Stev. 14.
V Trstu« ¥ petak 14. januarja »1«.
Izhafa vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu !i«ta. Nefrankirana pisma se n«
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdjiatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina. Lastnik konsortij lista' .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge t omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. FrančiSka AgiSkega it. 20, Telefon uredništva in uprave štev. 11^57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta .......................12.—
za tri mesece.................
za nedeljsko izdajo za celo leto ...... , 5.20
za pol leta ................. 2.60
_Letnik 1X1.
- )
Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. _
Oglasi se računajo na milimetre v Slrokostl ene kolona.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zalivale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........7.....mm po 20 viti
Oglasi v tekstu Usta do pet vrst.......K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......; ... .2.—
Mali oglasi po ^vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje*
Oglase sprejema in se rat al oddelek .Edinost:«. Narofcrjfr«, Id reklamacije se p«Siljajo upravi t;-t.i. Plaćaj i se izključna !§ upravi .Edinosti*. — Plaća i;i toži ss v Trstx
Uprava In inseratnl oddelek se na!iajata v ulici Sv. FrančiSk« Asiškega SL 20. — PoStaoltranilaični račun 3t 841.652
Pregled najnovejših dogodkov.
Balkansko bojišče. — Naši pregnali Crnogorce iz Budve v Dalmaciji in zasedli Maini Vrh. Z Lovčena prodirajoče čete bile včeraj 6 km pred Cetinjem. Boji prt
Orahovu se razvijajo ugodno. Pri Avtov -cu sovražnik pregnan z višinskih postojank. Na severovzhodu Crnegore položaj ncizpremenjen.
Rusko bojišče. — Topovski boji v vzhodni Galiciji in na besarabski meji bicer nobenih posebnih dogodkov. — Uspesm boji nemških patrulj na raznih mestih severne fronte. Pri Novem Siolku med Ol-šanko in Berezino Rusi pregnani iz spred-niih jarkov.
Italiianska fronta. — Italijani obstreljujejo razne naše kraje v Judikanjah, nasi razbili italijansko taborišče južno Pontab-Ija. Topovski boji v tolminskem in dober-dobskem oddelku.
Zapadno bojišče. — Napadaj>ri Armen-tieresu in Le Mesnilu odbita. Štiri angleška letala sestreljena.
Turška bojišča. — Turška poročila o razvoiu bitke pri Seddil Baliru. Sicer na raznih bojiščih nobenih posebnih dogodkov-.
Razno. — Nota entente Grške glede o-kupacije otoka Krfa. _
Balkansko tollfče,
DUNAJ, K. (Kot.) Uradno se objavlja:
13. januarja 1916, opoldne.
Ob Adriji prodirajoča avstroogrska kolona 'r pregnala Črnogorce iz Budve in zasedla severno mesta se nahajajoč! Majnl Vrh. V ozemlju Lovčena operirajoče čete so bile včeraj zvečer v boju šest kilometrov zapadno Cetinja. Tudi boji pri Grabovu se razvi5*»o ugodno. Naše čete so prodrle v kotlino doline. V mejnem ozemlju južno Avtovca smo nenadoma napadli sovražnika na njegovih višinskih postojankah. Bil je vržen. Na severovzhodu Crnegore je noložaj nelzpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml.
BERLIN. 13. (Kor.) Veliki glavni stan, 13. januarja 1916.
Položaj je neizpremenjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nobena pogajanja Bolgarske z Anglijo.
SOFIJA, 12. (Kor.) Agence tel. Bulgare ie pooblaščena, da formalno dementira po ententi razširjane vesti, češ da se vrše med Bolgarsko in Anglijo tajna pogajanja.
Italija in zavzetje Mm.
Lahko je umljivo, da je zavzetje Lovčena po naših vrlih četah napravilo v Italiji najmučneji vtisk. Umljivo je to. ker vendar vežejo Italijo s Crnogoro najožje rodbinske vezi obeh vladajočih rodbin, umljivo pa je še bolj, če se pomisli, da je bil Lovčen. nekaka »sveta gora« črnogorskega naroda odkar je iskaJ v tem gorovju zavetja ustanovitelj Crnegore, Ivo Crnoevič, obenem tudi italijanska pred-straža na naši strani Adrije. O mučnem vtisku, ki ga je napravil padec te najtrdnejše črnogorske postojanke v Italiji, prihajajo vkljub strogi italijanski cenzuri v svet glasovi, po katerih se da soditi, da Čutijo v Italiji prav dobro, da je bil padec Lovčena prav tako hud, če ne še hujši udarec za Italijo, kot pa za Cnorgoro samo, in ki potrjujejo celo tu sedaj že pač splošno znano dejstvo, da Italija celo tam, kjer bi človek pač moral pričakovati ljubezni do bližnjega, išče predvsem — sama sebe.
Dasiravno je že zadnje črnogorsko uradno poročilo pripravljalo na to — tako se poroča iz Lugana — je vendar napravilo zavzetje Lovčena v Italiji velikanski vtisk, kar je umljivo, če se premisli, da je Italija tekom vseh balkanskih sporov z Avstrijo zavzetje Lovčena po Avstriji smatrala za »casus bellic. Če tudi sedaj Italija energično ne poseže vmes, pade tudi Skader in bo potem obramba Drača in Valone veliko težja kot pa sedaj.
»Corriere della Sera« imenuje zavzetje Lovčena skrajno bridko izgubo za Italijo in entento. Lovčen da je resno ogrožal Kotor in uspeh avstrijskih čet da je brez dvoma velikega pomena. Vendar pa da ostane brez vpliva na ostale vojne operacije. Na vprašanje, ali bi bila ententa mogla preprečiti zavzetje, da je odgovor težak. Vsekakor bi ne bilo zadostovalo, ko bi se bil branil in varoval samo Lovčen, temveč da bi bilo že zdavnaj treba pripravljati cclo vojno v Črnigori, in tu naslaja vprašanje, ali bi bilo to mogoče.
Secolo« pa piše k dogodkom v Črni-gor»- »V tem
ko se čete z Galipolja prevažajo v Solun in Italija v Albaniji ureja razdejane zveze bivše srbske vojske v nove bataljone, si je sovražnik lepo v miru mogel izbrati novo polje za svoje delovanje. Pač res boli, ko je treba gledati, kako pomanj-
kanje pazljivosti, jasnega vpogleda in hitrosti odločitve na naši strani pomaga sovražnikom vedno do novih uspehov. (Pač precej bridko očitanje na naslov en-tentnih državnikov in vojskovodij! — Prip. ured.) Včeraj je bila Srbija, ki smo jo žrtvovali, in danes je Crnogora. Kaj so storili zavezniki za Crnogoro? Francoska ji je poslala stare topove s črnim smodnikom, ki so jih Avstrijci kmalu razstrelili, in Italija, ki je intersirana najbolj, za katero je Lovčen pomenjal vedno eno glavnih vprašanj njene politike, ni storila nič.
