177. številka. Ljubljana, v petek 4. avgusta. XXVI. leto, 1893. Izhaja vsak dan »večer, i z i nisi nedelje in praznike, ter volja po posti prejemati za avstr o-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld.t za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta o gld, 30 kr., za jeden mesec l gld, 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu ftt. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Pred francoskimi volitvami. Nove volitve za francoski parlament ao določene na dan 20. avgusta in ker je mjamski konflikt srečno reden, obrnila se je pozornost javnega mnenja na volilno gibanje, ki od dne do dne silno narašča, prav kakor da bi se pri predstojećih volitvah odločila oblika države, za kar pa nikakor ne gre. Francija je republika in kolikor je po človeški razsodnosti spoznati, ostane še dolgo vrsto let to kar je. Dasi torej ho pri predstojećih volitvah ne bo odločevalo o usodi republike kot take, je volilno gibanje vender jako zanimljivo. Število kandidatov je ogromno. Za 600 mandatov m: je Že doslej ogltt-silo nad 2100 kandidatov. Vsaka republičauska stranka je postavila skoro v vseh volilnih okrajih svoje kandidate, ker misli vsaka, da repu hI ranom ni treba več solidarno postopati proti reakcijonar-jem raznih vrst. V ministerskih krog h se računa, da bodo pri volitvah izgubili monarhisti in boulan-giBti nad 60 mandatov, kar bi razmerje strank v parlamentu korenito premenilo. V bivši poslanski zbornici je bilo 390 republičanov, 156 monarhistov (royalistov in bonapartiBtov) in 30 boulangistov, a po računih vladnih krogov naraslo bo po bližajočih se volitvah število republičauBkih poslancev na 450. Ako se odštejejo člani levega centruma, kateri so iskreui prijatelji klerikalcev in malo zanesljivi re-publičani, putem socijalisti, katerih utegne priti v zbornico okolu 30, ter radikalci, katerih število se pa bo izdatno skrčilo, imeli bi takoimenovani zmerni republikanci ali oportunisti okolu 300 glasov. To število zanesljivih glasov bi moglo zadoščati, da se organizuje trdna in disciplinirana večina, s katero bi bilo moči vladati. Takozvana republičansko-radikalno -soeijalističoa stranka izdala je te dni svoj volilni oklic, ki pa je baš glede* najvažnejših vprašauj zelo nejasen in jako medel. Ta stranka, dasi ni v njenem programu kar nič socialističnega, se posebno trudi, dobiti za svoje kandidate glasove delu s ca in zato ne črhne niti hesedice o načelu, za katero je velikanska ve- čina francuskih delavcev uneta, o kolektivizmu, in sicer zato ne, ker so boji zamere pri tistih radikalnih meščauih, ki so naravni nasprotniki kolektivizma, in na katere stranka tudi ručuna. Tudi drugih velevažnih vprašauj se radikalci ne dotikajo, celo takih ne, za katera se ves narod zanima, ua pr. vprašanja o privilegiju fruncoske banke, o podržavljenju železnic itd. Radikalci so se omejili na nekatere občeuite iraze, zahtevajo premembo ustave, namreč odpravo senata, in ločitev cerkve od države, drugega bistvenega pa program ne navaja nič Radikalni program zrcali vso zmedenost, ki je zavladala v tej stranki, od kar je padla naujo senca panamskih škaudalov. Nekdaj tako mogočui radikalci, ki bo terorizovali zbornico in za kratek čas prouzročali ministerske krize, postali so pohlevni in ponižni, vedoč, da nimajo več za Boboj naroda fraucoskega. Tudi oportunisti , glavni steber dosedanjih vlad, so že obelodanili bvoj volilni oklic. Večina tega oklica je posvečena polemiki z radikalci. Oportunisti očitajo radikalcem, da so preprečevali vsako plodno delovanje parlamenta, da niso nič pozitivnega storili iu naBvetovali in se izkazali kot povsem nesposobne za vodstvo državne uprave, ter navajajo potem BVoje politične iu /.lasti gospodarske namere. V političnem oziru so oportunisti podporniki sedanje na pol demokratične republike, v gospodarskem oziru pa stoje* na stališču prouzrofi-teljev prve francoske revolucije in imajo povsem zastarela načela. O korenitih rt formah, o odpravi senata, o premembi ustave, o državnosocijalnih podjetjih utčejo oportunisti nič slišati, prav kakor da jo prva revolucija za vse večne čase rešila vse političue in socijalne probleme. Pri predstojećih volitvah bo zlasti boj mej tema dvema strankama odločilnega pomena za sestavo poslanske zbornice. Oportunisti imajo na svoji strani imovito meščanstvo, vrh tega jih podpira vlada, a v takih okrajih, kjer nimajo monarhisti in klerikalci toliko upliva in zualunibe, da bi zamogli stopiti na svojo noge, podpirali bodo oportuniste proti radikalcem. Ti imajo največ privržencev v vrstah malega meščanstva, a to pošteno, delavno in Štedljivo meščanstvo je izgubilo zaupanje v ra-dikatce, ker so bili zapleteni v panamsko škandale in se je zato od njih oddaljilo. Oportunisti so bili sicer tudi v panamsko afSro zapleteni, ali ne v tiati meri kakor radikalci, niti na tako nečasten način in baš pri predstojećih volitvah se bo pokazalo, kakšen upliv je imel panamski škandal na francoski narod in na politične razmere v državi. