štev. 15.
V Mariboru 1, avgusta 1873.
Tečaj II.
ZORA.
Časopis za zabavo in poduk.
Izhaja
dva;krat na mesec, 1. in 15.   dne na celi poli.
Stoji po pošti za celo leto  ' i glđ. za pol leta 2 glrt. — Za dijake in učitelje celoletno 2 glđ. 50 kr.
Frančiška iz Rimini.
žalostna igra v petih dejanjih. Spisal Silvio Pellico.
(Konec.)
Tretji nastop. Frančiška i Pavel.
Pavel,    (pridere noter z mečem v roci)
O bezkončna radost! Še enkrat vidijo oči te moje! O stoj — ker ako greš — za tabo pojdem — Franc.   Predrzneš — reva jaz — odkod ta meč? — Pavel.   Podkupil straže z zlatom sem!
O Bog,
Zločinstvo novo! Pavel. Prišel sem, zločinstvo
Overat!      Nad menoj si ne potaži Lančot tegotne ljubosumnosti. — Verjemi, da pogubiti te hoče! Strahotna groza semkaj tira me: Komaj sem v spanje bil oči zatisnol, Prikazen grozno v sanjah videl sem: Vtopljeno v krvi vmirati te vidim, S postelje planem, da te otmem smrti ! Ime na ustnih, moje — pa izdahneš! —
15
226
Brezupne grozne sanje! Prebudim se, In pred očmi stoje mi divje sanje — Mrtvaški znoj — glej, kaplje mi od las, Ko sanj spominjam se! ^—
Franc. Pomiri se ! —
Pavel.   V tegoti divjej nagloma se dvignem
Podkupim plahe briče — zgrabim meč — Oh bal sem se, da žive te ne najdem. Pa našel sem te spet, o blagor meni! Kraljica mojemu si srcu — vkaži. Posvečen tebi je moj meČ — umreti Želim za te — —
Franc. O spameti se, Pavel,
Odpustil nama je, ki sramotiš ga! — Zapusti me — kaj upaš?
Pavel. Dokler varne
Ne vidim te z očetom zunaj teh Zidov — ne morem zajiustiti te! — Nezgodo strašno slutim radi — tebe Ne ljubiš ne, — Frančiška — vdala si se
Franc.   To mora biti —
Pavel. Ali reci mi;
Kedaj in kje se zopet vidiva?! —
Franc.   Kedar na zemlji konec bo bezbožnej Ljubezni najinej — —
Pavel. O nikdar, nikdar! —
In nikdar več ne vid'va se — nikdar. Frančiška, roko deni mi na srce. In ko na srce svoje roko to Pritisneš — o spominjaj se, kako Je tolklo — tolklo silno je, o silno ! Al bilo dolgo več ne bo! —
Franc. O ljubav!
Pavel.   Goreče ljubil bi te bil in srčno. Pretekel ne bi bil nikoli dan. Da ne bi skrbno bil si prizadeval. Da te osrečim vedno bolj i bolj ! — Storila bila bi — o čarna misel! — Očeta me otrok enacih tebi — Učil in vadil bil bi deco svojo.
227
Da bi častili te za Bogom prvo, Euako meni, žarno te ljubili! —
Franc.   Da le poslušam te — je vže pregrešno —
Pavel.   Al meni ni —
Franc. O dalje ne govori —
Spominjala se vedno bom, kaj dolžna Soprogu in prisegam svetim sem ; Pred licem Božjim čuj zavezo sveto: Ak prej ko mene pokosi ga smrt. Ko vdova žalovala bom po njem. Spomina nanj nikoli ne oskrunim — Ljubila tebe bom samo na tihem —
Pavel.   Pač slabo si umela me, Frančiška,
Jaz zla ne snujem — naj živi mi brat. In mene naj le umori — al varna Pred moževo srditostjo ti bodi. Frančiška — in še dolgo živi, živi — In ljubi me na tihem ! V sanjah svojih Turobnih videla me često bodeš, Enako senci blaženej bom stal Po dnevi i po noči ti na strani Častil te in. priklanjal se ti vedno — —
Franc.   O Pavel! —
Pavel. Oh nemil je nama Bog
Brez srca bili so ljudje! —
Franc. O tiho —
Pogubili so naju! (zoue) Oče, oče! —
Pavel.   Pravice do otrok več nima oče.
