Naj pojeta oba zvona, g j Da se resnica prav spozna. / Narodna prisloiica. ifo razpravico;: »Obnarodimo še nekaj", odložITsem pero, nadejajte se, da ne na¬ pravim nikdar več nobene brazde na jezikovnem polji, na katero sem bil slučajno zašel. Na le to mojo razpravico ozerla sta se učena v dva moža, namreč prečastiti naš oteč Stanislav Skrabec, ve- iezaslužni urednik »Cvetja z vrtov sv. Frančiška" in poglaviti g. Viktor Bezek, velehvalni urednik »Ljubljanskega Zvona", in samo mimogred mi je še pristaviti, da se je spravil „Siovenskega Naroda 1 * členkar bojevitim svojim kopjem nad mene zaradi iste razprave, napisavši v gddelku »Književnost" : »mi sicer ne vemo, kaka kazen je to (namreč ošvercanje in ošviganje prožnoj rozgoj), a če ta kazen nas z a d e n e , ' se vendarle ne spoko¬ rimo", — a v nedoslednosti svojej ni opazil, da se je sam uže spokoril, saj še pred samo enim letom bi bil vsakakor napisal: »a če bo ta kazen nas zadela, se gotovo ne bomo spokorili." Pervi je napisal na treh platnicah svojega lista prav lep, vsega uv^ženja dostojen členek, vtori (drugi) je pa zložil o istej mojej razpravici tudi prav temeljit členek obnarodivši ga v ome¬ njenem svojem listu, a prikrojil ga je očitnim na¬ činom, da me ni hotel limeti do jedra. V bistvu se vjemajo naša mnenja o naravi slovenskega glagola; ker se pa vendarle loče v nekih podrobnostih, saj zagovarjata ona dva, se¬ veda le izjemoma, i rabo historičnega • sedanjika i tako zvano „bomkanje“ (rekše upotrebijavanje doveršnika S pomožnikom biti v izražanje bodoč¬ nosti), ker so se vrinola v naše razpravljanje tudi neka nesporazumljenja in ker nečo, da bi mislili p. n. gg. čitatelji, da sem vstvaril si sam ona načela, o katerih sem pisal v obedveh svojih raz¬ pravicah: »Čuvajmo svoje prastarine" in »Obna- rodimo še nekaj", — evo me z nova pred njimi. Pokoren narodnemu pravoreku, navzočnemu spisu na čelo postavljenemu in stremljenjem vnet, da se vsa stvar na vse strani ne samo razjasni in razbistri, nego da tudi prinese umisleuo korist, — 2 — želim, da se p. n. gg. čitatelji soznane s členkama uže imenovanih naših pisateljev. Zaradi tega vrstila se bosta tu vsaj v bistvu oba členka, a pod istima čredilo se pa bode nekaj mojih prime- teb v popolnjenje moje razprave. Neprehvalimi oteč Stanislav je napisal : Knjižica govori vnovič o stvari, ki jo je pisatelj že večkrat priporočal, o stvari, keteri sem, ni tega davno, tudi jaz skušal do živega priti. In res sem mislil za terdno, da je z dotičnimi mojimi spiski tista stvar enkrat za vselej določena in končana. Tudi gospod Lamurskjj je imel tiste moje spiske (vsaj C v. XI. 1 , 2, 3.) pred očmi, ko je pisal to knjižico; ali njegovega prepričanja niso omajali. Seveda se o tem ne smem pritoževati, saj njegovi spisi enako niso mojega. Dolžan sem tudi priznati, da omenja moje skromno ime vedno dostojno, celo s hvalo, ki je nisem zaslužil. 1 ) Ali ko jezikoslovec ako sem res nekoliko, pa vender ne morem po¬ polnoma zadovoljen biti s tem, kar g. L. poroča v svoji knjižici o mojem dotičnem dokazovanju. Na str. 22 piše namreč v opazki: ,On (o. St.) je dokazoval na podstavi starih bukev, ki so jih pisali v časih, davno minolih, razni možje, da je upra¬ vičeno v nas „bomkanje“, ali kakor je on zove „bombardiranje“ isto tako, kakor v Lužišldk Srbih, od vseh strani Nemcami obkoljenih. Pozabiti se tu pa vendarle ne sme, da gotovo ni bil izobražen nobeden teh mož na materinjem jeziku in da jim je bila prešla tujščina v lui in meso še bolj nego vam (namreč dr. Lampetu)' 2 ). - Najprej bodi opomnjeno, da tega, kar gospod Lamurskij imenuje „bomkanje“, nisem jaz krstil za „bomhardiranje“, temuč gospod, keteremu so tista moja pisma na platnicah v pervi versti bila namenjena. Seveda to ni poseben greli, niti posebna zasluga, omenjam le zastran resnice. Mnogo važniše je to: Na pod¬ stavi keterih starih bukev misli gospod L., da bi bil jaz dokazaval tisto reč? Trubarjevih. Pohlino- vih, ali morda Kolomonovih ? Ne, to ni bilo tako. Dokazoval sem na podstavi Miklošičeve sintakse, ki ni še tolikanj tdlno stara. Res sem jemal iz nje le zglede, in ti so seveda tudi res iz „starih bukev", ki so jih pisali v časih davno minolih razni možje — pa, ali morebiti v zloglasni gorenjščini ? Spet ne, temuč v stari slovenščini, bolgarščini, lierva- ščini, serbščini, raaloruščini, stari ruščini in stari češčini. In teh mož da ni nobeden bil izobražen - 3 — »na materinjem jeziku in da jim je bila prešla tu jščina v kri in meso? Ketera tuj š čin a ? Nem¬ ščina? Staremu Slovencu, Bolgarju, Hervatu, Serbu, Malorusu, staremu Kusu in staremu Čelni, vsem nemščina? In če so torej vsi ti „bomkali“, stari Slovenec: „ašte budet žito vzel v zajem', Bolgar: »ako bude mi ušil dreliu tu“, Hervat: »kada ova prosudil budeš“, Serb : što bude dal dubrovčanin za konja', Malorus: „zemlju, koto- ruju ony budut kupyly“, stari Rus: „ašče budu bogu ugodil i prijal mja budet bog', stari Čeli: „kolikrat koli zlifešil bude bratr tvoj ; uposluclni li tebe, ziskal budeš bratia tveho“ — jaz mislim, ako se v jezikoslovju sploh dd kaj dokazati, mora biti dokazano s temi zgledi, da naše „bomkanje“ : „vzel bom, zašil bom, presodil boš, dal bo, kupili bodo, vgodil bom, prijel boš, zgrešil bo' — ni gorenjski germanizem, temuč pravi stari obče slo¬ venski, ali če hočemo na debelo izgovoriti obče- slovanski kajvemkakizem, »bomkanje* torej pri nas „upravičeno' ne „istotako kakor v Lužiških Serbih', temuč isto tako kakor v starih Slovencih. Bolgarjih, Hervatih, pravih Serb h, Rusih