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 4. avgusta. Državni zbor. Poljski in nemški listi javljajo, da namerava vlada sklicati državni zbor že v drugi polovici meseca septembra in sicer zato, da more potem koncem meseca decembra sklicati deželne zbore, se^e če bo državni zbor v mesecih september, oktober, november in december zamogel rešiti državni proračun, kar pa ni prav verojetno. — „ L i n z e r Volksblatt", čegar napoved o razpustu državnega zbora ]e vzbudita toliko senzacije, priubčuje drug članek o tem predmetu ter pravi, da bo grof Tautle na jesen moral razpustiti državni zbor, ker ue bo dobil potrebne večino za državni proračun, niti potrebne dve-tretjiuske večine za reorgauizacijo domobranstva. — Po naših informacijah je tudi ta vest klerikalnega gorenje avstrijskega 1'Sta povsem neosnovana. Za vojaško predlogo bodi kakeršna koli, dobila bo vlada na vsak način in brez težav potrebno dvetrotjinsko večino, ker bodo razven Mladočehov glasovali za njo 180 druge parlamentarne stranke. Bizantizem in klečeplastvo je pri nas tako razvito, kakor nikjer in poslanci še ne črhnejo ne, kadar gre za »patri-jotične" žrtve. — A tudi državni proračun ne dela grofu TaufTeu skrbi), kajti tisti hip, ko bi levičarji prestopih v opozicijo, glasovalo bi izvzemši Mlado-čebe vse stranke za vlado, tako da bi ta imela gotovih okolu 180 glasov. ,L i n z e r Vo 1 k s b I a 1t" se je torej zopet urezal. Nadškof Kolin kot politik. „Narodni List yu pišoio: Pred nekaterimi dnovi zabeležili smo vest, da delajo visoki cerkveni krogi na to, dabi moravski klerikalci ustanovili uemško-češko politično stranko Ta vest se sedaj potrjuje z raznih strani. Nadškof dr. Kohn deluje baje naiholj na to. LISTEK. Potopisne črtice iz Italije. Spisal K. I. Ve s u v. (Dalje.) V začetku trga pred belo hišo bo voditelj ustavi (konj zapelje uam na dvorišče) in izpiti je treba po jeduo butiljko domačega vina „za srečno pot ter na zdravje potovalčevo in njegove rodovine". Bolja vrsta vesuvskega vina se imenuje „lacrimae christiu, ki je sicer sladko ali premehko in ne posebno ugodnega okuaa. Najpristnejše raste blizu nekdanjega samostana S. Salvatore, •/* ure nad Reaino in 537 m nad morjem. Sedaj je tu krčma, kjer se potovalci ustavljajo in okrepčajo, kakor pri beli hiši. Voditelj vzame seboj tudi jedno ali več butilj, katere potovalci izpijo vrh Vesuva. Do bele hiše (okoli 500 m nad morjem) je Vesuv fie sedaj s trto obrasten, Čeravno so nasadi zelo poškodovani in je mej njimi mnogo golih, s pepelom posutih mest. Na nekaterih krajih so prebivalci obupali nad vinogradi ter nasadili rajfie bore; po drugod pa so se v zadnjem času zopet osrčili in zasadili mlada trte. Nad belo hišo raste le visoko grmičje, podobno našemu ol-fievju. Tamošnji prebivalci ga imenujejo „altane* In rabijo njegova stebla za količje v latnikih. To grmičjo vzpenja se po rebrih še precej visoko navzgor!, po žlebinah pa jo sam črn pepel. Nad grmičjem rastejo še posaiuezue bodeče čuške, ki so najbolj podobuo gineBtri. Po obronku Vesuva ni nobene prave poti, nego konj stopa navzgori, koder se mu bolje zdi. Tu pa tam zapazimo posamezen večji kamen, katerega je nekdaj Vesuv izbruhnil. Kmalu potem se nam prikažejo toki strjeno lave (zlasti oui iz 1. 1822), čez katere stopajo konji le s težavo. Tako prispemo na gori omenjene „plane" iu po njih se zasučemo bolj proti zahodu, nad mesto Torre del Greco. Kmalu pridemo pod utrni stožec in konji bo u-davijo pri mali staji brez Btrehe (40 minut od bele hiše). Tu treba stopiti doli in potem še debelo uro peš iti. Obronek je tu zelo strm in pot težavna, ker bo pod nogami vedno drsi insevčasi naredi jeden korak naprej, a tri nazaj. Večkrat se lazi čez neukretne Črepiuje strjene lave, ki so nič kaj ne prilezejo ne čevlju ne nogi. Tu no najdeš niti najmanjšega sledu kake bilke ali kake žive stvarice: vse je pusto, otožno, otrpnjeno in mrtvo. Z veliko težavo prispemo do roba žrela, kateremu se pa le z veliku nezaupnostjo približujemo, ker že od daleč Čujemo ojegovo zamolklo tulenje, bolestno zdihovanje in podzemeljsko bobnanje. Vzdigajoči dim ter kaka mala erupcija kamenja in pepela nas opominjata, kako blizu smo nevarnosti. Ali voditelj nam veleva srčnost, nas spodbuja in takorekoč prisili stopiti na rob žrela. Ta rob je zelo ozek, nikjer meter širok in zato zelo nevaren. Ker se človeku lahko v glavi zavrti, potegnejo ga koj nazaj, jedva je dobro pogledal v strašansko žrelo. Poleg voditelja so namreč tudi italijanski redarji vedno pri žrelu, da pazijo na tujce, ki ne slutijo bližnje nevarnosti. Pripetilo bo je že večkrat, da je kdo v žrelo padel in tako žalostno poginil. Vesuv ima sedaj dvoje žrel, staro in novo. Staro žrelo („eratero ceutrale") je široko v premeru okoli 200 m in uad 150 m globoko. Iz njega se vzdiga skoro neprestan dim, a ogenj se le redko v njem vidi in samo po noči. Čez dan se opaža tudi neko Bvetlikanje, ali to je le odsev goreče lave. Ako je vreme megleno, h • no vidi nič v žrelo. Rob tega žre'a se vedno spreminja glede oblike in višine. Sedaj se ne sme po njem hoditi okoli in okoli žrela. Navpična stena strjene lave deli veliko žrelo od malega („eratero uuovo"), za katero je treba voditelju posebej plačati, kdor ga hoče videti. Razgled z Vesuva je seveda veličansk in nepopisljivo krasen bodisi na Kampanjsko ravnino, bodisi (in zlasti) na zaliv napoljski ter ? njem ležeče otoke. Ali le redkokomu se posrsči uživati ta razgled, ker da bi se češki klerikalci ne oklenili nobene obstoječih strank, nego ae z moravsko-nemško duhovščino združili v jedno jedino versko-politično stranko brez vaakeršoe narodnostne barve. Tako se je nadškof že izrazil napram neki deputaciji duhovnikov, kateri so ga prosili dovoljenja za sklicanje moravskega klerikalnega shoda. Nadškof ni tei nameri ugovarjal, toda s pogojem, da ta shod nikakor ne sme imeti češko narodnega lica, ter je pri tej priliki povedal, kako si on misli razvoj klerikalne stranke na Moravi. Pasivne kronovine. Pri vsaki umestoi ali neumestni priliki čitamo v nemških listih „scblager" o pasivnih kronoviuab v naši državui polovici in navadno se imenujejo Gališka, Bukovina, Dalmacija in Istra. Te dežele pa prav za prav niBO pasivne, kakor druge ne. Z dohodki iz teb kronovin se prav lahko pokrivajo vsi upravni stroški — samo v Bukovini znaša deficit 3000 gld., v Dalmaciji pa 7000 gld. Pravljica v pasivnih kronoviuab |0 nastala po krivih premisah. Računalo se je po velikosti in številu prebivalstva, kolikor bi morala vsaka dežela plačevati vrh svojih upravnih stroškov še za vej »ko in za državne dolgove in če faktični dohodki ne pokrivajo te svote, razupila se je dotična dežela kot