Ki krutim željam svojim je žrtvuje! — Kdo cvetje krasno tvojih let mladostnih Osul in v večnih solzah je potopil? — Kdo vnel ti v prsih je vročnico grozno, Ki srce žge ti vedno i razjeda? — Kdo te na groba rob je pahnol — ? Oče!
Franc.   Bezbožno govoriš — al šunder čujem —
Pavel.   Iz rok mi nihče več te ne iztrga ! —
15*
228
Četrti nastop. Lančot, Gvido i prejšnja.
Lančot. O strašen mi pogled ! Ti, Pavel, tukaj ! !
Izdale so me straže! — Gnjeva treptim!
Zato tedaj poklical si me, G^ido,
Da priča bil bi tolike sramote?
Poslala je zvijačno te po mene,
Zbežati btela sta al spuntati
Na mene se — umreta naj oba! —
(Potegne meč ter napade Pavla). Franc.    O sum krivičen ! — Gvido. O nevredna bči!
Prisiljen sem, da te proklinjam — Pavel.   Mize te vsi, Frančisi^a, jaz te branim — Franc.   Pomirita razkačena se brata.
Med meča vajina se vstopim: kriva
Jedino jaz sem! — Lančot. (prehode jo.)       Umri tedaj bezbožna ! Gvido.   O reva jaz ! —
Lančot. In ti plahun ničemni,
Zdaj brani se! — Pavel,    (vrže meč na tla — nastavi se, da ga Lančot prehod^
Prebodi me! — Gvido. Kaj činiš? —
Lančot. O Bog, čegava kri?! — Pavel.   Gorje — Frančiška — ! — Franc.   Oh oče mili — vi ste me prekleli — Gvido.   Odpuščam ti, o hči ! — Pavel. Frančiška draga.
Jaz kriv sem, da pogineš — Franc,   (umiraje) Večne muke
Gorje — oh — v peklu — naju — čakajo! — Pavel,   (umiraje) Ljubezen najina pa naj bo večna,
Izdahnola je dušo — jaz umiram — Lančot. Umrla je — Tvoj dar ta meč je, Pavel,^
Naj zasadi se meni v prsa — Gvido. Stoj! —    ^
Vsaj v krvi tej je tudi tvoja kri —
229
Dovolj je že na tem, da mrkne solnce, Na ta prizor — ko bode posvetilo !
Zastor pade.
Konec igre.
_ Poslovenil J. Severjev.
Paganini.
črtica iz njegovega življenja. J. Pajk. (Konec.)
Ali kakova tišina nastane v gledišči, ko Paganini vzeme gosli in lok v roke ! Kakova tibota med občinstvom, ko se zasliši prvi glas goslij ! In kakova sprememba v Paganini-ji samem ! Jegova postava, preje sključena in pohabljena, podigne se naenkrat kvišku kakti čarobno močjo pretresena in oživljena; jegova oseba se hipom vzviša in vzravna; kot jeklo, kot srebro, kot bron mu poje struna pod lokom. Kakor Orfej on mami svoje poslušalce; zdaj jih vznaša seboj v nebeške, čiste višine; zdaj se strunini glasovi kot ognjem utrinki v nebrojnih cvetličicah in iskricah spuščajo in pogrezajo nazaj k zemlji ; zdaj sipljejo gosli stotero in stotero zvokov in vsakovrstnih instrumentalnih glasov iz sebe kot iz neizcrpljive zakladnice; na enkrat švigne iz njih biisek in vihra, a kmalu se glas zopet pomiri in utolaži. Poslušalcem jezijo se lasje; ustavlja se jim sapa; prestane jim dihanje od zamaknenja, čudesa, sile in miline občutkov. Gledišče je podobno mrtvo ležečej morskej gladini, nad ktero plavajo edini glasovi Pa-ganinijevih goslij. Samo tu pa tam izvije se kakovemu ganjenemu poslušalcu globoki izdih iz prs, koja ne mogo preveliko sladkost občutkov vee prenašati.
Ko Paganini preneha, ploskanja noče konca in kraja biti. Kakor od potresa maje se poslopje ploska in krika. Nekteri čestitelji in občudova-telji Paganinijevi uprav divjajo, ter rokami in nogami, kriljenjem in dviganjem celega telesa kakor besni odobravajo velikega mojstra, tako, da je ta prisiljen, povrnoti se na oder ter ali prejšnjo igro ponoviti aH pak drugo novo zagosti.