itd. Lu- žiški Serbi so sicer omenjeni v mojem spisku v citatu iz Miklošiča, in bodi si res, kar jim očita Miklošič, da je „njebjesa budža zahinuč' g e g e n den g e i s t d e r sprahe, ker se pravi po nem¬ ški : „d i H i m m e 1 iv e r d e n v e r g e h e n' — ali mi ne pravimo : »nebesa bodo zginiti', temuč „bodo zginila' in to bi se moglo germanizma dol¬ žiti le, ke bi Nemci rekli: »iver den v e r g a li¬ ge n s e i e n d “. To so moji dokazi, in če je hotel biti g. L. res nepristranski, moral bi bil navesti take ka- keršni so, ter še le poborivši jih z boljšimi nada¬ ljevati svoje vojskovanje z-bomkavci in za edino »upravičenost' »neoboroženega" doveršnika v po¬ menu prihodnosti doveršenega djanja. Jaz sicer, to prav pravi, nisem nasprotnik • vabljenju dover¬ šnika v izražanje bodočnosti in sem »se stilističnega stališča' celo priporočal, „kjer se da rajši rabiti kratki, lepoglasni sedanjik (aorist), kaker pa ne vedno prijetni prihodnjik“, ali to le, kjer se da, ne da bi jasnost izražanja terpela, in zaradi spre¬ membe. Pravi pomen sedanjika doveršnih glagolov je namreč zaznamenjevanje doveršenega djanja ne gledč na čas, torej zlasti djanja, ki more nasto¬ piti v vsakem času; prav zato sem imenoval v Cv. VIT. 2. sedanjik doveršnih glagolov aorist, ker je po pomenu v resnici to, kar gnomski aorist v gerščini, in to ne samo pri nas, temuč, kakor berem, tudi v ostalih slavenskih jezikih; prim. srb. : „Neko se za list sakrije, a nekoga nemože ni dub da pokrije* (Vuk, Posl.) Gen, 2, 24. mesto, ki služi gospodu L. za zgled, poslovenjeno : »Za¬ radi tega zapusti človek očeta in mater in se pridruži svoji ženi in postaneta dva v enem mesu" — bi pomenilo torej samo na sebi to, kar nemško : „D e s h a 1 b v e r 1 a s s t de r M e n s c h V a t e r u n d M u 11 e r u n d g e s e 111 s i c h s e i n e m W e i b e z u u n d s i e w e r d e n z w e i i n e i n e m Fleische“. In to bi mogla biti le opazka pisateljeva (Mozesova) pristavljena pred njo navedenim Adamovim besedam, kr.ker je to mesto v resnici razlagal Kaljvin. Katoliški tolmači pa pravijo, da je dotične besede govor 1 Adam v preroškem duhu, ali Bog po njem, o prihodnosti, na kar očitno kaže gerški in latinski prevod, in gosp. Lamurski pač tudi ne misli drngači. Dalma¬ tin je prevel: „Zatu bo ta mož svojega očeta inu svojo mater zapustil inu se bo k’ svoji ženi per- diužil inu bota enu mesu*. Podobno tudi naši poznejši prelagavci vse do dr. Lampeta, In to naj ne bo prav ? Nadalje naj mi nrerokovanje tega, kar še le bo, s tistimi besedami izražamo kak er opazko o tem, kar se vedno in vsak čas ponavlja ? Res bi se s tem nekako čudovito bližali stari hebrejščini, ki pozna le pretekli in prihodnji čas, sedanjega ne; ali pa ne bi tako prav iehkomišljeno razdirali naše jako lepo in logično razvite konju- gacije? ali ne bi s tem občutljivo oškodili svoje vboge slovenščine ? Vidite čislani gosp. Lamurskij, to je kar nas sili, da se tolikanj poganjamo za svojo tudi »p r as t a r i n o*, nekedaj občesla- venski doveršni bodočnik (futurum exactum) in ne bi radi, da bi nam ga popolnoma izpodrindi go- riški in tržaški pisatelji se surogatom, brezčasnim doveršnikom, češ, ker ga oni več nimajo in mnogi drugi Sloveni zdaj tudi ne 3 ). Mnogi drugi Sloveči tudi dvojine nimajo; le lužiški Serbi, dasi „Nemcami obkoljeni*, in mi smo jo ohranili; ali naj se ji odpovemo zgubežem na ljubo ? In brez nje bi si še kako pomagali. Pred več leti se je neki zdaj jako velik gospod nekako posmehoval naši vbogi slovenščini, ker se vbija z dvojino, pomislite, v 19. stoletju! Tako malo se mu je zdela potrebna ali koristna. In mi se ji ne odpovemo; 4 ) dove šnemu bodočniku pa naj bi se odpovedali, ki bi ga vender, kaker smo videli, nikaker ne pogrešali tako lehko ! ? Nedo¬ ločni doveršnik potrebujemo na vsak način tudi za pretekli čas ko pravi aorist. Sicer morebiti ni posebno dobro rečeno v kratkem životopisnem na- čertn: „Devet let star popustim jegre, luže inu dersanje* itd., ali v živem slikanju v obširni po¬ vesti si bo težko pomagati le s perfektom, ker se pri nas pomožnik ne da izpuščati, kaker v ruščini in drugih slav. jezikih, vedno ponavljan pa bi vtegnil biti vender prenadležen. — Sicer pa v tem ni posebnega nasprotja mej g. Laranrskega in mojimi nazori; jako želim, da ga na dalje, ke bi bilo mogoče, ne bi bilo v ničemer. Poglaviti g. V. Bežek je pa napisal to-le : „Ze parkrat smo imeli priliko izjaviti, da smo o bistvu jezika v obče drugih nazorov, nego gosp. Lamurskij, dasi se zopet v premnogih poedinostih z njim strinjamo in je g. L. že tudi sam pohvalno omenil in potrdil našo razpravico o slov. dovršni- kili in nedovršni kih, objavljeno v nekem prejšnjem letniku „Ljublj. Zvona". Mi smo, v soglasju s H. Pavlom, te misli, da so živi jeziki liki živalstvo in rastlinstvo v vednem razvitku, v nepretrganem izpreminjanju in razcepljanju, proti kateremu je I knjižni jezik samo umetno, dasi potrebno sredstvo j kot splošno občilo celega naroda. Toda kakor jez ne more uničiti onega prirodnega zakona, po ka¬ terem voda navzdol teče, nego jo more samo za nekaj časa zaustaviti, da nabrana voda na do¬ ločenem kraju tem močneje pada — po prirodnem zakonu : prav tako knjižni jezik z vsemi šolami in knjigami in drugimi umetnimi napravami vred ne uniči in ne preobrne onih prirodnili vekovečnili zakonov, po katerih se vsi jeziki vedno in vselej pretvarjajo. G. Lamurskij pa smatra neko dobo v razvitku slovanskih jezikov — staroslovensko ali staroslovansko? — kot zakonito, normativno, kot