Več kot
črnogorska trdnjava je bil Lovčen od nekdaj, mogočna predstražna postojanka Italije proti Avstriji (!)«. »Secolo« se tolaži da končni izid vojne tudi odloči usodo Lovčena.
Da, tako objokujejo sedaj v Italiji bližajoči se pogin Crnegore, za čigar odvmi-tev — kakor priznavajo sami — pa prav po italijansko niso storili ničesar. In enako žnjimi javka tudi francoska javnost, ki kakor n. pr. »Petit Parisien« priznava pomen velikanskega uspeha, ki so ga dosegle naše čete z zavzetjem Lovčena. »Po zavzetju Lovčena«, tako pravi ta list, »čigar utrdbe so bile meseca avgusta leta 1914. ojačene s francoskimi mornariškimi topovi, je b rodovno oporišče Kotor, ki je bilo itak nezavzetno z morske strani, sedaj nezavzetno^ tudi s suhega. Getinje, glavno mesto Crnegore, je sedaj v dosegu avstrijskih topov.«
Mislimo, da nam ni treba dodajati prav ničesar, saj so na ta priznanja in očitanja tako jasna, da bi moral izprevideti slepec, da je bila Italija po zavzetju Lovčena zadeta na najobčutljivejši točki: Italija brez črnogorskega Lovčena ni in ne more biti več obvladovalka Adrije in od trenutka, ko je vrh Lovčena zaplapolala avstrijska zastava, je »il mare nostro« res »nostro<, to se pravi — naše, avstrijsko!
Kotu zaveznikov Grški gieie zaieđenla otoka Krfa.
ATENE, 12. (Kor.) Poslaniki zaveznikov so izročili grški vladi včeraj sledečo noto: Vlade zaveznikov so naročile zastopnikom v Atenah, da naj razlože, da smatrajo za neobhodno dožnost človekoljubja, da spravijo kolikor mogoče hitro del srbske armade, da rešijo te heroje pogina in uničenja vsled lakote, na kako sosednjo točko ob albanskem obrežju, kjer se nahajajo sedaj. Po natančni presoji pogojev transporta so sporazumne vlade spoznale, da nudi otok Krf potrebne možnosti z ozirom na zdravje srbskih čet, varstvo in hitrost transporta kakor tudi priličnost preskrbovanja. Bile so mnenja, da se Grška preselitvi srbskih čet, njihovih zaveznikov, ne bo upirala, ker bodo ostale le malo časa na otoku, kjer jih bo gotovo sprejelo prebivalstvo s pristojnimi simpatijami. Tu ne gre za. kako okupacijo, ker so bile dane grški vadi v tem oziru vse garancije tako glede Krfa kakor tudi drugih delov grških teritorijev, ki se jili morajo posluževati francoske in angleške čete od pričetka sedanje vojne.
Francoska okupacija otskn Yr
Pogodba L 1863.
Kakor smo poročali že včeraj, je oddelek francoskih čet zasedel grški otok Krf in razobesil tamkaj francosko zastavo Ta korak Francozov ni samo navadno kršenje grške nevtranosti, ampak kršenje specijalno dogovorjene nevtralnosti preliva pri Krfu.
Dne 14. novembra 1S63 je bila med Avstrijo, Anglijo, Prusko irr Rusijo sklenjena pogodba, po kateri so bili Jonski otoki, h katerim spada tudi Krf, po preklicu angleškega protektorata združeni z Grško. V tej pogodbi je izrecno izjavljeno, da bodo imeli Jonski otoki po njihovi združitvi z Grško vse ugodnosti trajne nevtralnosti. Radi tega se nobena pomorska ali kontinentalna sila ne sme nikdar štaciionirati na teritoriju ali v vodovjih teh otokov, izvzemši neobhodno potrebnih policijskih čet. Pogodbene države se obvezujejo, da respektirajo princip nevtralnosti, ki jo določa ta člen. Pa še v eni drugi pogodbi, v pogodbi 29. marca 1864, je bila med Anglijo, Francijo in Rusijo poleg garancije neodvisnosti Grške sklenjena trajna nevtralnost Krfa in Paksa. Garancije za to nevtralnost države niso prevzele. Iz vsega tega je razvidno, da je bil Krf zaseden v nasprotju s slovesnimi mednarodnimi pogodbami.
Otok Krf je za nas spomin na blagopo-kojno cesarico Elizabeto, ki je ustanovila tamkaj znani Achilleon, ki ga je kupil pozneje nemški cesar Viljem, ki je imel tamkaj v zadnjih letih svoje bivališče. Z za-sedenjem tega otoka hoče morda ententa žaliti tudi osebna čustva vladarjev Avstrije in Nemčije.
* * *
Krf, najsevernejši in poleg Kefalonije največji jonski otok, šteje 92.000 prebivalcev in ga loči ozek preliv od Epira. Glavno mesto Krf leži na vzhodnem obrežju otoka, ki ga je z ostalimi otoki novembra
1863 Anglija odstopila Grški. Približno 8 kilometrov od mesta Krfa se nahaja v letih 1889—1891 od naše cesarice zgrajeni grad Achilleon, ki je sedaj last nemškega cesarja Viljema. Na poti tjakaj se nahaja tudi Monrepos, poletna vila grškega kralja.	__________
Rusko bolliče.
DUNAJ, 13. (Kor.) Uradno se objavlja: 13. januarja 1916, opoldne.
V vzhodni Galiciji in na besarabski fronti mestoma topovski boji. Sicer nobenih posebnih dogodkov. — Uradno rusko poročanje je pričelo v zadnjem času zelo na široko opisovati izmišljene vojne dogodke. Nasorotl vsem ruskim podatkom bodi izrecno konstatirano, da se nahajajo naše postojanke ob Strypi in ob besarabski meji razven enega bataljona, ki smo ga umaknili za 200 korakov, ravno tamkaj, kjer so se nahajale prod pričetkom z velikim vojaškim in časnikarskim pompom uvedene in dosedaj povsod z velikimi izgubami za naše nasprotnike odbite ruske božične ofenzive. Će so torej vsa nasprotna poročila iz Petrograda neresnična, dokazujejo vrh tega dogodki na jugovzhodu, da brezuspešni ruski navali ob Dnfe-stru in Prutu tudi niso nič pripomogli k razbremenitvi Crnegore. Namestnik načelnika generalnega štaba pL Hofer, fml.