Ko se Paganini ustavi in na novo igranje pripravi in ko zopet občinstvu obraz pokaže, stopi bliže pred poslušalce ter se pokloni. Brž zopet utihne gledišče kakor poprej; vse pričakuje, kaj bode mojster zopet zagodel. — Ali čudo golemo! —
Eden krepki rsk po goslih in zasliši se v gledišči grozoviti — oslovski rig i—a! takov rig, da se vse začudjeno povprašuje, odkod bi bil. A
230
mojster Paganini se brž poliloni in reče na ves glas : „To v zahvalo onim, koji so se mi s početka posmehovali!" —
Utisek teh besed provzroči nepopisljivi prizor. Občudovalci Pagani-ni-jevi šče huje divjajo od vznesenosti, a razžaljenci nasproti vičejo, sičejo, psujejo in se Paganiniju s pestmi in palicami grozijo. Ta pak šantaje uteče z odra in iz gledišča ter zbeži šče tisto noč iz Ferrare. Razdraže-nosti nij popisati, kakova je na Paganinija nastala; kajti vedeti se mora, da v Ferrari nij vece razžalivke in psovke od posnemanja oslovskega riganja proti komu; s tem Ferrarčana do krvoprolitja razkačiš. Zato je Paganini, vesel da se jim je maščeval, iz mesta šila in kopita pobral, da ne bi bil za svoje poroganje zaslužene kazni prejel.
To je povest o „oslovskem rigu" Paganinijevem,
Blaženka.
Novela. (Konec.)
Mati je zatajevala grozno zdvojnost (obupnost), ki je pretila njenemu srcu. Sede kraj postelje milene hčerke tolažila jo je ter govorila jej besede ljubezni i upanja. — Uboga mati!--
Ko je prva zarija prisvetila v mirno sobico bolne deklice, ozre se na drago in bolestno obličje preljube hčeri, ki je že eno uro počivala v blagodejnem spanji.
Gleda jo — O Bog — in spominja se, kako je bilo takrat — in dozdeva se jej, da vidi bledo obličje Ančike i Franjice, kajti enaki ste bili tudi oni dve zadnji dan jujnega življenja ! — —
Sedaj sklenivši tesno roke k molitvi, kipe jej iz globočine srca goreče i neme prošnje k Bogu, naj jej zanese ono žrtvo, ali naj jo raji k sebi pokliče pred njeno hčerjo.
Zdravnik je zopet prišel. Dolgo se je mudil pri bolni deklici. Drže jo za onemoglo roko pošlata jej žilo, v kteri pa je bilo še malo življenja. Sam pri sebi izgubil je že vse upanje. Vsega ni mogel storiti. Med tem zbudi se Blaženka z rajskim angelskim smehljanjem, ki je srce krčilo i sililo na jok.
Tako prejde štirnajst dni.   Blaženka ni več vstala s postelje.   Nikoli ni plakala, nikoli ni bila nevoljna, temveč še karala je druge, da toliko plakajo po njej zarad bolehnosti, ki je še ne čuti, in ktere bode kratkem konec. —
Pa naj molčim o bolečinah roditeljev, bridkosti matere, ko je slutila, da tudi njej ubega življenje z življenjem edine hčerke — ne bom pravil o nemi tugi, o vednem, neprenehljivem molčanji očetovem v onih dneh, kajti do-
231     .
mišljija moja omaguje tu. Kdor je videl takove bridkosti v družini, more jih čutiti — dopovedati nikdar ne! —
Dne 20. prosenca razsvetljevala je izbo borna brleča svetilnica na pol skrita v nekem kotiču. Cuti ni bilo druzega nego težko dihanje — po tem pa glas, ki je izgovorjal svete besede tolažbe nebe.ške, besede tihe goreče molitve.
Blaženka se je spovedavala. Izpovednik sedi ginjen i osupnjen zraven postelje. Storivši nad njo sv. križ sklone se na zglavje k umirajoči deklici. Ta povzdigne oči proti nebu, položi sklenjeni roki na prsa ter govori udano i sramežljivo s tresočim onemoglim glasom: —
„Mnogükrat sem že prosila Boga milosti, da bi mi podelil umreti v nadi, da so mi odpuščeni moji grehi. Oh ko bi vedeli, kako mi utriplje srce, kako se mi moti i meša pamet ! Da spoznam, grešila sem pred licem Gospodovim! Odkrila nisem srca roditeljem, kterih življenje je bilo vedno požrtvovanje v moj blagor. Ali mi bodo odpustili oče i mati — ali mi bode odpustil Bog? Ta dvomba — ona me trpinči i muči više nego ..."