pasivna. Ako bi se vojska primerno reorganizovala in zlasti ako bi Madjarska morala plačevati primerno svotu za vojsko in za državne dolgove, potem bi kmalu dežele nehale, biti pasivne, ker bi jim ne bilo treba plačevati namesto Madjarov. V ii it njo države. Srbski korespondenčni urad. Srbska vlada je Bklenila ustanoviti Bamostalen korespondenčni urad, kateremu bode naloga obveščati slovanske in druge inozemske liste o srbskih razmerah. Beiigrajski „Odjek" nas poučuje, kaj je srbsko vlado k temu koraku prisililo. Imenovani list piše: Dunajski c. kr brzojavni korespondenčni bureau zlorabil je zadnji čas svojo avtoriteto, Katero mu v sosedni monarhiji kakor izven menih mej v Evropi jamči njega poluuradni značaj, da je razširjal zlobne laži o razmerah v naši domovini. Ne glede na druge izmišljutine, katere je ta urad že prej razširil, naj omenimo le zadoio laž o mini-sterski krizi v Srbiji in o d ferencah mej vlado in skupščino glede na obtožbo prejšnje liberalne vlade. Mislimo, da ni treba posebe naglašati, v kakem nesoglasji je tako delovanje c. kr. agencije z onimi zagotovili prijateljstva, s katerimi nas pri vsaki priliki tako galantno obsipaju na Dunaji in v Pešti in tudi z onimi ubziri, katere bo neodviane države dolžne druga drugi. liasija iti Nemčija, Carinska borba mej tema drŽavama je sedaj izključni predmet novinarskim razpravam. Zlasti zanimivo je to, kar piše Bismarckovo glasilo „Hamburger Nachriehten": „Slabe konsekvencije trgovinskih pogodeb z Avstrijo in Italijo se še niso vse pojavile. Reči se sme, da bi ne imeli trpeti škode, katero prouzroča carinska borba, ko bi Nemčija s svojo popustnostjo napram drugim dražavum ne bila Rusije napotila, da je zahtevala posebnih koncesij Avstrija še ne misli na to, da bi glede* ponuđene jej ugodne trgovinske pogodbe z Rusijo stavila pogoj, naj se Rusija porazume prej z Nemčijo. Narobe, Avstrija gleda pel tej borbi mej Nem čijo in Rusijo na svoj dobiček. Uvod nemško avstrijske trgovinske pogodbe določa pač, da bi morale pri trgovinskih konrl ktih zavezne države se mej soboj podpirati, ali ta določha je tako neprecizna, da se nje neupoštevanje ne more imenovati kršenjem pogodbe. Prepuščeno je torej Avstriji ražima Vesuv navadno še bolj gosto kapo, kakor do leujski polharji. Pa saj razgled ni glavna stvar pri Vesuvu! Še bolj zauimivi od žrela so izvirki goreče lave v Atrio del cavalo. K tem se pride od zgoraj omenjene staje na konjih naravnost proti zahodu do spodnje postaje žične železnice (20 minut hoda). Tukaj je večja pokrita staja za konje in čakališče za vozove. Od todi se mora dalje peš iti poševno gori nad meteorologičnim opaževališčem. Tu opaže vališče (.oBservatorio") se vzdiga na malem Vesu-vovem kuclju 560 m nad morjem in je bilo sezidano 1. 1844 prav trdno in ukusno. Pri vhodu se vidi spominska plošča onih dvajset oseb, katere je lava podsula 1. 1872. V pritličnih prostorih se nahaja zbirka vulkanskega kamenja, v osemvoglati sobi pa stroj, ki naznanja potrese in drugi stroji za opazovanje podnebnih sprememb. Sedaj vodi to opazova lišče prof. Palmieri. Od todi se naznanjajo bližajoče Be erupcije, zlasti pa raznim voditeljem, kedaj bo ne sme na Vesuv. Poleg opazovališča stoji tudi kasarna za italijanske redarje („karabinieri"). Visoku gori nad opazovališčem začnemo vzpenjati se po skalah in nevkretni skorji ohlajene lave tje proti Sommi. Po tri četrt ure trajajoči (od železnice) težavni hoji prispemo naposled do zelo raz-oranega in razpokanega ineata, katero imenujejo Itali.ani „vragove kraljestvo". Ravno pred nami sodba, ali se zmatra za vezano ali ne, in ni dvoma, da se bo odločila za poslednjo eventuvalnost. Tega jej tudi ni zameriti. Ruska diplomacija je jako srečno operirala, ko je preprečila, da ni Avstrija stopila na stran Nemčije. Avstrija bo izgubo Nemčije vtaknila kot dobiček v svoj žep- Ali ima carinsko-trgo-vinska zveza mej Avstrijo in Rusijo tudi kako po-ljjjčno podlaga, ni Se moči spoznati, vsekako pa bo odstranjenje nemške industrije z ruskih trgov šč in nje nadomeščanje z avstrijsko industrijo Še bolj ohladilo simpatije Nemcev za nemško avstrijsko zvezo. — Ko bi se tu le zgodilo I Še hvaležni bi ili Nemcem I ■ Dopisi. Im logaškega okraju, 1. avgusta. [Izv. dup.] (Okrajna učiteljska konferencija v Planini in I j u dskošolske naše knjige; „G racer T age spust" — denuncijan-tinja; Za vezi do zborovanje v Mariboru.) Včeraj se je vršila okrajna učiteljska konferencija v Planini, koje so ae udeležili malone vse učiteljske moči našega okraja; mej njimi tudi nekaj duhovnikov. Počastila sta sejo tudi domači župnik Podboj ter dobrozoani zdravnik Majer, ki je tudi ud okrajnega šolskega sveta Logaškega. Ne bodem o posameznih točkah poročal obširneje, ker to spada bolj v učiteljski list; vender nekaj vrstic napišem, s katerimi se nadejam ugoditi čestitim čitateljem, saj je učiteljstvo važ-'n faktor narodne proBvete, ki zanima vsacega izobraženca. Konferencija je trajala od 9. ure zjutraj do polu 2. popoludne. C. kr. okrajni šolski nadzornik prof. Vilibald Zupančič je volil svojim namestnikom g. nadučitelja Benedeka, zapisnik sta pisali dve gdč. učiteljici. Objavivši nekatere važnejše uradne določbe referuje g. nadzornik ob opazkah svojih pri nadzorovanju šole v tekočem šolskem letu. V obče je z učtteljstvom prav zadovoljen in želi, da bi ono tudi v prihodnje tako uspešno delovalo. Nadnčitelja Ribnikar in Likar sta lepo poročala o predmetu „ŠulBka delarna kot učao in vzgojevalno sredstvo" ; iz njijinih poročil se je vsak prepričal, da je šolska delarna velekoristna naprava in ne — „moderni Svindel". Izvrstno je rešil svojo nalogo nadučitelj Božič, poročajoč, .kako naj učitelj razširja ljubezen do domovine in materinega jezika*. Pohvalno moram omeniti tudi stremljenja slavne konferencije po tem, da bi dobili dober podroben učni načrt za računstvo