nedotakljivo, a vsaki odstopek od tis ega normala, vsako izpremembo, vsako pretvoritev izza tiste dobe smatra za — greli, popačenost, iznenarode- lost itd. s ) Se par besedic glede konkretnih predlogov g. Lamurskega. Glede, „bombikanja“ ali »bombar- dovanja” se pač ne mislimo več prepirati, tem manj, ker se lahko sklicujemo na to, kar je dognal — 6 o. Skrabec preje in vnovič na platnicah zadnje (2.) številke letošnjega „Cvetja“ ; le tu je jasno dokazano, da „bonibikanje“ z dovršniki ni germa¬ nizem, ampak se je organski razvilo ne le v kranjšfiini, ampak tudi v diugili slovanskih jezi¬ kih. Kadi priznavamo, da je prihoduijška raba dovršnikov v sedanjiku (n. pr. po Goriškem) lep starinski ostanek, ki ga našim pisateljem z o. Škrabcem vred toplo priporočamo, naj se z njim iz stilistiških vzrokov prav cesto služijo, kjerkoli to dopušča jasnost; a ta mora biti in ostati pisa¬ telju vrhovno vodilo. *) Toda celo smešno je, da so nekateri Slovenci, rojeni v krajih presrečnih, kjer se še ne „bombikuje“, strašno ponosni na svoje nesrečne brate na Kranjskem in Štajerskem, katere je že do kosti oglodal bombikovalni črv (bombyx Carnioliae). 7 j Tudi križarske vojne proti rabi historičnega sedanjika v živahni pripovedi ne odobrujemo do cela in popolnoma pritrjujemo dokaznilom otca Škrabca (na mestu rečenem), češ, da v živahnem pripovedovanju izvrstno služi kratki sedanjik na¬ mesto neokretne zložene oblike preteklega časa, katere mi ne moremo kakor n. pr. Rusi okrajše- vati z opuščanjem pomožnika. Radi pa priznavamo, da naši stilisti mnogo v tem greše, da v živahnem in neživahnem pripovedovanju s čudovito izpre- minjavostjo rabi 10 kar vprek sedanjik poleg pre¬ teklega časa. Zlasti pogrešilo pa se nam vidi na¬ domeščanje logišjkega perfekta s sedanjikom ; to ti je grd in preprostega Slovenca ušesom celo neumeven germanizem. Par vzgledov iz neke šol¬ ske knjige dokaže resnico naše trditve : „Po smrti škofa Janeza Tavčarja imenuje (namreč nad¬ vojvoda Ferdinand II) Tomaža Hrena za škofa ljubljanskega 1. 1597. Sedaj se prične z vladno in jezuitsko pomočjo protireformacija .... Jedva pričeto književno delo prestane na enkrat. Protestantske propovednike pahajo v ječe; kdor se noče vrniti v naročje katoliški cerkvi in ne podpiše slovenske ali nemške prisege... ta vam mora brez usmiljena iz dežele, in njegovo premoženje pripade državi. Zlasti so pre¬ žali na knjige protestantske. Pridno se nabi¬ rajo in sežigajo; še celo nedolžnim se ne prizanaša 11 itd. itd. V vseli teh in premnogih drugih primerih, ki bi jih še lahko navedli iz iste in iz drugih knjig, bi bil seveda edino pravilen pretekli čas. “) Pod čerto navedenega svojega spisa napisal je preosveščeni gospod Stanislav i to-le: Še na dve drugi opazki g. Lamurskega mi bodi dovo¬ ljeno mimogrede odgovoriti. Ena je na strani 24. v 2. odst. pod čerto. Na njo odgovarjam, da jaz nisem pisal nikjer, da so pravoslavni kaj »prepre¬ čili" ; kar sem pisal (Cv. XII. 7), pa ni le moja misel, temuč resnična skušnja moža, ki je bil v tisti zadevi glavna oseba, ki je torej za nas, ka- ker se govori, »pervi 'ir“. 9 ) — Druga je na str. 17. in nasl. Tam piše g. L. : »Nikakor se mi ni dalo zapisati latinsko - poljsko - češki »Frančišek*. Morda bode ta oblika slovnično utemeljena, a mo¬ jemu ulm vendarle ne ugaja ... — Kedo bo neki blagovoljno poslušal tako besedičenje, preobilnimi šurnevci zvrvičeno . . . Pošteno bi bilo, da priznamo znova gra anske pravice . . . udomačenemu našemu Franu . . .“ — Blizu edini vspeli mnogoletnega mojega »jezikobrodstva" je prav ta, da so se ne- keteri gospodje začeli imenovati Frančišek namestil France ali po lierv. okleščeno Fran. Zato imam tudi tu nekako dolžnost Odgovarjam torej: Fran je prav tako iz latinščine kak er Frančišek; per- votno je to ime seveda frankisk—fratikiscli. »Fran¬ čišek* je pri nas »slovnično utemeljena*, pa tudi od nekedaj domača oblika, ne iz poljščine ali češčine vzeta. O. Lamurskemu ne vgajajo šurnevci. Teli je v slovenščini res dosti in prav zato nam je ime „ Frančišek* tako domače, kakor Lahu »Frančeško*. Koliko šumevcev ima italijanščina, pa je vender neki najslajši jezik na svetu. V do¬ mačem »besedičenju* bodi prav „Fran, France, Franček in Francelj*, kakor »Žan, Anže, Anželc in Anzelj*. Vender je Fran zame grozna prikazen — odsekana glava brez telesa! ,0 ) Svoj členek za vršil je pa poglaviti gospod Viktor Bežek ostrožnim tem le ukorom: „Na- posled naj pripomnimo, ‘da tudi mi odobravamo in potrjujemo gospoda Lamurskega priporočilo in zaznamek onih slovenskih piscev in spisov, v katerih se nahaja po njegovih mislih pristna, dasi preprosta slovenščina; hkrati pa smo toliko hudo¬ mušni, da si dovoljujemo izreči željo, naj bi tudi g. L. sam pisal tako po domače, kakor pišejo njegovi priporočenci: g. L. Podgoriški, g. dr. Fr. Detela i dr. “) 8 ') Ponižnost je. sicer od raznih čednostij človeka di- kujočih skoro najlepša, a Vam vendarle ni treba, da ste tako skromni. Vse, kar koli sem do seda o Vas slišal in bral in kar koli sem presnel iz neprecenimih Vaših spisov sebi na korist, bilo je samo dobro, suho zlato. Oprostite torej, da Vas nisem mogel omenjati v svojem spisu nego pohvalno. Kriepkaja desnica Gospoda sil da sohrunit dražajšuju žižnj Vašu v poljzu naroda do pozdnejših čelovieku vozmožnih lict! — 2 ) Temu ni tako. Vrinola se je tu neljuba mi tiskar¬ ska pogreška, na katero mo je opozoril še lo navzočni členek prečastnega g. pisatelja. Namesti: „v a m“, stoj tu, kakor zahteva to vsega stavka ustroj : „n a