BERLIN, 13. (Kor.) Veliki glavni stan, 13. januarja 1916.
Uspešni boji nemških patrulj in poizvedovalnih oddelkov na raznih mestih fronte. Pri Novem Siolku (med Oišanko in Berezino) so bili Rusi pregnani iz sprednjih jarkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Ponesrečena rusKa ofenziva.
CERNOVICE, 12. (Cenz.) V Černovice privedeni ranjenci in ujeti Rusi označujejo ruske izgube tekom ofenzivnih bojev kot ogromne. Sedanji odmor v bojih je nastal vsled tega, ker so vse s fronte v Hotin vodeče ceste polne transportov z ranjenci. Ruska sanitetna služba ni kos svoji nalogi. Zgodi se, da morajo čakati ranjenci po 36—48 ur na pomoč. Vsled pomanjkanja železniških zvez je bilo treba napraviti ambulantne sanitetne naprave na prostem, kjer pa ranjenci silno trpe vsled mraza in pomanjkanja obvez. Med ranjenci je mnogo oficirjev, med njimi en general in trije polkovniki. Ujetniki pravijo dalje, da ogenj naših dalekonosečih topov silno obtežuje preskrbovanje ruskih čet z živežem, mestoma skoro onemo-gočuje. Posamezni deli čet tekom 16 urnega boja niso ničesar zavžili.
BAZEL, 12. (Cenz.) O novi bitki na bukovinski meji pišejo švicarski listi, da nimajo zaznamovati Rusi niti najmanjšega uspeha. Vsak nadaHni dan zmanjšuje njihove šanse. Vsled številnega človeškega materijala bodo zamogli sicer Rusi žrtvovati še par stotisoč mož, toda uspeha, ki ga želi vsa Rusija, ni več mogoče izsiliti.
LUG ANO, 12. (Cenz.) Večina milanskih listov prinaša sodbo vojaških kritikov, da jo z ogromnimi masami zapričeto novo rusko ofenzivo že smatrati kot izjalovljeno. Enakega mnenja so rimski listi. Ti izjavljajo, da so bili v Italiji o ponesre-čenju ofenzive prepričani že naprej in so polagali nanjo le politično vrednost, ki pa se istotako m pokazala.
Car odšel na fronto.
CARSKOJE SELO, 12. (Kor.) Car .^e je podal k armadi.
i
ii
M.
DUNAJ, 13. (Kor.) Uradno se objavlja: 13. januarja 1916, opoldne.
V Judikarijah Je obstreljevala italijanska artiljerija kraja Creto in Por; na Ron-cone so metali sovražni letalci bombe, ne da bi napravili škodo. Nago, vzhodno Rive, je bilo istotako v sovražnem ognju. Naša artiljerija je uničila italijansko taborišče južno Pontablja. Na primorski fronti so se nadaljevali obojestranski topovski boji v tolminskem in doberdobskem oddelku.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Poročilo Cadorne.
DUNAJ, 12. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se javlja: Poročilo Cadorne 11. januarja 1916.
Sovražnik je obstreljeval z Monte Ghello, severozapadno Rovereta, dne 9. t. m. zvečer naše postojanke z gorljivimi granatami. Tekom naslednje noči so naznanile naše predstraže velik požar v Ro-veretu. Ob gornjem in srednjem toku Soče so poskušale sovražne baterije s pomočjo letal obstreljevati naše črte, a jim je naša artiljerija uspešno odgovarjala. Naši obrambni topovi so prisilili sovražna letala, da so se držala v znatni višini. V ravnini, ob dolnjem toku Soče, je sovražna artiljerija zopet obstreljevala z daleko-nosnimi topovi razne kraje, kar je zahtevalo žrtev med prebivalstvom. V Roman-
su je bila zadeta ena naših poljskih bol-j nišnic; 4 vojaki so bili ubiti, 8 ranjenih
Odnek nafto uspehov os Soft na ce'oini volni položni.
Švicarski major Tanner, ki se nahaja pri naši soški armadi, piše v »Baseler Nach richten«:
Italijani bodo ob Soči izkrvaveli.
j ■ j . ■ - . - \ ■ r
.i	. . . Voje-
vanje ob Soči je velika morija, enako str a šna v srditosti, neenaka v učinku. Razmerje izgub je znatno večje na škodo Italijanov kakor razmerje njihove številne premoči. Strogo teoretično se pri nadaljevanju dosedanjih italijanskih odredb lahko izračuna, kedaj bo Italijanom pošla premoč. Praksa nam nudi tozadevno vsak dan dokaze. Pri tem so Avstrijci faktično zmagovalci. Njihov dosedanji cilj, obdržanje soške fronte, je dosežen. Oni so ostali od pričetka v defenzivi, k Čemer spadajo seveda lokalni ofenzivni sunki, da zboljŠajo linije, ako so ogroženi ali stisnjeni. Mi se moramo ozirati le na celoto in tako je treba priznati, da Italijani
svojemu cilju se od pričetka pravih operacij niso približali niti za korak. Vztrajanje Avstrijcev ob soški fronti ni samo avstrijski uspeh samposebi, ampak izvršuje tudi velik učinek na celotni položaj. Tekom pohoda skozi Srbijo je Avstrija Italijo prrflenila nase. Utrdila je pozicijo centralnih držav in dvignila močno svoj ugled. Kot del splošnega neomajnega obrambnega obzidja centralnih vlasti prispeva soška fronta mnogo k temu, da se dovoli drugim velikim silam centralnih držav svobodna roka in pospešuje s tem mirovno delo. Centralni državi si pridobivate vedno več pristašev in zato je času primerno, da sc spozna, da pomeni nekoristno naganjanje mas proti takim obzidjem uničevanje narodne sile. Mogoče je res, da verujejo vodilne osebnosti v četverosporazuinu pošteno v končno zmago premoči v človeškem materijalu. Kdor nima tega prepričanja in zasleduje morda vojno iz kakega drugega vzroka, ta je velik zločinec na lastnem narodu.__
z mmm tonfti
BERLIN, 17. (Kor.) Veliki glavni stan, 13. januarja 1916.
Severovzhodno Armentieresa je bil odbit napad močnega angleškega oddelka. V zgodnjih jutranjih urah so Francozi danes obnovili naoad v kampanji severovzhodno Le Mesnila. Bili so gladko odbiti. Istotako se je izjalovil napadni ooiz-kus proti delu pri Maison de Champagne dne 9. t. m. osvojenega jarka. Poročnika Boelcke in fmmelmann sta severovzhodno Totircoin^a in Bapauma sestrelilo vsak po eno angleško letalo. Neustrašenima oficirjema je podelil cesar Viljem za njiju čine red pour le merite. Tretje ar. gleško letalo je bilo sestreljeno v zračnem boju pri Roubaix in četrto s topovi Ligny (jugozapadno Lilla). Izmed 8 angleških letalskih oficirjev sta 2 ranjena, 6 pa mrtvih.