ter bi se ljudskošolske čitanka prenaredile tako, kakor to zahteva duh časa in moderna pedagogika. Vsa čast naučaemu ministru, ki je pred kratkim za-ukazal revizijo IjudskošolBkih učnih knjig. Uprav škandaluzno je, koliko tiskovnih pogreškov se je vteplo letos v naše čitanke! Pa tudi stvarnih in slovniških pogreškov niso povsem proste naše čitanke. Po mojih mislih bi morale naše čitanke imeti več takega gradiva, ki meri na izobrazbo — srca! A kaj ne nam ponuja zdaj? Premalo je pesmij in po-vestij, ki bi ustrezale gori omenjenemu namenu! Večina beril neguje — realije. Prav je, da se tudi ljudakošolska mladina uči realii, a le do neke meje; kar se n. pr. ponuja v „111. Berilu" iz zemljepisja, je očividno neprebavna kost za naše Štrle gola rebra fatrme in škrbinaste Somme. Vender se je prijelo nekaj rastlin in grmičja celo teb skalnatih reber, da niso videti tako strahovita. OI daleč že zapazimo, kako puhti dim na več krajih izmej otrpnjene lave. Tla prihajajo vedno bolj vroča in žveplena para nam vdari pod nos. Ko pridemo prav blizu teh sulfatar, opazimo več matih stožcev, tako velikih, kolikuršne so senene lonice, iznad katerih ee veselo suče sivkasti dim, kakor nad cevjo kake parne žage. Nekateri stožci so pa že popolnoma dogoreli in iz njih se ne dviga več dim. Pri gorečih Btožcih pa je vse polno razpok in špranj, iz katerih lušči nepienehuma rumena para. Ako vržeš kus papirja v te razpoke vžge se takoj. Vsa lava okuli in okuli je pusuta z drobnimi žveplenimi kršci, ki Be kaj lepo bleske tuj o. Pud zemlju se čuje neprestanu vrenje in šum nje, ki pa večkrat kar najedenkrat potihne in tudi žveplena para ponehuje. Tu je znamenje, da se je lava znižala in da bode začel kateri drug stožec delovati, iz katerega se močno kadi. Nekoliko pod omenjenimi stožci se vali lava na dan in sicer iz raznih razpok. Njena barva je črno-siva, tvarina pa podobna gostemu močniku ali prav mehkemu testu. Ta tvarina se vali pučasi navzdol, kakor bi tekla prav goBta gnojnica izpred kakega hleva. Čez osem ali deset dui se ohladi na površji, ali od znotraj ostane vroča Še po več me- / /»{oandod w..Tp, , , ,, j malčke! Nun multa, se d multum! Namesto da se naše čitanke polnijo s takim neprebavnim gradivom, vzprejmo naj se v nje poljudnejši sestavki is lealij, pa dobre pesmi in povesti, boljše, nego jih nahajamo v njib sedaj! Toliko v — premislek! Po konferenciji smo se zbrali k skupnemu obedu pri g. Lavriču, ki nam je postregel z dobrimi jedili in pristnim doleojcem. Zavladalo je občno veselje. Napitpice bo se vratile zaporedoma druga za drugo in navdušenje je raslo bolj in bolj. Imeli smo tudi prav dobro „Tafelinusik"; spreten harmonikar iz Trsta je namreč spremljal svoje melodije 8 karakterističnim žvižganjem, ki je bilo podobno slavčevemu petju. Kdo bi zategadelj zameril mladim parom, ki so se ob nežnih glasih lepega valčka zazibali po sobani? — Da nam ta lepi dan še trajneje ostane v spominu, sprejeli Brno povabilo navzočnega fotografa iz Postojine ter se skupno dali — fotografovati. Brezzoba Graška tetka, alias „Grazer Tages-post" piše dno 28. julija v svoji 306. št. pod za-glavjem „Slo veniseh - Croatisches" ob izletu našega učiteljskega društva v hrvatski Prezid na prav nesramen način. Skoro ne verujem, daje „ob-skurni skribent" pisal one vrstice na hrvatskih tleh, nego tam le v beli Ljubljaii ju najbrže jeze zeleni nemškutarček dal duška svoji jezici. Jasno je, da mu je bil namen le ta, denuncirati krajnega šolskega nadzornika Dubravč či in „tiBtega gospoda iz Begunj pri Cerknici". Toda ta dva gospoda se za junaško delo te uemškutarske nizke duše toliko zmeuita kakor za lanski sneg, v svesti si, da nista govorila ničesar, kar bi bilo kažnjivo ali neresnično ! Toliko v odgovor Čenčurasti Graški tetki! Peta skupščina „Zaveže slov. učiteljskih društev" se bode vršila v Mariboru od 16.—18. avgusta. Nadejati se je, da bode udeležba ogromna, ker so na dnevnem redu važna predavanja. Tudi iz našega okraja pojde nekaj učiteljev tja; ob povratku mislijo nekateri iti preko Koroške, kar je hvale vredno, ker na tak način si lahko ogledajo nebanje in dejanje mukotrpnih, a žilavih koroških Slovencev. Domače stvari. — (V Maribor dne 6.avgusta!) Tako naj bo glasi naš odgovor na nesramne ovire, katere Bkušsjo nekateri zugrizeni nasprotniki slovenstva delati nedolžni pevski BlavnoBti, ki se bode vršila v nedeljo na skrajni naši jezikovni meji proti severu. Kdor le malo čuti narodno, veseli se tega dneva in gutovo se bo udeležil slavnouti. Poleg vrlih pevk, našega ponosa, in pevcev slovenskih, združil bode dan 6. avgusta mnogo odličnega narodnega občinstva na meji naše slovenske zemlje, kjer se hočemo naslajati nad m brni zvoki prekrasnih pesmi slovenskih. Pokazati hočemo mirnim in poštenim Mariborčanom, da smo preverjeni, da bodo vsa hujskanja nekaterih zagrizencev imela isto tako malo uspeha, kakor pred tremi leti, ko se je v najlepšem secev. Včasi odteče uotranji stržen kakor po kaki cevi in tedaj se vdere zgorenji strop ter se prikaže lavina struga kakor poluokrogli žleb. Ci se pa vsa tvarina lave na mestu Btrdi, tedaj je njena skorja podobna namočenemu liodničaBtemu platnu ali pa mokrim zvitim vrvem na ladijab. Tu pa tam je napravil zajeti zrak kako praznino in če bo nad njo skorja vdere, tedaj je površje lave podobno trdemu, luknjičastemu kruhu. Vesuvova lava je ba-zaltična (obsega augit, leucit in miku) ter se na zraku v kratkem času tako razkroji, da ne ostane od nje drugo, nego železni oksid in sadra. Izhla-pajoča para ima v sebi mnogo vapneačeve kisline. Težkj se je nagledati tega prizora in ločiti se od kraja, kjer 84 tako blizu opazujejo najskriv-nejše prirodne sike. Voditelj ti napravi tu razne eksperimente, skuha ti jajce ali speče krompir brez drv, vode in ognja! NajrajŠe ti napravi kak odtisek iz lave, to je s palico vzdigne nekuliku tekoče lave na stran in vtisne potem v njo kak malo vreden denar, kako svetinjo itd. Ali treba je precej časa, predao se lava toliko ohladi, da jo lahko seboj vza-rneš. Zato jo navadno pomoči z vinom, ker druge tekočine tu gori ni. Tik kipeče pare in tekoče lave izpijejo se ostanki seboj prinesenih butelj; še jeden-krat se ozremo okoli in okoli, doli na Napolj in tje gori na Vesuv, pa hajd veselu navzdol 1 (Dalje prlb.) nI "od/i!!