m“. Na tem mestu nisem ni prozračno imel v mislih prečastitega g. Fr. dr. Lampeta. Sploh spoštujem pa njega više, nego da bi mogel napisati o njem, da ie prešla iz las ti njemu tujščina v kri in meso. 3) To je vse lepo in bo tudi pravilno, verujem, da so nahaja to sem ter tja po raznih rokopisih in knjigah, ki so jih napisali razni možje v tem ali onem slovanskem plemeni v dneh, zdavna minulih, — priznavam tudi prav rad, da je slišal vse prečastiti gospod pisatelj v kakem kraji na Do¬ lenjskem, (čeprav mi je zagotovil pestovani moj prijatelj Ivan Ivanovič Bavdek iz podgorskih Cermošnic, dostojen učenec otca Ladislava, izvrsten znavec našega jezika, da tamo sploh ni živa duša teh razlik ne pozna), ker sem povse pre¬ pričan, da ne bi mogel on trditi stvari, katere ni ali sam slišal, ali sam bral, — v vseh drugih slovniških stvareh so¬ glašam ž njim brez obenega upora, — a v le-tem za njim hoditi ne mogu. Mi Slovenci smo le šibek narod.ee, le sker- čeni ostatek nekedanjega velikega plemena, ki se je razpros¬ tiralo od Pada na Laškem do Dunaja vode na Ogerskem, in granice jezikovnega našega ozemlja kerče se tujim nasiljem in domačim razdorom od lota do le!a. Toga radi ne bomo mogli sami nikedar imeti svetovne književnosti. Narodu, neimajočetnu krepke književnosti, odorava pa sosed lelio za lehoj. Ako nečemo torej, da nas zalije germanska ali pa romanska povodenj, bližajmo se razborito in oprezno občeslovanskemu knjižnjemu jeziku. Tenkih teh razlik o gnomskem aoristu in futurum exactumu, za katero se tako živo ogreva prečastiti gosp. pisatelj, nima pa nima več prav nobeno slovansko pleme. Ljubomorno čuvajmo lo-to, kar imamo v svojem jeziku še občeslovanske^a, kar nas veže z drugimi slovanskimi plemeni. Zaman je obnjati mertveca v novo živenje. Naše slovenščine ne uklepajmo ni v ojnico greške, ni v jarem latinski. Ona je svobodne slovanščine svobodna hči in domačoj se čuti le v kolu dragih svojih sestric. Dovevšnega glagola v pomeni sedanjosti si no mogo šc misliti ne, in temu dosledno no pojmim, ne čutim in no slišim prav nobene razlike mod pridem in med bom prišel, češ, da je pridem gnomski korist, bom ^prišel pa futurum esactum. V „komerčesko kofejno“ g. A. S., Tolminca, zaha¬ jajo dan na dan razni gospodje iz vs h pojedinih predelov slovensko našo domovine. Poprašal sem Brežana, Mandrijarja, Berkina, Kraševca, Vipavca, Poljca, Brica, Gorjana, Tolminca, Benečana, Korošca, Štajerca, Zagorca in celo Pivčann in Dolenca, ne čujo li kake razliko me-l pridem in med bom prišel, a vsak mi je odgovoril, da no čuti, da ne vidi in da ne sliši prav nobene razlike, pa mi je in eno in drugo pre- - 9 — vedel po nemški: ich iverde kommen, po italijanski pa: io oerrb. Tako je tudi prav Naša slovenščina ima namreč samo dva prava bodočnilca, rekše : a) doveršni bodočnik (z doveršnikom bez pomožnika biti) na pr. dam, kupim, stopim, padem, dvignem, zakurim i. t. d., in b) nedoveršni bodočnik z nedoveršnikom in pomožni- kom hiti, na pr. bjm dajal, bom kupoval, bom stopal, bdtn padal, bom dvigal, bom kuril itd, ali kakor govore šo na pr. Zagorci: bom davati, bom delati, bodete speči, to smo eineči itd. O davno bodočem času, zloženem pomočjo predlogov : kadar, ko, čem, predno itd. na pr. kedar dodelam, pojdem domu itd., ni mi tu govoriti, ker ne sodi v navzočno prav¬ danje, kakor ne sodi sem ni davno niinoli čas. Ker dooeršnik nimi sedanjosti in ker izraža tore liže po naraoi so jej bodočnost , ne potrebuje on v izražanje le te bodočnosti prav nikdar pomožnika biti. V tom mojem prepričanji podpirajo me tudi niši jezikoslovci in izlasti vsi slovničarji vseh družili slovanskih jezikov pa našega naroda (vsaj n v vstoku, jugu in zapadu) in vseh družili slovanskih narodov (izimši lužiško-serbski odraslek) živa govorica. Svojih p. n. gg. citatni jev nisem hotel nadlegovati do soda dosadnimi slovniškimi pravdami ; — ko sta me spravila pa v tesneč izborna dva jezikoslovca, nadejam se, da mi oni oproste, ker sem upotrebil v zaščičenje svoje tudi jaz tako orožje. Tako pravi na priklad : Nikolaj Greč v: „Ruskaja gramatika pervago vo- zrastn“ (Sanktpeterburg 1860.) na strani 36.: „Vrcmja na- stojaščee (sedanje) byvaet toljko (samo) v tieh glagolah, kotorye imiejut vremja buduščec nesovoršennoe: ja biula igrač, ja huda hodiij v njih vroinja nastojašče: ja igraj n, ja hožn. No esli (ako) v glagolie ost buduščee soveršennoe vremja, ja poigrajo, ja zahožu, on nastojaščago vremeni ne iniieet“, — Dr. A v gu s t B o 1 tz v: „Lehrgang der russischen Sprache 11 (Erster Tlieil. Berlin 1871) na 153. strani : „Die vollendeten verben bezeiclmen die g’schehene handlung. Sie haben natiirlich kein praesens, sondern nuc ein praeteritum im sinile des parfait deflni, mul ein futurum, das s i eh der prae- senšform (-f- praefis. oder -\- nu) bemiichtigt hat : zakidač wirklich (anfangen) zu vveifen (= kinuč fiir kid-nuč (einjnal vverfen) : prat. Zakidal ich warf vvirklich; oler kinul warf cin tnal, auch zakinul warf wirklich einmal ; futurum : zakidaju ich iverde vvirklich vvorfen ; oder kinu v ‘rde einmal, auch zakinu vverde vvirklich einmal vverfen". Ferdinand Schulz v: „Theoretisch-praktiche • Anleitung zur Erlernung der bdhmischen sprache" (Prag. 1884) na 133. strani : „Die zukunft ist, im biihmischen der bildung nach cine dreifuche : a) die einfache : sedim ich vverde niich solzen, dam ich vverde gcben, b) die zusammengesetzte: napisu i el i vverde aufschreibep, zaplatiin ich vverde bezalT.cn, und e) die umsehriebene: budu piti ich vverde trinken, budu