„„Ne plaši se, mila moja hčerka — Bog je usmisljen oče, ni je pregrehe, da bi je Bog ne odpustil skesani duši. — Okrepčaj se tedaj, daruj mu svoje trpljenje i bridkosti . . . ""
„0h ko bi mi mogli častiti gospod! pogledati v srce, in brati v njem
— oh meša se mi — ne najdem besed — O blažena Devica, pomozi mi!" .
„„Umiri se deklica, potolaži se! Morda sedaj v tej uri ti je Bog vže odpustil!"" —
„Res? o ponovite, ponovite mi te tolažilne blazne besede. One me zopet ožive, dajo mi moč, da dopolnim svojo žrtvo ter vam odkrijem vse svoje srce. Poslušajte me. — Leto je — leto ali še več. Bilo je jeseni, vračaje se z materjo domu, srečali sve nekega slikarja — zalega mladenča
— po naključbi vsi ga srečali. Bil je sirota nesrečen, povedal je materi i meni zgodbo svoje mladosti — oh zgodbo, da bi se človek razjokal! — Rekel je, da le za kratek čas ostane v tej okolici. Ali potem, nedeljo v vaški cerkvici i mnogokrat potem o dnevih najinih sprehodov razločila sem ga izmed druzih že od daleč. Zdelo se mi je, da hodi za menoj. Iz svojega okna videla sem ga pohajati po našem griču, ob zidovji našega vrta. Komaj je zapazil, da ga je kdo videl, nagloma je izginil. Zamislila sem se pogostoma — oh premnogokrat v globoke misli — v moje misli upletala se je vedno podoba neznanega mladenča, bila mi je zmirom v spominu, ali nikdar je nisem mogla — nikoli je nisem hotela izgnati iz srca ! — Bila sem sama — sama — mojih sester ni bilo več tam — iskala sem jih zastonj, kakor nekdaj po stezah, po livadah. — Nemilo osodo onega mladenča
— čutila sem jo tu — le notri — ganilo mi je srce, — milovala sem ga! — Ko sem ga videla naslonjenega na drevo premišljevati i jokati —
232
— Da, povedala vam bodem vse! Več ko enkrat sem iskala, da bi se srečala — po nevedoma — i srečala sva se tudi — pa rekel ni mi besedice.
„Ko je prišla zima, morala sem iti v mesto, in življenje mi je vendo — kakor je medlela moja duša — kajti više mesecev nisem ga videla več. — Necega dne, sedaj je ravno šest mesecev — prinese mi nekdo pismo; bilo je od njega! — O gospod! pisal mi je, da če ga le poznam, če se le spominjam še njegovega imena in njega samega — če se mi usmili — njegova nesreča — v imenu najsvetejšega na svetu, naj mu vsaj dam znamenje — da ga ne odženem enkrat, ko se v dveh letih zopet povrne, vred-neji mene i mojega rodu — i me zaprosi moje ljubezni! — Mili Bog, pretresla sem se, sprevidela sem, da ga vže ljubim!" —
Blaženka pade na zglavje, zakrije si obraz z obema rokama ter ihti polna bridkosti. — Izpovedniku so skrivej kapale solze po resnobnem licu.