«, oi \u\un\ sa bisvidmu ifcaRouuT .uvtob redu vrS.la prvaka slavnost in da se ne bojimo zlobnih klevetnikov. Na veselo svidenje torej v nedeljo v Mariboru! — (Slavnostna znamenja) za pevsko Blavnost v Mariboru ae bodo dobivala pri po-Bebnem vlaku, in sicer z napisi Ljubljana, Litija, Hrastnik, Loka in Krško na trobojnom traku. G Pavlin oskrbi tudi de druge napise, ako se mu to naznani pravočasno. Na Pra-garakem stal bode vlak 15 minut, da se poto-valci lahko okrepčajo. Tam se pridruži vlaku vrlo Ptujsko pevsko društvo z godbo. — (Nepotrjena konfiskacija.) Kakor smo tudi mi poročali, je c. kr. državno pravdništvo konfi ciralo 13. številko „Rodoljuba" z dno 1. julija t. 1. zaradi konca članka „Kam jadramo!" — Deželno sodišče v Ljubljani pa te konfiskacije ni potrddo in tudi višje deželno sodišče v Gradci je zavrglo pritožbo državnega pravdništva zoper sklep 1. sodišča. V sled tega bo „Rodoljub" v svoji jutrišnji številki priobčil dotični odstavek člauka, v katerem je državno pravdu.štvo hotelo zaslediti pre-Btopek zoper varnost cesti po §. 488. k. z. glede na osebo g. knezoškofa Ljubljanskega. Uredništvo „Rodoljuba" zahtevalo bo sedaj od slavnega c. kr. državnega pravdništva povračilo stroškov druge izdaje. Konečno opozarja nas uredništvo „Rodoljuba" tudi na to, da se mu je odločba višjega deželnega sodišča intimirala v nemškem jeziku, kar gotovo ni pravilno. — (Skrajna i m ji e r t i n e n t n o s t nemškega skribenta.) Zidnjič poročali smo, kako je celo ,Nl'uh freie Prease" čutila obvezano se, pojasniti nezgodo dra. Noe-ja po-ilovivŠega se od Ljubljane ter konstatovati, da je nezgodo zakrivil jedino Noe sam. Sedaj pa se je oglasila ta bivša „Eintags-rliege" našega uradnega lista sam v „Neue freie" skušajoč si z nesramnim sumničenjem svojih sopotnikov ohraniti venec narodnega „mučenika!" N* dolgo in široko namreč razklada, kako je po nepotrebnem lezel na takozvani kondukteraki sedež, da je potem zaspal in v spanji padel raz stopnice ter priletel z glavo v stekleno okno vagona. Potem pa pristavlja doslovno: „Dir alsbald herbeigeruf ene Kanitatsrath Mavrhof^r glaubte librigens ausser den Scbnitt- noch eine oder mehrere Stichwuu-d e n coustatiren zu ko meri." Namen tega pristavka je jasen in dokazuje, da akribent Noe, kateremu je v Liubljani tako hitro odkleukalo, ni zaslužil naše delikatDosti. Mi smo bili namreč toli delikatui, da dosibdob nismo povedali pravega uzroka Noejeve nezgode, kater.'ga pa sedaj v očigled označeni unper-tinentnosti ne bomo več zakrivali. Dognano je namreč, da je bil Noe, od potujoč izLjub-Ijane, pijan, kakor kak g o rja uski pastir na žegnauji in da je v svoji grozni pijanosti zlezel po noči na koudukterski sedež, zgubil ravnotežje, ter po stopnicah navzdol p r i 1 e t e I z glavo v okno. To je torej cela resnica in sedaj avstrijskim Nemcem le še ča-Blitaiuo k temu ujthovemu mučeniku, ki se je menda pri ciganih učil značajnosti iu resnicoljubja. — (Abiturijentska veselica) hrvatskih iu slovenskih abiturijentov srednjih šol vrši se danes in jutri v Zagrebu Danes zvečer je slavnostni kamere v streljani, jutri ogledali si bodo gostje mesto, galerijo slik, muzej itd., ob 2. uri popoludne bode skupni obed in potem izlet v Maksimir. — Slovenskih abiturijentov liaznaujeudi je kakih 50 iz raznih kraiev. Dineg zjutraj položi t i so hrvatski in slovenski ubiturijeuti v Mirogoju venec na grob Stanka Vraza. — (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!) Uredništvu našega lista so poslali danes kronine darove za družbo sv. Cirila iu Metoda: V Cerknici nabrala je 13 kron gosp. Faui de Schiava v tamošnji čitalnici; darovali so po 2 kroni: gg. Al. Pogačnik, Fr. Šerko in Ant. de Scbiava; po 1 krono: gdčne Ant. Poje, M Hočevar, M. Debevc, gg. Ferdo Juvanc, Ant. Kravanja, Jernej Kušlau in Aut. Moro. —G. Fr. AvČin, dijak na počitnicah in gdčna Marija Avčin v Troji pri Št. Petru vsak 1 krono. Skupaj 15 kron, katere izročimo vodstvu. Živili rodoljubni darovalci in da rovalke in njih nasledil ki! — (Včerajšnji Sokolski „jour-fixe") bil je prijeten dokaz, kako Žive simpatije uživa društvo, kajti občinstva bilo je izredno veliko. Zabava bila je jako živahna in smo'čuli zopet nekoliko prav krepkih govorov, poudurjajočih idejo so- ."snisisiT eubo)Iif/IR Mii ni aouilesJ- kolstva, narodnega poguma in odločnosti, ki naj bi se Širila povsod. Imenom odbora pozdravil je Sokole in goste tajnik dr. Kušar, posebno gospo M urni ko vo, ki je pri vsesokolaki slavnosti sodelovala tako požrtvovalno in g. ces. svetnika M u r n i k a ter obilo navzoče dame. Potem je naznanil odbornik F. Krsni k imena zmagovalcev, katerim so se prisodila darila za najbolje telovadne vaje pri vseso-kolski slavnosti in so se razdelila darila. Prvo darilo, srebrn pisalnik, se pošlje v Zagreb g. M u zevi ću; drugo darilo, srebrno tobačnico, dobil je član Ljubljanskega Sokola g. Kavčič; tretje, Čašo 8 posrebrenim pokrovom g. Vernik, član Ljub Ijanskega Sokola in četrto darilo, srebrom okovani vič, Član Celjskega Sokola dr. T o m i u Še k. Dalje se je naznanilo, da sta imenovana prejtelovadeema gg. Kavčič in Preatoni. ,Cel|skegu Sokola" zastopnik dr. Treo je navdušeuo nazdravil Ljubljanskemu Sokolu in ideji sokolstva, dr. Tri Mer pa istotako vrlemu Celjskemu Sokolu. Pevsko društvo „Ljubljana" je tudi včeraj prav vrlo podpiralo Sokola, kakor vselej in pelo več zborov, ki so bili vzprejeti z Živahnim odobravanjem. Društveni tamburaški zbor je razveselil občinstvo s prav točnim sviranjem in smo čuli več novih skladeh, mej kate-rimi je posebno ugajala „P o d o k n i c a" iz .Teharskih p le m i če v". Na burno zahtevani« morala se je j)onavljati in je g. J. Nolli zapel dve kitici z spremljevanjem tamburaškega zbora. Tako je društvo povsem z svojimi in prijateljskimi mučoui priredilo prav prijeten večer in pokazalo, da na vse strani krepko izpolnjuje svojo nalogo. Due 13. t. m. udeleži se korporativno slavnosti tridesetletnice čitalnice v Kranji. — (Vabilo na veliko vrtno veselico,) katero priredi pevsko društvo „Ljubljana" v nedeljo dnu 6. avgusta 1893 na Virautuvein vrtu. Godba slav. domačega pešpolka baron Kuhti št. 17. Program godbi: 1. Koračnica. 