cesiovati ieli vverde reison Pietro Budin a ni v: „Grammatica della lingua 'serbo-croata“ (Vienini 1867) na 67. strani. „Osserveremo pero, sebbene il signifleato dogi’ imperfettivi possa essero dato in italiano con sufticiente esatezza, cio non e mai de' perfettivi; per prova diremo, che il presente di qualunque verbo italiano deoe essere in islctvo tradotio col presente d’un verbo imperfettivo e non mai d' un perfettivo , p. o. io salto — ja skačem e non skočim. E in Hffetto sarebbe assurdo il dire, che un azione la qualo si oonsidera come coinpiuta, si compie attualmente. Anton Janežič v: „Slovenska slovnica 11 (V Ce¬ lovcu 1864. leta) na 206. strani: „Doveršni glagoli nam služijo v preteklosti in prihodrijosti, za pravo sedanjost nam rabijo le nedoveršniki“. Fran Levstik v : ,.Die slovenische Sprache nach iliren redetheilen“ (Laibacli 1866.) na 115. strani: ,.Uie zu- kunfi wird entweder dureli die gegenvvurt der volleudungs- zeitvvorter gebildet, oder man verbindet das hilfszeitwort bodem u. s. w. mit dem II. mittehvorte der tbiitigen ver- gangenheit eines dauerzeitwortes“, na 116. strani pa: „ein innerer unterschied zwischen der zukunft umi der vorzukunffc bestebt eigentlich nicht“, pa ne pozabimo, da je bil slavni ta pisatelj sam Dolenec ; An d rej Marušič v: „Sveti velikiteden 11 (Gorica 1874. leta) na VIL strani pripornenka: „ Drugič mi je* se¬ danjik glagolov „doveršnikov“ vsele prihodnjik. Tore ne — „bom obernil 11 , ampak „obernem“ mi je pravi prihodnjik; in tako pišem ne le „pojdem“ namesti ,,bom šel“, temuo tudi pridem, izidem, popeljem, pripeljem, prestavim, zver- nem itd." ; Josip Suman v: .Slovenska slovnica po Miklo¬ šičevi primerjalni (v Ljubljani 1881. leta) na 164. strani : „Prihodnji čas se znači a) s sedanjikom dovršnih glagolov 1 , kder omenja i to : „Da ne znači vsak dovršni glagol v se¬ danjiku prihodnosti, ima se nemškemu vplivu pripisati", itd na 165. strani pa: „ Predprihodnjega časa novoslovenščiita nejma ; —- Viktor Bežek v: „Ljubljanski Zvon 11 (v Ljubljani 1891. leta) na 310. strani: ,, Na. skrajnem vzhodu in zapadu veže se glagol „bodem“ samo z nedovršniki, a zdi so mi, da je to ostanek prastarega pravila slovanskega in dokaz, da je bila raba dovršnikov kot prihodnjikov tudi po Slo¬ venskem bolj razširjena 11 — na 371. strani: „Nemčevalni rabi dovršnikov v pranem sedanjiku iskali je i izvora i sre¬ dišča na Gorenjskem, preko katerega tudi dan danes tu pokvara ne seza daleč — na 565. strani : „Ker je raba sedanjikov dovršnih glagolov s futurnim pomenom prastara in ima še v današnji slovenščini krepke sledove in ker se bom s part. prot. akt. II. dovršnikov upira duhu slovenščine mislim, da ni neumesten predlog, naj pisatelji podpirajo in razširjajo rabo dovršnikov v prihodnjiškein zmislu 11 , — na 633. in 034. strani pa: »Slovenščina se ujema-z grščino, latinščina, nemščino z ozirom na pravi sedanjik popolnoma, in ker znači torej pravi sedanjik trajajoče ali ponavljajoče se dejanje, izraža ga slovenščina s tistimi svojimi glagoli, ki izražajo trajajoče ali ponavljajoče so dejanje ; to pa so trpežniki ali durativniki in opetovalniki ali iterativniki, torej v obče nedovršniki. Ni torej marota ali muhavost slovanšune, ali slovanskih slovničarjev, temveč neizogibna doslednost, za¬ hteva je logika, da se dovršniki izključujejo od porabe v pravem sedanjiku 11 . Slovničnih pravil bodo menda zadosti. Vse druge slo¬ vanske slovnice, kar koli som jih videl, učč prav enako. In vsi razni ti možje, ki so te slovnice spisali, kakor tudi njih učitelji: Dnbrovski, Kopitar, Miklošič, Vostokov, Bodjanskij, SreznjoVskij, Daničič, Kurglac in drugi jezikoslovni mogotci, imeli so tudi slovansko uho in znali so slovanske jezike do jedra. Na podstavi teh rifeukov, nadejam se, prepričali so se n. 11 ■ gg. čitatelji o resničnosti mojih trditev, da izraža namreč veskolik slovanski svet: a) minulost: ponavljavnim (gepflogenheitszeii wort), ne- doveršnim in doveršnim glagolom, vsele pa v spremstvu po- možnika biti, na pr. spomladi smo pasevali čredo ovac, kopali v vinogradih in obrezali t rte; h) sedanjost: nedoveršnikoni, na pr. kosci kose, poljke poijo pšenico ; c) bodočnost pa : a) ali doveršnikom brez pomožnika biti. na pr. zaradi tega ostari (zapusti ) človek otca svojega in mater svojo in se pridruii svojej ženi (quamobrem relingutt hotno etc. — Perčič 1’ uomo lasciera suo padre e sua tnadre etc — De- rohalben wird der rnensch verlassen etc.) p) ali pa nedoveršnikom s pomožnikom biti, izjemoma tudi z glagoloma imeti in hoteti , na pr. predno projde leto,' imate sinu imeti, — Ljubljana če biti vedno srednica mojih dežel, — jutri bomo pisali, drevi bomo. večerjali, itd. in da je vsako drugačno upotrebljavanje divnega našega glagola sploh zoperno duhu slovanšcine. Pogledom na. izrečenja slovanskih jezikoslovcev, zgorc imenovanih in pogledom na živo govorico ogromne večine slovanske družine, ne mogo se spremisliti v tej stvari in ob to ni odstopiti a ni za pičice telijo ne od vseslovanskih teh resnic, dasi imam vse spoštovanje pred naukom prečastitega gosp. pisatelja. ‘) „Sve je nista, sve se u prah gubi“. Tako nekako peval je v prošlem stoletji slavni franovec Andrija Kačic- Miošič. Tako gubi se nam i prelepa starinska ta dvojina, in Bogu žal, ona nam povse propade. Hervaškim Slovencem jo uže neznana, isterski Slovenci jo .mešajo množinoj kakor Gorenci,, katerim je dvojina srednjega spola jednaka množini, drugod se pravilna nje raba tudi užc podira, in kakor znamo mi staroslovenski aorist samo iz knjige, znali bodo prapra- unuci naših prapraunukov to dvojino samo jz knjig, napisanih tem ali onim samotarjem v dneh zdavna, zdavna minolih. 