Vrhovno armadno vodstvo.
O potopu oklopnice »King Edvvard VII«
LONDON, 11. (Kor.) »Daity News« po-čajo o potopu oklopnice »King Edvvard VII«: Ladja je zadela ob 11'45 dopoldne na mino in se je ob 7'45 zvečer potopila. Brezžično poročilo je priklicalo par ru-šilcev, ki so hoteli odvesti ladjo s seboj. Popoldne je bilo vreme slabše in so se vrvi -w*-'rale. Moštvo se je rešilo v čolne in na rušilce.
Potopljeni parnikL
HULL, 12. (Kor.) Parnik »Trakair« je bil potopljen. Vse osebe so bile rešene.
HULL, 11. (Kor.) Parnik »Sapho« Wil-son Line je smatrati za izgubljen. O posadki ni nobenih točnih poročil.
Angleške izgube.
LONDON, 12. (Kor.) Zadnji seznam izgub izkazuje 23 oficirjev in 700 mož.
Angleška spodnja zbornica.
LONDON, '2. (Kor.) Zbornica je s 431 proti 39 glasovom sprejela zakon o vojaški obveznosti v drugem čitanju. Trije delavski ministri so preklicali odstop.-
Naslednik Delcasseja v stranki.
PARIZ, 12. (Kor.) Kakor poroča »Temps*, je stranka radikalne levice izvolila na mesto Delcasseja za predsednika Desplasa.___
S turških bojlšt
CARIGRAD, 12. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Fronta v Iraku: Nobene izpremembe. — Kavkaska fronta: Dva napada sovražnika na naše postojanke v oddelku Narmena sta bila zavrnjena. — Dardanelska fronta: Dne 9. januarja je bilo sestreljeno že četrto angleško letalo; padlo Je na višini Seddil Bahra v morje. Bitka pri Seddil Bahru, ki se je končala s porazom sovražnika, se Je razvijala sledeče: Po raznih dogodkih v sovražnem taborišču je bilo domnevati, da se pripra-
vlja sovražnik na beg. Ukrenili smo takoj vse predpriprave, da postane tokrat beg kolikor mogoče drag. Dne 7. januarja smo pričeli napad. Dne 8. t. m. popoldne smo rjačili naš ogenj in odposlali po vsej fronti močne poizvedovalne oddelke. Sovražnik, ki je spoznal, da se pripravlja napad, te zbral na levem krilu številne vojne ladje, ki so srdito obstreljevale naše od-Jelke. Naši oddelki, ki so se na posameznih mestih bližaH sovražnim strelskim jarkom, so bili sprejeti od sovražnika s puškami in ročnimi granatami, a so obdržali svoje postojanke. V noči od 8. na 9. t. m. smo razposlali vnovič poizvedovalne od-'elke proti sovražnim strelskim jarkom in b 3 zjutraj, ko smo opazili uniikovalno gibanje sovražnika, smo odredili prodiranje na vsej fronti. Del sovražnih čet je robegnil proti izkrcevališčem, drugI del pa je z eksplozijami avtomatičnih min poizkušal ovirati naše prodiranje. V tem tre-notku so otvorile naše baterije morilen ogenj proti izkrcevališču, dočim so poljski topovi obstreljevali sovražnike in jim prizadejali mnogo izgub. Naša prodirajoča pehota je bila kos peklenskemu sovražnemu ognju in je pobila obupno upirajoče se sovražne vojake, ki vsled našega uspešnega artiljerijskega ognja niso mogli ubežati. V jutro 9. t. m. je bilo bojišče posejano s številnimi sovražnimi trupli. Končno smo dognali, da se sovražnik vsled našega napada ni mogel dalje upirati. Tako se je končal zadnji akt galipoljskih bojev s porazom in umaknitvijo sovražnika.
Turške čete vkorakale v Kermanšah.
CAPIGRAD, 13. 'Kor.) Agence Milli doznava, da so turške čet vkorakale v Kermanšah v Perziji. Prebivalstvo je sprejelo čete z ovacijami. Cesar Viljem sultanu povodom zmage v Dardanelah.
CARIGRAD, 12. (Kor.) V čestitki, ki jo je poslal cesar Viljem povodom dardanel-ske zmage" sultanu, pravi cesar, da je z velikim zadovoljstvom sprejel vest, da je bila sovražna armada prisiljena, da je popolnoma opustila polotok. Čestital je sultanu k zmagi, s katero so bili končani napadi nesramnih sovražnikov. Cesar naznanja kot znamenje svojega občudovanja izročitev sablje sultanu, da ovekoveči spomin na velike zmage, sablje, ki naj se tekom vojne v obrambo pravic vihti nad glavami sovražnikov. Cesar je izrazil končno prepričanje, da pomore Bog h končni zmagi. — Cesar Viljem je poslal tudi Enver paši brzojavko, v kateri pravi, da ie izvršila otomanska armada dejanje, ki ostane vedno v spominu naroda. Čestita Enver paši in armadi najprisrčne-je k uspehom, ki so pridobili zmagovitim turškim zastavam nove lavorike, in mu podeljuje red pour le merite. Envc paša je naznanil čestitke cesarja Viljema armadi s pripombo, da se je zahvalil cesarju in ga zagotovil, da bo turška armada tudi vnaprej izvršila svojo dolžnost.
OšrsHa-UruatsHa zbornica.
Nedostojna interpelacija. Napadi na šefa generalnega štaba. Uprava Srbije. Oster odgovor ministrskega predsednika.
BUDIMPEŠTA, 12. (Kor.) V današnji seji zbornice je poslanec Polony interpe-liral glede izjave Conrada-Hdtzendorfa, objavljene v dunajskem militaričnem strokovnem listu »Rundschau« od dne 24. decembra, ki se je glasila, da vojna tradicija naše vojske več velja nego le narodno podžiganje duhov. Ta izjava da žali splošno čustvovanje ogrskega naroda. Iz izišlih biografij sklepa govornik, da se načelnik generalnega štaba navdušuje za idejo skupne države ter da . zapostavlja ogrstvo. Nadalje zahteva interpelant, naj se Avstrija in Ogrska enakomerno prite-gate k vojaškemu službovanju ter graja, ker se Ogri porabljajo za obrambo Doberdoba, dočitn se alpski prebivalci porabljajo za varovanje mostov. Ministrski predsednik je označil interpelacijo kot nedostojno ogrskega naroda. Cilede prite-ganja prebivalstva k vojnemu službovanju obstoji le en cilj: da se obrambna moč poveča do maksima. Ministrski predsednik je konstatiral, da ste se v karpatskih bojih ogrska in avstrijska črna vojska enako odlično obnesli, da sta iz alpskih dežel dopolnjujoča se tretji in štirinajsti kor izvršila vojne čine, ki spadajo k naj-sijajnejim in da je tretji zbor v Karpatih prelival kri. Mora torej proti takim za-strupljajočim insinuacijam odločno protestirati.