2. Kreutzer: Ouver-tura k operi „Ponočni tabor v Granadi" 3 Straus*: Doctrinen, valček. 4 Schinzl: Fantazija o ruskih pesmih. 5 Kafka: „La Valentne', polka frarc 6. A. Forster: „Kranjska slavnostna koračnica". 7. Kial: „Coloseum", polka ina/.ur. 8. Schinzl: Potpourri slovenskih pesmij. 9. Titel: Ouvertura k operi „Der Konigslieutenaut". 10 Wagner: „Uni-veraitats-Ball Tiiiize', valček. 11. David: Potpourri koračnic. 12. Gieisner: „Gazela", galop. Vapore.l petju: 1. A Forster: „Sokolska". 2 I. pl. Zujc: „Zrinski Frmkoj>anka". 3. Esenbut: „Ustaj rode". 4. čveterospev. 5. Dr. B Ipavic: „Slovenska jiesem". 6. Bendl: „Svoji k svojim". Vstopnina 20 kr. za osebo, čestiti pod|>orni člani in otroci so vstopnine prosti. Začetek veselici ob 7. uri zvečer. V slučaji neugodnega vremena j)reloži ne veselica na torek dno 15. avgusta t. I. — Kegljanje za dobitke je vsak dan od 1. ure popoludoe naprej. Zaključilo se bode dne G., oziroma 15. avgusta t. 1. ob 11. uri zvečer Dobitki so: I. dobitek 30 kron. II. dobitek 20 kron. III. dobitea 10 kron. IV. dobitek 6 kron V. dobitek 4 kron-. VI. dobitek 6 kron za največ Berij. VII Šaljivi dobitek za največkrat vseh devet. Serija treh lučajev velja 10 kr. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. — (Na Ljubljanskem učiteljišči) bilo je v minulem letu 82 gojencev v 4 razredih. Za višji razred sposobnih je bilo 53, nesjiosobnih 9, drugi delajo pouavljalui izpit po počitnicah. V 2. in 4. letniku ženskega učiteljišča je bilo 91 gojeuk, p: i vol i ii i uspeh jih je imelo 8;>, ponavljahu izpit jih dela 5, neizprašane je ostala 1. V vadnic*, ki je združena z učiteljiščem in ima po 4 razrede, bilo je 115 učencev in 132 učenk. Tečaj za otroške vrtnarice je obiskovalo 10 gojeuk, skušnje za učiteljice ročnih del je delalo 11 pri vatistinj, za otroške vrtnarice pa 12 privatistinj. — (Na tukajšnjem zavodu za por odo* slovje) delalo je stroge izpite v sluveuskem jeziku 15 kandidatinj in je bil uspeh prav dober. Z odliko je naredila izpit 1, prav dobro 5, dobro 5, in povoljno 4. Novi tečaj v nemškem jeziku so prične due 1. oktobra. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 23. do 29. julija Novorojencev je bilo 13 (= 2132 °/0O), umrlih 15 (=24 44%0), mej njimi so umrli za jetiko 1, za vnetjem sopilnib organov 1, za želodčnim katarom 3, za različnimi boleznimi 10. Mej umrlimi bili so tujci 4 (= 26'6 %), iz zavodov 8 (= 533 «/0). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli: za ošpicami 18, za škrlatico 1, za duš'jivim kašljem 1, za hripo 5 — (Nemška u s i I j i v o s t ) Zloglasni Celjski tiskar, založuik umazane r Vab tance", Johann R&-kuach, sovraži in vauičuje sicer vse, kar je slovenskega, samo na slovenski groš prežf, kakor hudič na dušo in ga popade, kjer ga vidi. Tudi pri nas na Kranjskem usiljuje svoje izdelke in Časih se mu res posreči, da dobi kupca. Taka žrtev je na primer restavrater g. Fischer v Kamniku. V tej restavraciji, v kateri se vrŠf toliko narodnih veselic, dobivajo gostje račune zapisane na listek, na čegar jedni strani se čita samo v nemškem jeziku „K'-stauration Fischer in Stein" —„Bitte umzuweuden", na drugi strani pa reklama za Joti. Rakuscba. Ker smo osvedočeni, da so bili ti listki gospodu Fi-scheijii usiljeni, ga opozarjamo, da je za Slovenca naravnost žaljivo, če se mu daje račun na listku, ki ima samonemški napis in vrh tega še reklamo za jednega Johanna Rakuscha. — (Iz Črnomlja) se nam piše: Čitalnica naša, ki pod novim predsedništvom kaj vrlo napreduje, priredila je v korist društvene blagajnice kegljanje na dobitke, ki je dobro uspelo, tako da ostane društvu precej lepa svota. Kegljanje zaključilo se je 23. julija s prav živahno vrtno veselico. Žal, da je vreme nekoliko nagajalo. Mešani in moški zbori, koje je z znano spretuoBtjo vodil predsednik gos|>od Julij H u čar, so jako dopadali, tako da so se morali na splošno željo ponavljati, tako dovršeno so se peli. Med posameznimi točkami in po izvršenem programu svirala je jako dobro naša mestna godba, mladi svet pa se je sukal v veselem plesu do ranega jutra. — Omenjeni dan zapustil je naše mestece učitelj g. Lavreucij Perko. Služboval je pri nas 3 leta, ter si pridobil mnogo prijateljev. Bd je vesten učitelj, marljiv čitalnični tajnik, zna-čajeo iu neupogljiv narodnjak, ter prijeten dru-štveuik. Bog ga živi! — (Šolska poročila.) Na štirirazredni ljudski šoli v Krškem bilo je koncem šolskega leta 229 učencev in učenk. Višja lazreda III. in IV. imela sta po dva oddelka. Slovensko govorečih je bilo 208 učenk tu učencev, slovensko-nemški govoreč h 21, vere so bili vsi nmsko-katoliške. V Krškem jih je stanovalo 116, zunaj Krškega 113 Za višji razred sposobnih je bilo 144, nesposobnih 77, neiz-prašanih je ostalo 9 Poučevali so nadučitelj iu šolski vodja in nadzornik g. Frau Gabršek, 1 katehet, 2 učitelj ci in 1 učitelj. — Obrtno nadaljevalno šolo je obiskovalo v dveh razredih 44 učencev, pripadajočih 13 raznim obrtim, po narodnosti 42 Slovencev in 2 Hrvata, po veri vsi rimski katoliki. Povoljni usjieh jih je imelo 