5 ) Kakih vragometuostij niste mi tukaje ne navergli?! Deli ste me v obtožnico zaradi stvarij, o katerih nisem nikedar še senjal ne, a kainoli na nje mislil. Dolenjščina bodi podlaga knjižnjemu našemu jeziku a ozirom na vsa druga slovenska razrečja, seveda na ta le na toliko, na ko¬ likor hrane v sebi še kaj občeslovanskega. Staroslovenščino smatrajmo materjo, slovenščino iz šestnajstega stoletja hčerjo, sedanjo sloveščino pa ponosnoj unukoj, a le-ta no sme pa v prešernosti svojej zametati prebogatih, neizčerpi- mili zakladov, ki jih jo presnela zakonitim nasledstvom od častite svoje matere in od prečastite svoje babe. — Bi prav to, in samo le-to povdarjul sem v obedveh svojili raz¬ pravah rekši, da no zavergavaimo onega, kar imamo v jeziku svojem še občega z drugimi slovanskimi plemeni in kar nas ž njimi še veže, druži in spaja. Yse • drugo prepustil sem blagoposlušno visim umom, poklicanim v razrešenje sporu h i jezikoslovnih vprašanj. Iz naroda, iz žive naše govorice zbi¬ rajmo, tako pravi slavjanski naš Mar-tin Matvejevič Hostnik,, le ono, kar je v njem še dobrega, občeslovanskega, le one besede, ki so obče vsem, ali vsaj ogromnej večini slovanskih — ]2 — plemen; opuščajmo pa vse one, ki pomenjajo cisto kaj druzega v družili slovanskih jezikih in tako, ne da bi ču¬ tili, bližali se bomo drug drugemu postepenno bolj in bolj. Molče sem prošel mimo vsega, kar je razvetriničil tu dalje poglaviti g. pisatelj po nemških izvorih o razvijanji živih jezikov, kajti v tej stvari obmol se je on na nepravo osobo, saj so mi vsa ta visoka in globoka učenja prav deveta zabota. Namen mojima razpravama je prejasen. Opozoril sem ž njima samo na nnjkosmačo grehe v denašnjej slovenščini, ki jih delajo dan na dan razni naši pisci in izlasti oni, ki so sc lotili pisarjevanja in pisateljevanja, ne da hi bili prebrali poprej vsaj kake slovansko knjige, dasi vodo prav dobro, da hez učenja ni možno pisati pravilno prav nobe¬ nega jezika, kar koli jih žive na grešnej tej zemlji, najmanj pa še našega, ki je prava pravcata divotina med raznimi drugimi. s ) Dozdeva se mi, da ste zatrobili tu Ležanje z boj¬ nega polja, na katerem ste slovom d.—12. snopiča ljub¬ ljanskega Zvona 1 od 1891. leta bojevali se prehrabro in, kakor sečnim, porazili tudi protivnika svojega Sodite sami, je li častno razorožati so ter ostavljati bojno polje, takoj zniagoj proslavljeno ! ’) Smešno, strašno, ponositost, pomilovanje, zaniče- vaje ! Kedo Vam je neki navergel na oči takega pusta V Mi stremimo lc 'na to, da se okleno vsi Slovenci občeslovar.- skega upotrebljavanja divnega našega glagola, — in v tem ni ne smešnosti, ne ponositosti, ne pomilovanja, ne' za¬ ničevanja. 8 ) Tako mi Boga ! ta je pa lepa, dostojna stotejki. Poglaviti gosp. pisatelj graja nenaravno upotrebljavanje historičnega sedanjika, on sam je obretel in celo v knjigah, namenjenih najnižim razredom prostonarodnih šol historič¬ nega sedanjika še veči nestvor od onih, ki sem jili bil po¬ stavil jaz na ruglo; vsi vedo, da se mi ni ponravilo le preobilno uporabljanje historičnega tega sedanjika, — in evo ga tu, ki nam pravi, da ne odobruje križarske vojne proti rabi njegovi. A kde besni neki križarska ta vojna? — Ni je, a tudi je ne bo, pregrada je prerušena, ker vsi boljši naši pisatelji, kakor so užo sploh opustili sedanji bodočnik in piš o tore pravilno, na pr. jutri se bo veršila razprava, drevi bo volitev, zvečer pojdem prod kralja itd. ne pa : jutri se verU volitev, drevi gremo na delo, zvečer j e veselica itd., izogibajo se tudi historičnemu temu sedanjiku, izlasti onemu z dovršnikom, ki poloči u nas, da resnico povem, deržavljansko pravico tedaj, kedar vvedemo znova v knjigo izgubljeni staroslovenski aorist, — a mislim, da tega ne učakamo več ne mi, ne naši potomci. 9 ) Pregledavši boljše to stvar, uvidel sem, da sem slišal sicer nekaj zvoniti, a da sem bil preslišal zvonjenje. O njej napisal je prečastiti gospod pisatelj prav za prav to-le: „ Želeti bi bilo sicer, kakor je častitljiva stara gla¬ golica, da bi se bila izvolila bodisi latinica ali vsaj cirilica, kaker je bilo pervotno določeno v černogorskem konkordatu. Ali „pravoslavni“ so se zbali, da bi jih rimski misalj v ci¬ rilici tiskan ne zedinil z Rimom — kedo bi bil mislil ! — tudi se ni mogel tiskati za samo Črno goro, treba je bilo misliti na hervatske glagoljaše, ki niso prijatelji Serbom in cirilici.“ Pravoslavni krščanje da so se zbali ? ! Ta je ven¬ darle prečudna! To vem, da niso imeli oni v tej stvari 13 - ničesar opraviti, ničesar govoriti; a javna jo tajna, kako so j znali zaprcčiti napečatanje tega misalja kirilskimi pismenami neki vse drugi prarfoverni, ker so se zares bili zbali, da bi se ustreglo srčnej želji slovanskih latinske cerkve sled- benikov. "») Meni, sinovi iz naroda, ne more nikakor ne uga¬ jati oblika P r a n č i š ek, dasi bo pravilna, ker je prene- harmonična in ker me eelO spominja na furlansko be¬ sedico, ki jo nosi domače neko stvorjcnje ženskega pola, človeku jako prikupno in zvesto, živopisano kraj svetopi¬ semskega slepega 'fobijo. Vse tuje besede obrača, obdeluje in pretvarja naš narod tako dolgo, dokler si jih ne prilagodi po svoje. Tako ie napravil na pr. Rodik iz Virundictes, Rim iz Roma, Rmedke iz Venezia, Koper iz Capodistria, Kelmorajn jz Koln am Rhein, Jera ali Getidra iz Gertraud, Štarje in Štorje iz Sanct Georgius, Sopten iz Sanct Valen- timis, Šnmpas v iz Sanct spas (sveti zveličar), Šempeter iz Sanct Peter, Stverjan in Sanct Florianus, (Jepovan iz Capnt s. Johannis. (Ciaf di san Juan), Selo (ne Sveto, gen. Se- tega. loc. v Setem, Sečan = prebivavec iz Setega) iz Sanct Aegidius (sveti Tilih), Stcvan iz Sanct Johannes.