Glede izjave Hotzendorfa je interpila-cija tendenciozna z ozirom na navedene biografije Hotzendorfa. Ministrski predsednik jim ne more priznavati nikake važnosti. Hotzendorf se mora že radi svojega položaja izogibati vsake politike in dela to na najkorektneji način. (Medklic z levice: Potem pa gre vse dobro!) Tisza: Gotovo gre vse dobro, ne le po zaslugi heroičnih bojev naših vojakov, ampak tudi po zaslugi odličnih svojstev našega generalnega štaba. (Živahna pohvala).
Szmerecsanyi je interpeliral radi različnih zapostavljanj Ogrske pri upravi Srbije. Ministrski predsednik je odgovoril
Strm B.
JEDMOST" mm. 14
v Trstu, dne 14. januarja 1916.
da je to nepremišljeno početje, ako se taka vprašanja sredi vojne stavlja jo v razgovor na tak način kakor je to storil interpelant* ker bi mogle vsled tega pri sovražnikih nastati krive domneve. — Glede odprave uporabe novega srednjega grba pri poveljstvu v Belgradu in glede uporabe prejšnjega grba je izjavjl, da more iti le za pomoto. Kar se tiče vprašanja zastave, mora — dokler Njegovo Veličanstvo ne odloči — ostati prejšnje stanje in se mora razobešati črno-rumena zastava kot standarta armade. Kar se tiče uprave Srbije, se je v tistem času, ko je tam funkcijoniralo več etapnih poveljstev, zgodilo različno, kar ni bilo prav in kar je bilo treba grajati. Zbornica bodi prepričana, da bo pri končnoveljavni ureditvi zadoščeno velikim interesom Ogrske in nje upravičenim željam. Poleg vojaškega guvernerja bo imenovan kot civilni guverner eden višjih ogrskih uradnikov. (Klici na levi: Morda celo ThalIoczy!) Grof Tisza: ThaIloczy je jednak Madjar in je razvijal v Bosni zaslužno delovanje. Organizacija uprave Srbije se sedaj pripravlja. Po vsem, kar je ministrski predsednik razpravljal z vojaškim guvernerjem, ima polno prepričanje, da bo zadoščeno vsakemu upravičenemu ogrskemu interesu. Ako bi se pa varal v tem pričakovanju, pa stori svojo dolžnost. Stališče vlade Je, da je tudi med militaričnimi funkcijonarji po velikem delu nameščati Ogre. Jezik dela sicer res težave. Ravno zadnje dni se je poveljstvo obrnilo do ogrske vlade s prošnjo, naj dopošlje ljudi, ki bodo znali občevati s prebivalstvom v njegovem jeziku. Ce so se sploh vtihotapile ^n^reške, se odpravijo na vsak način. (Živahno odobravanje.)
Vpoklic črnovojnlti obvsznncev.
DUNAJ, 12. (Kor.) Crnovojni obvezan-ci fn bosenski ter hercegovski službeni obvez -ci. ki morajo 17., 20. in 21. januarja f. 1 K), odriniti v aktiv: o službovanje, se or arjajo, da so bila naslednja c. in kr. dopolnilna okrajna poveljništva in c. kr. domobranska dopolnilna okrajna poveljništva zadnji Čas premeščena in sicer:
Don. okr. poveljništvo Czortkow iz Hajdubdszormenyja v mahrisch Schon-berg;
Crnovice iz Szekelyhida v Lvov;
Brzezany iz Derecske v Bjelice - Bialo;
Grodek Jagielonski iz Esztergoma v Grodek Jagielonski;
Jaroslavov iz Sobotice v Jaroslavov;
Kolomea iz Devanaye v freudenthal;
Krakov iz Novega Tičina v Krakov;
Lvov iz Nagyszalonta v Lvov;
Novi Sonč iz Freudenthala v Novi SonČ:
Rzeszow iz Mosona v Rzeszow;
Sambor iz Komorna v Sambor;
Sanok iz Sopronia v Sanok;
Sarajevo iz Senice v Sarajevo;
Stanislavov iz Hajduszoboszlo v Lvov;
Stryj iz Kormeno v Stryj;
Tarnopol iz Berettyonfalu v Prešov;
Tarnow iz Prerave v Tarnow;
Opava iz Beniša v Opavo;
Novisad iz Pečuha v Novisad;
Wadowice iz Moravske Bele cerkve v V adou ice;
Zloczow iz Piispokladany v Rimaszom-bat.
Dotičniki, ki se jih glede njihovega odhoda pod orožje tiče ta premestitev dopolnilnih okrajnih poveljništev, ne smejo odriniti v prejšnje (morda v izkaznicah označene) temveč v te nove uradne sedeže teh dopolnilnih okrajnih poveljništev.	_
Praski deželni zbor.
BERLIN, 13. (Kor.) Pruski deželni zbor je bil po naroČilu cesarja otvorjen od ministrskega predsednika Bethmarma -Hollwega slovesno s prestolnim nagovorom. Prestolni nagovor konstatira, da so se načrti sovražnika, da bi Nemčijo izmučili s sestradanjem, izjalovili in naglaša, da je oboroženi nemški narod, podpiran od zvestih zaveznikov, vztrajal proti celemu svetu sovražnikov in zastavil zastave globoko v sovražne dežele. Prestolni govor izraža trdno zaupanje tudi v zmage v bodočnosti, napoveduje predlogo glede zvišanja dohodninskega in dopolnilnega davka in nadaljuje: V velikih doživljajih sedanje vojne postane velik nov rod. Vse orožja zmožno moštvo brani državo in narod. Duh obojestranskega razumevanja in zaupanja bo živel tudi v mirovnem času, prežel naše javne naprave in našel živ izraz v naši upravi, našem zakonodajstvu in v ustvaritvi podlag za zastopstvo naroda v zakonodajnih korpo-racijah. Zaceliti zadane rane in vzbuditi novo Življenje iz velikanskih činov in žrtev našega naroda, bo naša največja naloga, takoj ko bo izvojevan zmagovit mir.