29, nepovoljni 8, izstopilo je 7. Poučevali so vodja, 1 katehet iu 4 učitelji iz (me-čauske šole) Nd čelu letnega poročila je članek „Naša šolska delarna" spisal Flor. Rosnian. — Na štirirazredni ljudski Boli v Vipavi je bilo koncem šolskega leta 244 učencev in učenk. Za višji razred sposobnih je bilo 163, nesposobnih 75, neizprašauib 6. V ponavljalni šoli jih je bilo 65, dober uspeh jih je imelo 33, nepo-vol|en 32. Poučevali so nadučitelj in vodja g. Autou Skala, 1 katehet, 2 učitelja in 1 učiteljica. Letuo poročilo jirinuša na čelu članek „Stari še m", nujiisal K. Wuier. — V štirirazredni dekliški liudski šoli v Kranji je bilo koncem šolskega leta 99 učenk, povol|ni uspeh jih je imelo 75, nepovoljni 23, neizprašana je ostala 1. Zdravstvene razmere niso bile posebno ugodne, vender se Šola ni Baprlft, Poučevali bo nadučiteljica in voditeljica g. Franja Jugovic, 2 kateheta in 3 učiteljice. — (Razpisane službe.) Pri okrožnem sodišči v Liubuem (Leoben) izpraznjeno je mesto dež. lnoRodtiega svetnika z dohodki VII. plač. razreda. Prošnje do dne 17. avguBta pri predsedstvu tamošnjega okrožnega sodišča. — Pri višjem deželnem sodišči v Gradci jo razpisano mesto svetniškega tajnika. Prošnje d > 16. t m. pri predsedatvu. — Pri okr. sodiščih v Ptuji, v Laškem trgu in v Beljaku izpraznjena so mesta sodnih pri-stavov. Prošnje za prvi dve službi do 18. t. m. pri predsedstvu okrožo. sodišča v Cel jI, za tretjo do 16. avgusta pri predsedstvu deželnega sodišča v Celovci. ■ Prvo krono dražbi sv. Cirila in Metoda! - 1 Razne vesti. * (Izseljevanje v Ameriko.) Prvi teden meseca iunija izselile se je v Ameriko iz Ogerskega 4537 Ijudij, prvi teden meseca julija pa 3858, torej v samo dveh tednih 8105 ljudi), li Avstriie izselilo se je v istem času 13.275 ljudi j. * (Samomor v cerkvi.) V frančiškanski cerkvi v Pragi obesil se je v ponedeliek opoludne cerkovnik na vrvi mrtvaškega zvonca zaradi domačega prepira. Čuden samomor prouzročil je velik hrup m je na stotine Ijudij prihajalo v cerkev, da bi ,za spomin" dobili košček vrvi. * (Požar v tovarni.) Znana tovarna za iz-delavanie bombaža v Pottendorfu, najstareja svoje vrste v našem cesarstvu, zgorela je popolnoma. Škoda je ogromna. Ponesrečil ni pri požaru nikdo. * (Razžaljen ko u j.) Neki kanonir pri pruBkih gardnib topničarjih obsojen je bil na tri ure orožne vaje, ker je nekega konja razžalil S — psovko. Imenoval ga je namreč Bvinjo in to je raztogotilo njegovega stotnika, ki zabteva, da se kraljevskim konjem ne utro kratiti čast, ki pa nikdar ne Bliši, kadar fini nemški častniki oSkladajo vojake z najraznovrstnejšimi zoologičnimi imeni. Pač Čudna dežels, tiRta Pruska I Telegrami „Slovenskemu Narodu": Gradec 4. avgusta. Pri včerajšnji dr-žavnozborski volitvi v Upniškem okraju izvoljen Morre s 654 glasi proti Pistorju, kateri je dobil 364 glasov. Praga 4. avgusta. Sredi meseca septembra se snidejo fevdalni veleposestniki na zaupen pogovor. Grodek 4. avgusta. Gališki dragonski polk št. 11. slavi danes petdesetletnico, odkar je cesar imetnik njegov. Cesar poklonil 120O0 goldinarjev za podčastniško ustanovo. Carigrad 4. avgusta, Izmej 17 Armencev, v Angori na smrt obsojenih, sta bila dva iztirana, deset obsojenih na osem let posilnoga delovanja, 24 na manjše kazni, pet pa je bilo obglavljenih, dasi so velesile v njih korist intervenirale. Berolin 4. avgusta. Tukajšnji listi potrjujejo naznanilo Bismarckovih „Hamburger Nachrichten", da je Italija, hoteč si zavarovati eventovalni izstop iz trojne zveze, sklonila posebno pogodbo z Rusijo. Madrid 4. avgusta. Parlament zaključil včeraj poletno zasedanje. Narodno-gospodarske stvari. — Posojilnica v Radovljici ima svej izvanredni občni zbor due 13. t. m. ob 3. uri popoludne v restavraciji g. Ivane Kliuarjeve v Radovljici s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo ravnateljstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Volitev ravnateljstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Razdelitev čistega dobička. 6 Slučajnosti. — Razstava in premijirauje prašičev. Kmetijska podružnica Novomeška namerava prirediti letošnjo jeBen razstavo prašičev v Novem Mestu ter pričakuje le še, da se ugodno reši predlog, ki ga je stavila v tem oziru glavnemu vodstvu. Svinjureja postala je posebno važna za Dolenjsko sedaj, ko se bliža čas otvoritve železnice, ki bode izdutno pospeševala izvažanje prašičev in blagodejno uplivala na zboljšanje kupčije. — Skladuiiia za tovorne pošiljatve. Vsled odredbe vseh avstro ogerskih železnic se bode za tovore, za katere se vczuina ne plača takoj ali najdlje v 24 urah po oddaji, zaračuujala ta rdi primerna skladnina, kakor da bi se bdo blago vzpre-jelo na skladišče. Opozarjamo torej trgovce in obrtnike na to novo odredbo. Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo In ohranitev dobrega prebavi jenja »e priporoča raba mnojfo desetletij dobroznanega, pristnega „Mall-ovega Seidlitzpraška1', ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na vse težkote prebavi jenja. Originalna fikatljica 1 gld. ». v. Po poštnem povzetji razpošilja ta praduk vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuch-lauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj od dveh dkatljic so ne poSilja. 1 (18—11) (Za gospodinjo.) Mnogo si jo moči pri&tediti pri nbutalu, re/. da je treba k temu velikega napora, da lepo črno Bveti in da postane usnje še veliko trpežnuje. Ta sliivnoznani izdelek spravlia Dunajska tvrdka Štefana Fernolendt-a že od leta 1835 v mnogih deželah na popolno zadovoljnost p. n. kupovalcev v trgovino in ga je moči |>ovsod dobiti. k*« J.JDBLJAISKI ZTOr &a vse leto 4 gld. 60 Kr.; sa pol leta 3 gld. 30 kr.; za četrt lota 1 gld. 15 lir. TlljCl: 3. avgusta. Pri Malici: \Viill. Hreindl, Kreidl, Pick, Daldner c Dunaju. — 1 >..udohler, Mituler iz Budimpešte. — Sellner iz Prage. — llutter, Plaminek iz Kočevja. — Cipriani, Kavčič iz Trsta. — Staudohar iz Gorice. — A-mbroiič iz Celovca. — Maibuscli, Kubiu iz Brna. — Lovšin iz Ribnice. — Ogri/ek iz Ljubljano Pri Slonu t VVeis, Kostalek, Saweceny, Svetic z Dunaja — Dubrave, Mediciuer, Presnik iz Gradca. Ambrosini, Rudan, tlolz, Klasing iz Trota. — Pucicb iz (lorico. — Prinz iz Putja. — Lengyel iz Veliko Kauize. — Taiiusig i/ Linca. Umrli so v LJubljani : 1. avgusta: Jurij Kvas, dninar, 5G let, Hrenovo ulice št. 15, jetika. 