^ »mor¬ je iz Sancta Maria, Stanju iz Sanct Danici, Standrei iz Sanct Andreas, Stena iz ausgedinge, jogri iz jiinger, koSutar iz esecutor, pdj (v Istri kapilj) iz cappclla, culcezen iz zugeisen, Sajterga iz scheib (schieh) trohe, knez iz kuning, kralj iz Carolus itd. itd. Enako delajo i drugi narodi, saj je napriivil na pr. Nemec: glocke iz kolokol, arbeiten iz rabotati itd., Italijan : brindisi iz bring dirs’ an, gucrrie.ro iz vvehren, calesse iz kolosa, indarno iz daroma (darmo) itd., Madjar pa: dsztdinok iz stolnik (truchsoss), utcza iz ulica, szdba iz izba, kereszt iz kerst, scekercze iz sekira, gereblje iz grablje, kaldsz iz klas itd., in tako je narodnej govorici pri¬ lagojena posvetna (bolgarska ali bogomilska*) oblika Fran prav naravna prikazen in za naša ušesa vse lepša in vse priklad- nejša od cerkvene oblike Frančišek. Na vso strani priterjujem pa veleučenemu g. pisatelju, da ne izpušča poluglasnika e (po njegovem d ali v), pred soglasnikom r. Takim izpuščanjem, iz češčine in hervaščine v knjigo našo vvedenim, pripomogli nismo prav nič blago- glasju našega jezika, da celo oddaljili smo se v tem oziru od bolgarske, poljske in ruske knjige pa od narodno naše govorice, ki ne terpi rada dveh soglasnikov vkupe. Narod naš utika namreč omenjeni poluglasnik, po nekatere kraje v Istri, na Pohorji in Ptujskem polji pa kratek „b“, zaradi omehčanja med oba soglasnika na pr. sam ar t, karava, kb- rbva, garad, gbrod, dalan, bareza, serebro, zalnto, nmlod, malad, galas, gblOs, čarez (a ne izpušča tu r kakor želi to dunajska šola), savato, čarieslo, čariešnja itd. in si stvarja prav tako tudi svoje pesmi, na pr. „Ce pojdem v žoutl, ne pojdem sam, Pgpeljem ljub’cu sa sabu" itd., ali: „Carez doly, čarez gory Pogiezdim k ljubici v vas“ itd., ali : „Gospod je od samarti vstal od bridke soje muky“ itd. in povsod, koder poje po prelepej starej navadi šo vsa cerkev in kdor ne moto *)Primeri: bugariti , kar znači pevati inače no v pravo- vernej cerkvi , rekše tako, kakor so pevali bogomili, kerščan- ski odščepljenci, ki so se razširjali v dvanajstem stoletji iz Bolgarskega po srbsko-hrvaških in slovenskili zemljah na zapad. — 14 — II in begajo prirojene nam pobožnosti ni orgije ni samopahke, ni razna druga glasbila, pojo isto „sveto, sveto, sveto 11 , tako-le : O savato_ savato, savato 1" Ugledajmo se v narod i v tem 1 ") Hudomušnost to priščedili biste si bili prav lahko. Moja razprava ni bila namenjena namreč priprostemu na¬ rodu, ki se ni še nikedar brigal za jezikoslovno kako raz¬ pravo, saj služi njemu le živa njegova govorica , ld je prava in jedinstveno p ritna in dostoverna naša slovnica-, nego po¬ svečena je bila izobraženojšim našim dejateljein, ne bi li posneli iz nje drobno kako zenice sebi in narodu svojemu v basen ; niti sem del svojih knjižic na terg v poločenje nov- čane kake koristi, nego poklonil sem jih le temu ali onemu svojemu znancu in prijatelju, ne bi li v skučnem (dolgočas¬ nem) zimskem času začel misliti o potrebnosti temeljitega znanja jezika onega naroda, med kateri ga je postavil Božji Promisel. Da da, veleučeni gospodi uredniče! tudi jaz imam jezikoslovne svoje trice in mušice, čudak sem sicer v tem oziru, a vendarle nisem terdovraten kak grešnik, saj ločiti se ne mogli od književnih svojih posebnostij le za to, ker živo iste i c našem narodu i v ogromnej večini vseh druzih slovanskih narodov. Tako, vidite, sem bral v Frana Levsti- kovej slovnici, uže omenjenej, na strani 19: „die steieriseken Slovencu bilden bei allen auf a auslautemlen nenmvOrtern den gesellschaftsfall auf oj, ivas audi der schriftspraclie dienlich iviire, um nicht blos dem tone nach, sondern auch der form nacli den gesellschaftsfall vom venfalle zu unter- scheiden 11 ; videl sein, da je to obliko izverstno zagovarjal dični naš starina oteč Ladislav v „Ljubljanskem Zvonu' 1 od 1890. leta na 684. strani napisavši o njej : „Želeti bi bilo, da bi se sprejel štajerski oj v instrumentalu v slovensko pisavo, ker ta oj je pravi ostanek staroslovenščine ; vsi smo ga izgubili, samo Štajarci najbližnji sosedje PanonceV, imajo ga še ; videl sem, kako divno zveni slovensko-ruski ta ablativ v prostonarodnih spisih nepozabnega našega vladike Antona Slomška, pa v nesmrtnih stihotvorjenjih dostojnega mu so- imennega rojaka Aškerca, in spomnivši so onih blaženih časov, ko smo mladenci v svobodnem stolnem gradu slavne tro- jedne kraljevine v prizetnljuhi „pod verboj “ pevaje in radova- je se izpraznili marsikako čašico rajnega Zagorca, — no čudite se, da sem oklenol se vsoj dušoj prelepe te slovniške oblike. Preučivši prečastitega našega otca Ladislava izborni spis: „dodatki slovenski gramatiki' 1 , obnarodovani v 11. snopu „Ljubljanskega Zvona" od 1890. leta o ablalimi oblikoj instrumentala namreč 1) ablativus modi na pr. Junaškim srcem raztrgaj zanjke, 2) insirumentalis na pr. Solnenim žarom rumeni pšenica, 3) prnodicativus, na pr. I. I. imenovan je bil svetnikom, 4) temporalis na pr. koncem koncev in o a blati vu oblikoj lokala na pr. Lani, pomladi, jeseni, poleti, drevi, danes, letos, letaš (leta -f- sega) doma itd. in videvši, da jo rabil ablativ prav tem načinom izlasti nepozabnemu mojemu prijatelju, v Bogu počivajočemu