katerega v naravrnh razmerah ^^^^^^ter njih svojce pod ESSffi	obstoječimi za to prometno pano-
W	g°javna ponjoc (A.istenza Pub.lica)
kel Dovsem brez spremnih pogavov.	času od 10. do 16. t. m. so bile ^Kleuene
in kako" je pri obolenju ^a legarjem	sledeče podpore: 0» ena oseba manj prizadeta, a druga tezjeJza brezposelne: K 2783 5Ci podpor v ac
tako st* tudi dražilni poiavi, ki nastanejo	narju in 1565 izkaznic za hrano v skupnem
vsled^epUenfa Proti Si pri posamez.	znesku K 3346<90; občmskt pom^ni urad
nih osebah močnejši nego pri drugih. Pri	za družine vpoklicancev: K 112o podpor
« i	___•___i' jl ^	Mrt 1__J	IM v7x iil/QiniP
VII Ril ?A m volno, bombaž, vrv, žaklje. staro ! IVUpUjem železo in majhen voz na 4 kolesa. Prihajam tudi na dom. Ul. Barrierfc recchia 27. Pellizzaro.
!
ZOBOZDRAVNIK
Dr.J.Čermak
se le ureselil In ordinira seli]
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste.
Izdlraiiie uMrei Meim Plmim
UMETNI ZOBJE.

se mrzlica in pojavi splošne potrtosti na- denarju; prehranjevalni urad Javne^ uo
se mrzlica m pojavi	i^uitrau ua- uaiauu,	----- .	in
padeK; cepljenega Človeka dva tri dni. b^nosti: 34618	za o^^
da se za za^tno cep-	^
ljenje rabe zamorjene kali. ki se torej ne za brezplačna prenočišča v skupnem zn
morejo pomnoževati. lzpodbuda k ustrar- ku K 82; urad za oblacUa lerazdeiw*»J janju protistrupov zategadelj ne more v parov čevljev razna ^MačUa m oto tem slučaju dalje trajati, temveč more brti predmete v skupnem ZMSk" R moi
Sveže lauorieuo listje w
odrezano z drevja	|
v mnlhiii in veliki množini kupuje |
DESILLA, Trst, Ul. Vienna 4. §
samo enokratna. ter se mora zato ponoviti, da se napravi potrebna množina pro-tistrupa. Z drugimi besedami nekaj dni po prvem cepljenju je potrebno drugo, ki navadno provzročuje manj dražilnlh poja-
legatov. Ali deločneje povedano: ali hočejo vladni faktorji in politični krogi temeljito revidirati dosedanjo prakso v politiki ne le napram Hrvatom, ampak tudi napram drugim narodnostim! Hrvatje morajo imeti tudi te poslednje v računih toliko pc< moralni dolžnosti krvnega sorodstva, kolikor v lastnem političnem in državropravnemu interesu! Kajti: čim kor.solidiraneje bodo razmere, v katerih bodo živele narodnosti na Ogrskem, — kar je identično s paraliziranjem madjar-skega šovenstva, — tem večje bo jamstvo da bo oficijelna Ogrska respektirala tiste' pravice Hrvatske, na katere misli izjava hrvatskih delegatov.
z časopisja je dovolj znano, kakšne uspehe je dosegla zdravilna znanost s cepljenjem proti legarju in koleri ravno v tej vojni pri naših četah, ki so se vzlic najneugodnejšim razmeram obranile razsez-nih epidemij.
Kakor nas izkustvo uči, cepljeni ljudje zbole redkejše, bolezen poteče milejše in je umrljivost pri cepljenih bolnikih manjša.
Z ozirom na to povoljno izkustvo je smatrala zdravstvena komisifc za potrebno, nuditi tudi tržaškemu prebivalstvu priložnost, da se da cepiti.
V to svrho izjavili sta se ravnateljstvi mestne bolnišnice in bolnišnice pri Sv. M.
Javna pomoč je torej v
izdala bodisi v denarju bodisi v natura-
iSah K 51.084*18, to je torej dnevno kron
' "vpisovanje v glasbeno Solo podružnice Glasbene Matice v Trstu se *>o vršilo se jutri, v nedeljo. 1- okt. od 10 do£ iure dop. v društvenih prostorih ulica Galatti 20/1. (Narodni dom). Pogoji kakor prejsira leta. Redni pouk se prične v soboto, lobra ob 3 pop. Vsi učenci naj se zbero . an v glasbeni šoli z notami, da zvedo urnik in se prične s poukom. — Odbor.
Razpis natečaja. Dodatno k tukajšnjemu razglasu z dne 12. avgusta 1916 Š15013/16.
riiHaiiHiiiaBiiiMt«i ■ n ■■■	---
if Perite perilo — Umivajte si roke 4
-	S hfigijeničnim razkuževatašm patentnim
i .Pralnim praškom' (.Patent Mpuivet') I
B "	____..___ E JI.; aarlAniatia'j nsuafl.	^
t
lli« l|
1
Edini nadomestek navad-
tovarne Hemi«niii F	=■;rZ"'r7Zošvoda.r,keu^ pomena. L porabljanje tega
nega mila. Blago vehkega aktualnega	Vf V do	kakor tudi %
praška je jako enostavno ; mato	• Iprifievalo na zahtevo Ces. in kr. vojno
kg. AnaUzno sp^e^^ preprodajalcem veliki pop^st.
ki se Je z njim razpisal 1500 K ustanove »Mich
Štipendij v znesku IS
strstvo je naroČilo pri tovarni c
Debl se na
Cooperativa <
delek zaloge^v-— v#>nto 48 P. Jakob iiosmerii
Zidar (Rocol) M^11Jc>^erviJ Gortan Via delle Poste 6, Leopold Strekelj. Piazza £ar iera cari Via Gavana 10. Kaffjneria 5 Ivan Kosmerlj. Via Belve lere 12 in v slede h mi-
6> J**11 tVaT11dovik Naarelschmied Via S. Sebastiauo 5, Ivan Carnauli. Sv. Ivan ( Vrde.a)
SSf^iSem Brachetti, Via Set te Fontane :C. Josip Pettorich. Via Acquedotto V.a
?	vecchio 32, Via Apiari 4 P, Via Montorsino 11. Ida Lavagna, \»a Barnera
r^Kia 38 Ivan Wilhrer Via Maria Teresa 31, Franc Glinscheg Via Fontanone 27, vecciiiJ.	. 1	-o____i_ , c. 0:1 •	______ -»t:- c T o^-rarrt 1 h Izidor ( umar
xf^Uo~Cociancich Via Foscolo 15, Silvio Schussnig Via S. Lazzaro lb, Izidor Gumar m v Belredere 45. Anton Posar Rojan 2. Oskar Pest Vi* D. Bramante 2 Cesare Grego-rotti Via Tigor 6, L. Saletelj Via Carradori 18, Via Muda vecclua 2, Fratelli Irennez
succ. Via S. Spiridione 5 Via Maria Teresa 37.	■
m	Izključna zaloga za Trst., Istro in Dalmacjo
podelitvi pričujočega štipendija upošteval g MiBCSAiJDBO MAHAIIGONI - Trst, Ui. CHiOZZa 30. 9
dijak, ki n i ustanovnikov sorodnik, se mu g	t----------^J
podeli štipendij za sedaj le za eno leto, —imiimeh—ibii—M—» —
chele de Urbancich«.|| se objavlja sporazumno s c. kr. namest- | ništvom tržaškim sledeče r »Ako se bo pri 5