2. avgusta: Kratic Janežič, delavčev gin, 8 mesecev, Florjanske ulice št. 15, ošpice. — Sofija Štrukol, delavka, liti let, Kravja dolina št. 11, spridenje trebušnih organov. — Viktor Papež, paznikov s n, 1 mesece, Poljanski nasip št. 51, oslabijrtnje. 3. avgustu: Jurij Tkalčič, kočij ai, 37 let, Kravja dolina št. 11, j*.tika Meteorologično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokru.a T mm. bi *• r 7. zjutraj 9. popol. 0. zvečer 788* on. ?MM-2 M. 739 2 ta. 15 2° C jbrezv. 22 2° C si. vzh. 16-2° C lil. vzh. 1 d. jas. jasno jasno o-uo »a. Srednja temperatura 17-9°, za 1-9» pod normalom. XD-o-KLa,js3ssi borza dne 4 avgusta t. 1. včeraj — danes . gld. 97 15 — gld. 97 10 , 9670 — , 96-81 . 11.V80 — , 11880 n 96-7U — „ 9665 n 977 — — „ 980-— „ 337 25 — „ 337 50 „ 12505 — „ 125-20 „ 989 — „ 9x8»/, 5-88 — „ 6-88 61-H) — „ 6112'/, . „ 45-^0 - „ — . - 128 - „ — Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta..... l°/0 kronska renta . . Akeije narodne banke Kreditne akcije . . . Lordon ...... Napol....... C. kr. cekini .... NemSke marke . . . Italijansko lire .... Papirnati rubelj . . . Dr.e 3. avgusta t. 1. 40/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld. . Ogerska zlata renta 4°/0...... Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. Zemlj. obe. avstr. 4l/i°/0 zlati zast. listi. Kreditne srečko po 100 gld..... RudoUbve srečko po 10 gld..... Akcije anglo-avst. banke po 200 gld. . Tiamway-dtuSt, velj. 170 gld. a. v.. . 147 gld. 50 kr. 192 127 122 197 23 150 -2h\ 25 50 80 50 -4s V Postojinski jami pniedi se dnć 15. avgusta t. L ob 3. uri popoludne izredna veselica z električno razsvetljavo kakor o Binkoštih vsacega leta. Vstopnina za osebo 1 gld. (802-1) flf' Otroci pod IO leti »o vstopnine prosti \] " j * "^^W ^"f^ ™"T^ ™"T^ ^"T^ "T*™ T* T** v^^v ™r^w TTTT1f "1 V1Z1TNICE priporoma .Niiriiilna Tiskarna". tli glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic. Mod iz voznega reda veljavnega ool 1. jv>.n.lja. 1893. Nastopno omenjeni prihajalni in odbajalni časi h;m-čeni so v srednjeevropskem «a«u. Odhod iz 10ubijane (juž. kol.). Ob 12. url 05 minut po noči osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzttial v Aussee, Isohl, Gmundeti, Solnogratl, Lend-Gastein, Zeli am See, Inomost, Bregenz, Ztirich, Qt:nft Pariz, Steyr, Line. Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Frasco' o vare, Karlove vare, Prago, Druždane, Dunaj via Ainstetten. Ob 7. nrl 06 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tahel, Beljak, Celovec, Franionsfeste, Ljubtio, Dunaj, čez Selstbal v Aussee, Iscbl, Gmunden, Solnogratl, Lend« Gait»dn, Zeli am See, Dunaj via Amstetten. Ob 11. nrl SO minut dopoludne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzonsfesto, Ljubno, Dunaj. Ob 4. url 20 minut popoludne osebni vlak ▼ Trbiž, Beljak, Celovec, Soluograd, luomost, Line, Iscbl, Bu-dejevice, Plzenj, Marijino varo, Eger, Francove vare, Karlovo vare, Pmgo, Draždane, Dunaj via Amstetten. Prihod v Llubljano (juž. kol.). Ob A. nrl 85 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Auistetten, Draždan, Piage, Francovib varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budojovic, Soltio-grada, Linca, Stevra, Iichla, Gmutideua, Iscbla, Auhhitu, Pariza, Genfa, Zliricha, Brogenva, Inomosta, Zella am See, Lend Gasteina, Ljuhna, Beljaka, Celovca, Frauzcns* feste, Trbiža. Ob 11. url 27 minut dopoludne osebni vlak z Dunaja via Aaistetten, Dražrtnu, Prage, Francovib varov, Karlovih varov, Egra, Marijiuib varov, Plznja, Budejevio, Solnograda, Iui>inosta, Linca, Ljubna, Celovca, Pon-tabln, Trbiža. Ob 4. url 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Ti biža. Ob 9. url 27 minut zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljnb-nega. Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odhod iz Ljubljane (drž. kol.). Ob 7. nrl 18 minul zjntraj v Kamnik. ,, 2. „ 05 „ popoludne v Kamnik. ,, 6. „ 50 || sveder v Kamnik. t, 10. ,, 10 „ sveder v Kauiuik (ob nedeljah i o praznikih). Prihod v LJubljano (drž. kol.). 6. url 51 minut zjutraj iz Kamnika. 15 ,| dopoludne iz Kamnika. 20 ,, sveder Iz Kamnika. 65 zvečer iz Kamnika (ob nedeljah in praznikih.) Sred nje-evropski čas je kraj nem u času v Ljubljani za 2 minuti naprej. (12—167) Ob 11. 0. 0. Soproge z malini premoženjem išče Slovenec, industrijalec in zemljedelec, živeč v kraljevini Srbiji, — Resne ponudbe, ako mogoče s fotografijo in s podrobnim popisom vseh okolnostij, prosim, da se pošljejo kakor hitro mogoče O. Peltrin-u, „H6tel Belgrad' v Negotinu, Srbija. (800—2) JHaJ boljše >oš<*jgo sveta! Fernolendl voščilo za čevlje. Cos. kialj. dež. pri v. tovarna uto m. I. 1835 ®w na Dunaj i. To voščilo brez galice (vitrijola) 80 lopo Črno svoti ter vzdržuje umije trpcžaio. = Povsod v zalogi. ===== (801-1) Zaradi ponarejali) naj se pazi natanko na moje iui« Fernolendt. Kranjsko društvo v varstvo lova. Oni gg. člani društva, ki želo v spomladi 1894. I. po kranjskem društvu v varstvo lova biti obskrbljeni z se prosijo, da svoja nnročila najkasneje «1« konca avgusta meseca pošljejo pismeno du druAtvo v varstvo lo-u, ker je mogoče, da se ne bi na poznej&uja naručila moglo več ozira jemati. V Ljubljani, dre 2. avgusta 1803. (808) Kranjsko društvo v varstvo lova. Izdajatelj is odgovorni urednik: Jo lip No Ni. Lastnin« in tiik .Narodne Tiskarne*.