Zastavica v podobah
Priobčil V. Jordan
I
Rešitev in imena rešilcev priobčimo v prihodnji številki.
2iga  baron  Cojz.              •           Gorenjskem,   kjer  je  imel rudnike  in   fu<
V nadaljevanju opisa Ljubljane omenjas     žine.  Ko je bil star 42 leti, je popolnoma
mo na str. 58. Žigo barona Cojza. Njegov     ohromel  in  od leta   1797.  ni več prestopil
oče Mihael Angelo Cojz je prišel iz Trsta     hišnega praga.  Vozil   se je  po  stanovanju
v  Ljubljano   ter   se   iporočil   s   Slovenko     v stolu s kolesi, ki ga je sam izumil. Poleg
Ivano Kapusovo, ki je bila doma iz Kamne     tega,  da je  vodil  očetovo  trgovino, se  je
gorice. Ziga je ibil rojen 1.  1747.  v Trstu.     ucil modroslovja, kemije in rudarske vede.
Po  končanih  študijah  se je  stalno  naselil     Imel  je  krasno knjižnico,  ki  je  prišla  po
v    Ljubljani    in    vodil    očetovo    trgovino.     njegovi smrti v ljubljansko licejsko knjiž«
Mnogo  je  potoval  po  Sloveniji,  zlasti  po     nico. Ta knjižnica je vir za. vse, ki se za»
nimajo za naše slovstvo. Pa tudi naš državni muzej hrani bogato zbirko iz pri* rodoslovja, ki je bila Cojzova last. V Coj» zovi hiši so se zbirali veljavni možje ta* kratne dobe; tako je bila njegova hša središče prasvetnega in književnega živ* ljenja na Slovenskem. Cojz je bodril fta* šega prvega pesnika Valentina Vodnika in našega prvega dramatika Antona Linharta. V njegovi hiši je deloval kot tajnik »n knjižničar naš znameniti slovničar Jernej Kopitar. Cojz je podpiral znanost in umet* nost, sploh vse, kar je moglo koristiti in povzdigniti  naš  ugled  pred  svetom.
A. Potočnik.
Zima.
Z mrzlo, koščeno roko bije zima ob naša vrata. Blagor tistim, ki se ji izza gorke peči in z utešenimi želodčki lahko smejejo in ji strižejo korenček. A težko njemu, ki nima ne strehe ne kruha in ne obleke. Zanj prihajajo hudi časi. Vsem dobrim in blagim srcem nujno priporočamo, naj   ne  zabijo  svojih  siromašnih bratov in
sester, ampak naj jim stoje ob strani. Nas? Gregorčič  lepo  veleva:
Odpri srce, odpri roke, STOtam olajšuj gorje!
Kar zmore vsak, to naj vsak stori. Vsaj ubogih ptičic se usmilite, ki jih morita mraz in glad. Kaksno drobtmico imaš doma, ki je ne zavrzi, ampak jo daj pti» čicam, da jim pomoreš iz dobre roke in dobrega  srca!
Alkohol.
Sovražnik telesnega in duševnega zdravja — to je alkohol. Na m Iijone denarja izs mečejo zanj, s tem pa uničijo na milijone" zdravih Ijudi. Neumljivo je to, kako člo« vek samega sebe ubija.. Boj se alkohola kakor gadjega  strupa!
Pametnice.
Delo je čast, lenoba je sramota. Čista  dlan  in čista vest sta  človeku naj* lepša  odlika.
Iz  oči  v oči gleda  poštenjak poštenjaku.