Franu Cegnarju, in da služi prav tako vsem drugim 81ovenom, — evo, poprijel sem se i njega in evorsto nadejam se, da se n nas povso udomači, kor se po knjigah in celč po konservativnih naših vestnikih kaj lepo razširja. V svojej slovnici uže omenjenej napisal je Fran Lev¬ stik, izredni znavec našega jezika, na 76. stran:.: „die so sclione kurze form der dritten person der mehrzahl lebt in einetn grosson t-heile Innerkrains bei allen zeitrvortern der dritten und vierten klasse nocb kriiftig fort“, a ko sem služboval na Krasu, kder sem občeval leta in leta z Berkini in Piveani. prepričal sem se, da jim služe prelepe te kratke oblike bez nobene izjeme prav v vseh glagolih. Ker so oblike znane tore ne samo nam, nego tudi vsem drugim slo¬ vanskim plemenom, — mislim, da mi ne bo prekoslovi) noben pameten človek videvši, da ni služe one istotako, kakor vsem drugim slovanskim narodom, na pr. ovce se pasu (vmesto pasejo), cvetice veno (vmesto venejo), travniki zelene (vmesto zelenijo) lovci love (vmesto lovijo), stražnici klico (vmesto kličejo), kupci kupujo (vmesto kupujejo). Prav tako priporočal je isti naš pisatelj v slovnici svojej, uže navedenej na 69. strani: „der klassenform no muss man entschieden den vorzug geben vor der form ni, wenn man bedenkt, dass fast alle iibrigen slaven, denea sich der slovene in der schrift moglichst (jedoch ohne ver- letzung seines mundartlichen charakters) niihern solite, na, na , nou aufiveisen Pogledom na to in ker pišemo žalibog staroslovenski .v. širokim ,,o“, čeprav ga izgovarjamo „u“, „uo“, ali „ou“, kakor ga izgovarjajo vsi drugi Slovani, — bodo vsakomur jasno, da ne moro tekmovati glagolska oblika ni prav v ničemer z oblikoj no in da grede v slo- vanščini sploh le poslednjej državljanska pravica. Posnevši iz preznnimivega spisa uže imenovanega na¬ šega otca Ladislava: ,,Piiložaj sedanjega časa 11 (snopič 3. 4. »Slovenskega Glasnika 11 od 1862. leta), da imamo v na¬ rodu prav za prav le tri prislovne priložaje na „č“ ( oč ali ec), namreč : mislec, gredoč in relcoč (čeprav niso ni ti trije uzorni) in da je nam sicer priloža j na „č“ samo prost pri¬ devnik, kakor je v češčini, poljščini in ruščini, — ne čudite se, ako so mi ni moglo še omiliti upotrebljavanje prislovnega priložaja na „č“, ki straši tako grozno po vseh šolskih knjigah in izlasti po vseli proizvedenjih slavne »Matice Slo¬ venske 11 , namesti onega na ajo, uje in e (na pr. delaje, vz¬ dihuje, hrepene) in ako se nisem mogel še ogreti, na pr. za takole pisanje : Prinesli so juho in on je začel, kratko pu¬ hajoč (namesli puhaje ali pušč); Pristav Govedek sedeč na¬ mesti sede', ali Govedek sedeči, ali pa sedeči Govedek) kraj odgojiteljnicc ; in gospod Masten tiho prebavljajoč (namesti prebavijaje, ali pa Masten, tiho prebavljajoči; vsa tresoč se (namesti vsa rese se, ali pa vsa tresoča, vsa strešši se) ga je Milena pogledala itd. itd., saj se prilega prislovni ta pri- ložaj na „č' J klasičnemu našemu jeziku šc menj, nego „il pugno sull’ occliio 11 . Videl ser ,l v spisih nepozabnega mi učitelja monsignora Andrejca Marušiča, da je on pisal vse samostalnike, iz gla¬ golov izvedene, ki pomenjajo kaj aktivnega z na pr. zmagavec, delavec, vidavec itd., ono pa, ki pomenjajo kaj pasivnega, z na pr. pogorelec, osivelec, zbesnolec itd., — in vidite, ker piše prav tako tudi veleučeni naš oteč Stanislav in ker sem našel tako pisavo tudi v M. Ple- teršnikovem slovensko-nemškem slovarji, prisvojil sem si jo tudi jaz. Kakor bi me veselilo, da se ista udomači, pa želim tudi, da se opusti nenarodna pisava, na pr. gospa Pajkova, gospa Vidavčeva, gospa Kovačičeva, gospa Kuharjeva, kajti naš narod jih imenuje le Pajkovka, Vidavka (oziroma Vi- davčevka), Kovačička, Kuharica itd., pa umeva pod zazna¬ movanjem Pajkova, Vidavčeva itd. le hčerko zakonskega 16 — pridruge odnosne gospe. Staroslovenska glagolska oblika v pervej osobi jednine na „fl“, na pr. mogu, nemogj, liočo, nečo, steljo, velju, ljubijo itd. živo še prav krepko na Pivki in v Berkinah. Napisal sem jo vsaj tu in tam, ker je obče- slovanska, da je ne pozabimo. Nedvojbeno je, da nam zavladajo sčasoma oblike na ah v mestniku množine tudi v vseh samostalnikih moškega in srednjega spola, ona na ,,č“ pa v mestniku jednine na¬ mesti dan danes vladajoče serbskc na „u“ ker ni ut oran še naš jezik v zakone, lcer je uže g. dr. O. Oblak prerano nam umerli, konstatoval v „Ljublj. Zvonu", da živo še vso te oblike v našem narodu, kar je povsem resnično, ker vladajo vse to oblike v ogromnej večini slovanskega . naroda, namreč v Poljcih in Ruskih, ker se bližate prvi dve celo serbskiina oblikama na ima, anut, prešodšima iz dvojine v množino, dokaj više, nego sedanja v mestniku na ih, v druživniku pa na •/, in ker bi nam bivala koncem koncev terni. oblikami pisava jasnejša od sedanje, na pr. „Le-ti joj niči zmagali so le-tu pred letamv' vmes to : „ Lo.fi voj niči zmagali so leti pred leti“. Evala, poglaviti gospodi urednice! bodi temu zadosti, ker predolge razprave ne prinašajo umislene koristi. Tega radi zaveršiijem : Naravno upotrebljavanje divnega našega glagola po slovanski, ljubomorno čuvanje občeslovanskih naših prastarin in oprezno ali postepenno bližanje knjjžnjegu na¬ šega jezika drugim slovanskim jezikom, — evo to so mojo trioe in mušice, književne moje posebnosti, zaradi katerih me kolne morda na skrivšem izslovcneli kak ljubljanski pismouk, a uže bliža se čas, ko me bodo prav zaradi njih blagoslavljali. . A. JlaNiypcKiH. Tiskom i nakladoj Dolenčeve tiskarne 1896 .