Liebknecht izključen iz soci]alno-de-mokratične frakcije.
BERLIN, 13. (Kor.) »Lokalanzeiger« poroča iz Stuttgarta, da je socijalno - demokratična državnozborska frakcija s 60 proti 25 glasovom sprejela izjavo, po kateri je državni poslanec Liebknecht vsled neprestanih najtežjih pre^reškov proti dolžnostim člana irakciie izgubil pravice, ki izvirajo iz pripadnosti k frakciji.
Atentat na japonskega ministrskega predsednika.
TOKIO, 13. (Kor.) (Reuterjevo poročilo.) Neki individij je vrgel dve bombi proti avtomobilu ministrskega predsednika Okuma, ki je ostal nepoškodm
nih vlasti le trenutni in da se pretirulejo, slednjič pa vendar priznava njihovo važnost, rekši, da bi mogel kak nov neuspeh postati katastrofalen za entento. Zato da mora Italija vse storiti da — ona prepreči neuspeh ententnih čet ob pričakovanem napadu na Solim.
Komu ne igra okoli usten malicijozen usmev, ko Čuje, da se nam hoče Italija predstavljati kot čndodelnico, ki nai resi vso skupino entente!
Stegeman obrazložuje v »Bundu« na kaj veljaven način enega glavnih vzrokov neuspešnosti akcij Četverosporazuma na Balkanu. Centralni vlasti, Bolgarji m Turki vojujejo — pravi — na lastnih boiiščih, kjer more vsak razvijati najvišjo mero svoje delavnosti, dočim se vlasti entente bore ekscentrično in so se prisiljene voje-vati v stilu kolonijalnih vojen. Direktna izguba za entento je tudi dejstvo, da je srbska vojska odpadla kot komponent sil entente na Balkanu. Vsled tega neugodnega razvoja se je morala Anglija odločiti za uvedenje splošne vojne obveznosti. S tem pa se — meni Stegeman — razmerje med silami nasprotnika ne Izpre-meni na poseben način, ker je konsumi-ranje obojestransko in je pretrpe vojaški in zdravstveno najlaglje tisti, ki so najbolje organizirani. To pa ste brez dvoma centralni vlasti, najmanje pa — Italija, so-sebno kar se tiče fizične in moralne konstitucije vojske.
Zato zveni kot krvava ironija, da se v nekem članku v neapeljskem »Matinu« poživlja Srbi|a, naj se z ostanki svoje vojske postavi pod italijansko zaščito in naj se bori za — Italijo I Ta insinuacija je pa tudi drznost prve vrste, ako upoštevamo, da so Srbi — da-si v sedanji svoji stiski ne morejo glasno govoriti o tem — odločni nasprotniki italijanskih aspiracij na zapadnem Balkanu. Pa kako — recimo — originalen je način, kakor bi hotel neapeljski list kaptivirati Srbijo za svoje »prijateljsko« povabilo. Ni še najhuje to, da očita Srbom, kako jih Italija sedaj preskrbuje in na novo oborožuje, ali narav-nostkruto je — s stališča zaveznikov — da obsipJje Srbijo z očitanji, češ, da je sama kriva svoje nesreče. Po neapeljski vesti je sicer pravično in človeški lepo, ako se »divimo srbski hrabrosti«, ali pozabiti ne smemo, da je Srbija sama zakrivila svojo usodo s tem, da le odbDa bolgarske zahteve. Da je srbska vojska svo-ječasno po belgijskem zgledu izpraznila svojo deželo m se v Makedoniji združila s četami entente, ne bi bila zapadla svoji usodi!« — Tu ima sedaj Srbija zavezniško muziko! Ali komu hoče pripovedovati italijanski list, da bi bila Srbija pri svojih ukrepih postopala povsem neodvisno in da ni marveč postopala sporazumno — ako ne direktno po ukazih — svojih mogočnih zaveznikov. Mi bi rekli celo, da so ravno ti poslednji glavni krivci na nesreči Srb;?e.
Vpričo grenkih izkustev, ki sta jih doživeli Srbija in Črnagora, se pač ne bo nihče čudil Romunski in Grški, ako se skušata ubraniti takih zaveznikov. In, ako je resnična neka vest, ki jo prinaša milanski »Corriere della Sera«, potem imamo morda novo pojasnilo za sedanje ostro in brezobzirno postopanje entente proti Grški — za Solunom in Mitilenami so si Angleži m Francozi prilastili otok Krf in vse kaže, da hočejo zasesti vse grške otoke, kar pa priča obenem, kako velik strah vlada v Angliji radi Egipta. Gori omenjena vest v milanskem listu pa bi bila ta, da le med Grško hi Bolgarsko
že sklenjen sporazum za delitev Albanije.
vzpenja Stirovnik In oba spuščata strmo svoje strani proti Boki Kotorski, dočim se Lovčen postopno spušča proti Njegu-šetn in Cetinju. Po LovČenu se je nekdaj imenovalo tod! vse cetinjsko polje »Lov-čenski dolac«.
Lovčen Je najpogosteje omenjani vršac Crnegore, je »sveto brdo« Črnogorcev kot grobnica slavnega pesnika in kneza vladike Petra II. Njegula. Lovčen, najvišja planina primorske skupine, je krona široke in visoke planote, ki zapira zaledje veličastne Boke Kotorske. Sedlo Krstac (984 m) tvori prehod iz Kotora na Cetinje, nedaleč teče politični mete med Craofforo in Avstro - Ogrsko.
Lovčen se deli v dva glavna grebena: Stirovnik (1723 m) in Jezerski vrh (1657 m), ali Lovčen v ožjem smislu. Od povsod po Crnigori, tako od Durmitora kakor s Komova, se vidijo značilne oblike Lov-čena, in že poprej, nego prihaja parnik v Boko Kotorsko, pozdravlja potnike z višin — Lovčen. Skoro vedno brije hladen veter okolo Lovčenovih vrhuncev, tako, da se od tu odpira krasen pogled, ka-kršnjih je malo v črnigori. Tudi priprost Črnogorec gleda s ponosom na ta hrib in ponosno kaže nanj tujcu. Da, Lovčen je tako prirasel srcu vsakega Crnogorca, da si niti ne more misliti Crnegore — brez LovČena.
del Lavatoio št 4 ; Pupis Alfred. 8 meseccv trg pred bo'mSmco 3; bvageij firunon, fi let, ul del Malcant m 7.
V mestni bolnišnici dne 12. t. m.: fiirscli Karel, 42 let; Budihna Fran, leto dni; Fuchs Josipina, 59 let; Kravatin Mihaela. 74 let ; MarinSek Viktorija, 57 let; Zigon Fran, 86 let.
»Ima-ti ententa glede Albanije sploh kak program?
Nu, Angleži ga pa imajo prav gotovo za obrambo — svojih interesov. V skrbi za te interese v Egiptu je njih sedanje postopanje proti Grški. To nam potrja tudi vest, da je te dni dospel v Neapelj zadnji holandski parnik, ki je še mogel skozi sueški kanal. Potniki so pripovedovali, da se ob vsem kanalu gradijo ogromne u-ti«sbe.
Tako stoje stvari. Srbija in Črnagora poraženi, Francozi in Angleži potisnjeni iz Makedonije in Galipoljskega poluotoka, Italijani preže, kje bi ugrabili kak dobiček — za-se Kdo naj po vsem tem smatra za resno lrancoska namigavanja nove velike ofenzive solunske vojske v pariškem »Tempsu«? češ, oči orijentalskega sveta so obrnjene na Solun, kjer imajo iznenada priti važni dogodki. Francija se je odrekla temu, da bi udarila na Galipolju, ker hoče s tem večjo silo udariti na bližjem Vzhoda. Na Galipolju da ne bi bile žrtve v ni-kakem razmerju z nalogo. — Temu npra-vičevanju galipoljskega neuspeha ne bi priznalo veljave niti kako dete. In »sta mera vere gre obljubam nove velike o-fenzive iz Soluna. Prevečkrat je že Ce-! tverosoorazum prevaril vsako pričakovanje, da ne bi vsakdo ob vsakem takem napovedovanju novih akcij skomignil z rame: i - eittstvom nevernega T? tj raža.
Položaj.
13. jc: i..i;rja.
Da je postal vojni položaj mi Balkanu za entento najneugodneji, priznava — Čeprav s težko muko — tudi italijanski »Se-coio:. Naglaša sicer, da so uspehi central-
LNfclL
V	ski skupini črnogorsk £ ^ go-
rovja ic ajvažneia planina	Je
precej ravna, obkrožena po planinskih višinah Dabjak, Jezerski vrh in Treštanik. V bližini poslednjega se nahajajo izviri ta-koimenovanega »Ivanova korita«, ki se odtekajo v BlatiŠča, kamor izginjajo skozi prepad. Proti Jezerskemu vrhu sc
Donnti vesti.
Nedostojna interpelacija. Iz poročila, ki je objavljamo na drugem mestu o seji o-grsko-hrvatske zbornice dne 12. t. m., je razvidno, da je poslanec Polonyi stavil interpelacijo, ki vzbuja domnevo, da se neenakomerno in na škodo prebivalstva Ogrske postopa pri vpoklicih k vojnemu službovanju. Na to interpelacijo je primemo in po zaslugi odgovoril že ministrski predsednik grof Tisza, označivši jo za — nedostojno. Da bi tudi mi s svoje strani primerno zavrnili to grdo in drzno insinuacijo — na to ne moremo misliti v sedanjem času in ob sedanjih razmerah. Dovoljena pa nam bo morda konstatacija, da že ves potek in uspeh mobilizacije, o-ziroma vseh dosedanjih prebiranj pri nas pomen'a najeklatantneji dokaz, da je omenjeni posanec ndaril s pestjo — resnici v obraz. 'Moremo n. pr. pribiti dejstvo, da je prebivalstvo Krasa na vseh dosedanjih prebiranjih dalo 90, da, celo do 95 odstotkov v vojaško službo!!!
Konferenca na namestništvu glede gospodarskih odredb v korist prebivalstva goriškega, tolminskega in sežanskega o-kraja. Pod predsedstvom namestnika barona dr. Fries - Skene se je vršila v sredo, 12. t. m., na namestništvu konferenca, na kateri se je razpravljalo o celi vrsti gospodarskih odredb v korist prebivalstva goriškega, tolminskega in sežanskega okraja. Te konference so se udeležili med drugimi deželni glavar msgr. Faidutti, predstojniki pristojnih okrajnih glavarstev, vladni komisar mesta Gorice in referenti c. kr. namestništva. Razprave so obsegale vprašanje aprovizacije in preskrbe goriva in krme, pri čemur se je polagala važnost zlasti na produkcijo mleka. Konferenca je prišla zlasti vsled skrb-Ijive naklonjenosti pristojnih vojaških o-blasti do zaključkov, ki zagotovljajo zadostno preskrbo prebivalstva z najnujnejšimi živili kakor tudi preskrbo krme. Konferenca se je bavila tudi z vprašanjem obdelovanja polja v prihodnji pomladi ter je v tej nad vse važni zadevi ukrenila vse potrebno. Zlasti se je poudarjala potreba, da se da kmetovalcem brezplačno na razpolago del državnih posestev ter da se jim priskoči na pomoč tudi z delovnimi močmi in tovorno živino.
Kolkovni urad, do sedaj v prostorih deželne finančne blagajne (Piazzetta della chiesa Evangelica št. 2) se preseli dne 17. t. m. v prostore blagajne c. k. glavnega carinskega urada (via della Stazione št. 8) in bo za stranke posloval od 8V&—HV2 dopoldne.
Prodaja ali zamenjava brejih krav. C.
kr. namestništveni svetnik naznanja, da ima oddelek zaloge klavne živine (Sehla-chtvieh - depo sektion) na Opčinha veliko množino brejih krav ter jih je pripravljen civilnemu prebivalstvu prodati, oziroma jih zamenjati s povsem zdravimi volmi, starimi 4 do 10 let. Poslovanje se vrši vsak dan od 8 zjutraj do 4 pop. na Opčinah pri Hrovatinovi klavnici. Prodaja se le proti gotovini. Za vole se po večji ali manjši teži nasproti kravam, ki se dajo v zameno, doplača ali povrne razlika v ceni.
Cenzura. Dunajska »Arbeiter Zeitung« opozarja v svoji številki od dne 9. januarja gospoda ministra za notranje stvari, princa Hohenlohe. na slučaj, da je cenzura v Ustju na Češkem zasegla na mnogih mestih neki članek, ki ga je »Arbci-ter Zeitung« prinesla poprej v polnem obsegu. Dunajska cenzura ni torej našla v njem nič izpodtakljivega. In taki slučaji se menda dogajajo po vsej državi. Tem raje se pridružujemo povsem veljavni pripombi v »Arbeiter-Zeitung«: »Načelo, da se to, kar je dovolila cenzura na Dunaju, sme objavljati tudi v provinci, se ni moglo še nikjer uveljaviti. In vendar bi se zdelo to načelo najbolj samoobsebi razumljivo: »kajti cenzura ne presoja v glavnem po delovanju na zunaj, ln pri tem je vendar Dunaj (in ne Ustje) odio. čilen!« —
Izpred sodišča.
Potovala s tujim potnim listom.
Albina F., iz Dutovelj doma, bi imela pripeljati v Trst mleko dne 25. oktobra, imela pa je potni list na ime svoje sestre trne, poročene T., tudi iz Dutovelj. Do Upcm je slo gladko. Ko je dospela do obeliska »n tam na zahtevo straže pokazala potni list, je straža takoj zapazila, da ne odgovarja ta potni list pravemu imenu, vsled česar je bila naznanjena sodišču.
Zashsana potom sodišča, je Albina izjavila, da je ravno oni dan izgubila svoj potni list. Ker je pa bilo zjutraj zgodaj in ob isti uri ni bilo mogoče dobiti drugega, si je izposodila potni list od svoje sestre, lako je prišla še sestra pod obtožbo. Na razpravi, ki sc je vršila včeraj pred okrajnim sodnikom Comelom, ste obe obtožen-ki priznali in se izgovarjali, da niste vedeli, da se ne sme potovati z drugim potnim listom, oziroma se ne sme posoditi. Sodnik je Obsodil Albino F. na 24 ur zapora in Fmo T. na 12 ur zapora. Obe ste sprejeli kazen.
Darovi.
Za božičnico na Vrdelci so darovali; Marija Grum fcO. Tin; Višnjovec Sofija 60. vin; Jeji>itJ 1.10; Zadnik DO vin; Paljk 3. K ; N. N. 60 vin ; Majicen 40. vin. in za Si vest rov večer košarico različnih predmetov za srečkanje in dopisnice za šsljivo pošto; N. N. 20 vin; Tosi 210 vin; Anton liaretto 60. vin ; Fran Godina 1. K; Ivan Godina 1*60 vin ; Cretnik 20. vin; Požar 60 vin ; Benčič
1.	K; Grnjava G0. vin; Tosi 2. K ; Perliavc 5. K ; Pirič 5. kg. sladkorja; Ž^mr 6. K; Ivanka Godina (tobakarna) 10 K T Rebek Marija ovoj bižkotov; pri „Miklavžu* : g. Peter Rebek 2. K; Fran Godina
2.	K. Srčna hvala vsem darovalcem
ČEŠKO - BUDJEV1SKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici dellc Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
mm mm	M&Ll OGLAS		§ ■ B 9 es
□□ □□		se raAuuajo po 4 stot. besedo. 1 kastno tiskano besede se rasu- 1 n njo enkrat -reč. — Najmanjša | : pristojbina »oda 40 stotin k. : S	□□ □a □□
ZfltaAVffP Anton JerkiČ posluje i-opet v svoje,u
rUIUsiUl ateljeju v Trstu, 'Via delle Po^t,j
fitev. 10.
:MGj
MfifKfl kavo se napiavi samo hpecijaliteto iiUUlU , AMERINO". Gospodinje pokusno lahko to kavo pri tvrdki „AXA<* d. z. o. z., nI. Miramar -tev. 13 (skladišče). V, kg pristnega „AMERTNO" K 1-35.	610
itazmnilo preselitve! faktur u;
manu-
blagom
1VAN0IC & KLRINClČ v Gorici so je preselila začasno v Bornberg £t. 14t> (prej trgovina Andrej Pahor). Priporoča ac cenj, odjemu I ce m vipavske doline.	o34
zastavne listke, zlato. .varjeno umetno zobovje. Vl^ Maiia Tereza T nad Vsaki dan cd 1<» >2	637
% Umetni zobfe |
z [nfcrez čeljust!, zinfs Krone l; TiRl ♦
VILJEM TUSCHcR |
konce s. zobotehnlk	t
TRST, ul. coserma it. 13,
Ordinira od 9 zjutraj do 6
^bsheBasa

ZOBOZDRAVNIK
Dr.J.Cermak
se le mM\ in ordinira sedaj
v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogai ulice delle Poste.
izdiranje zoMm fioiečia?. Plutale.
UNiTNi Z&23B.
sesRsaass cm

Dva slučaja nagle smrti. Včeraj dopoldne ob polidesetih so našli ležečo na javni cesti v ulici Fabio Scvero (nova open-ska cesta) pred hišo štev. 46 neko žensko. Pozvali so nemudoma na pomoč zdravnika z zdravniške postaje, ki pa ni mogel storiti drugega, nego da je konstatira!, da je ženska že mrtva, in siccr, da je umrla vsled srčne paralize. Pozneje se je izvedelo, da je bila pokojnica 37-letna Angela Kljunova, ki je stanovala \ Kolon ji ob openski cesti v hiši št. 34. Truplo pokojnice je bilo preneseno v mrtvašnico pri Sv. Justu.
Ob poliosmih zjutraj so z redarstvene stražnice v ulici dei Bachi telefonirali zdravniški postaji, češ, da je v hiši št. 34 v ulici del Farneto neki mož, ki nujno potrebuje zdravniške pomoči. Na zdravniški postaji službujoči zdravnik se je nemudoma odpeljal v rečeno hišo, a tam je našel že mrtvega 621etnega Srečka Ne-mentza, lastnika zaloge oglja v ulici delle Acque. Zdravnik je konstatiral, da je Ne-mentz umrl vsled srčne paralize.
Mno-lGtcgraHčni stelje
Trst. ulico del Rivs št. 62 (pritličja) Trst
IzvrSu jft t sako fotografiono ueld^ kakor tudi razglede, posnetke T)dtranjo*t lokalov, porcelanasti* ploSre 7,1. \safcovvst. spomenike. POSEBNOST 3 POVS&UIJS it: VSAKE FOTOSRAFIJ2 sit liu-ii udobuosli	u.iroč:ii-
kov epiejt»ma n&roobe in jih vršuje u<* donitt, ev tudi zanaj mest* po uaj/.uiomejšib cenah.
m
i
Trst, ul. M RIu9 štev. 42
Umrli so:
Plavljeni dne 13. t. m. na mestnem fizik&ta: Buiič Marija, 9 leti, Vrdeta štev. 11; Kassegger Neža. 75 let, ul, della Sanita 2; Požsr Anton, 5:» let, Skorklja št. 31: PetrozzeM Viktor, 63 let, ul.
Dr. H0RVATH
TRST, Vsa carintaa 39 Specijalist za KOŽNE In SPOLNE BOLfcZNl ŠIBKOST In NERVOZNOST M BOLEZNI v NOGAH In SKLEPIH. Sprejema od tO - 1 pop. In 4 - 7 tva(« • •b nedeljah od 10 - 1.