„Takrat nisem povedala mojim roditeljem" — povzame z nova deklica — „Ali zagotavljala sem mu, da mu sem dobra i v zastavo dam mu zlat križček, ki so mi ga bili podarili mati. Vedela nisem, koliko cene je zame! — Nisem ga več videla niti kaj zvedela o njem. V teh samotnih žalostnih dneh živela sem dovolj srečna v spominih i sanjah o njem! — Ni dolgo, znano vam je, da me je gospod J. snubil pri očetu. Molčala sem do tedaj. Uzroka nisem imela, da mu odrečem roko. Imela bi bila razodeti svojo ljubezen, svojo zaobljubo — ali udati se žrtvi ter — umreti ! Toda moči nisem imela, da bi bila odkrila srce, vedno sem se nadejala, da bodem, pa nisem nikoli! —^a dalje, poznavajoča očeta i vede, da me mislijo oče žrtvovati neljubljenemu možu — čeravno me tako neizrečeno ljubijo, molčala sem ter pobesila glavo, odločivši, zaročiti se z možem, kte-rega bi mi dali oče. Ravno ono jutro, ko je bila moja poroka v cerkvi končana, ko smo se vračali izpred altarja — oh zakaj, čemu le? — bil je oni mladeneč nazoč — meni nasproti, spredaj za dvermi — uprte oči v mene nepremično — s smrtnobelim obličjem stal je tamkej — zdi se mi, da ga še videm! — O častiti gospod, milujte me! — Oni hip bilo mi je slabo, slabo za umreti ! — Sedaj da, čutim — sedaj je življenje, pri kraji, Ali izdihujem v globočini srca — izdihujem zarad obupnosti, v ktero pahnem s svojo smrtjo vse svoje drage. Toliko plakajo zarad mene, katera zaslužim tako malo, zarad mene, katera se komaj predrznem upati odpu-ščenja od Boga!" — —
O zori naslednjega dne izročila je čista deklica svojo dušo Bogu. Nikdo ni plakal krog njene postelje, kajti vse je navdajala ona globoka nezaceljiva bol, ki brani solzam, da se uderó iz oči. — Le mati njena, brez čutja i skoraj brez življenja ležala je Blaženki na prsih ! —
„Ta duša je zaspala v Gospodu!" — reče duhovni složnim glasom.
233
In blagoslovi z blagoslovljeno vodo posteljo in truplo device v večnost preselivše se!   ...   . J. + aj.
Dalmacija, cvet književnosti hrvatske XV — XVIIL
veka.
Hrabroslav Fékonja.
(Dalje).
Nikola Nalješković, iz gradjanske, obiteli porodil se je v Dubrovniku ok. 1. 1510 od otca Stepana, trgovca i matere Kate Radaljevićeve. Prve nauke prime od strica si Avguština, vladike Tribinjskega. Učil se je v mladosti navlastito mathematike, astronomije i lepe literature. Po volji očinoj mora se proti svojemu nagnutju \. 1535 oženiti s Lukrecijoj Zazeriča, sestroj slavne Cvete, ter ostaviti knjige i učenje, da se povse posveti trgo-Vini. Ne dolgo posle izgubi po nesreči imenje. Mlada supruga odbeži mu v samostan kot duvna reda sv. Benedil^ta. A Nikola kmalu obnovi, deloma vlastitoj marljivostjo, deloma pomočjo bogatih virov svoje hiše, stari cvet svojega trgovstva, ter vzame posle rodjakinjo si Niko Nalješkovičevo v zakon. Take nesreče med tem ne mogo uničiti dobre volje i vesela srca Niko-iina; išče ter najde zavetje proti njim v občevanju s prijatelji, v mathe-matičkih študijah a osobiti v pesničtvu. Dokazom njegove vesele volje so po njem spevane veseloigre i šaljive pesme. Bil je ko mathematik i astronom velma na dobrem glasu. Papa Gregor XIII. pozval ga je na sbor najglasovitijih učenjakov, kad je nastopil, da popravi julijanski koledar. * Svoje starosti radi nije mogel priti sam, a poslal je dotično razpravo, koja se pohvaloj sprejela.   Umrl je Nikola 1. 1585.
Ostavil nam je: 1. Sedem „komedij" v stihovih; 2. 12 pesni od maskerate, 3. Ljubezne pesme"; 4. Više „poslanic" s-odgovori; 5. „Deset pesni bogoljubnih" ; 6. Povečo pesen, „o razmišljanju varhu muke Jsukar-stove." Od onih sedem komedij tri so pastirske, a četiri iz domačega života, ter se zato dvostroko cene. Nijedna teh veseloiger ne odgovarja sicer povse vsem zahtevanjem umetičkim ; no značaji osob, koja nam se v njih prikazujo, pričajo nam povsoda pesnika filosofa. Ravno tako so mikavno i lepo, kakor primerno-istinito i naravski naslikane. Čini se, da je pesnik ove drame odločil samo za svoje prijatelje, da jih čitajo ; kajti šiba v njih takrat navadne bedarije i pregrehe mladeži i starosti najtrp-kyoj porugoj i brez vsakošne prizanašbe. V poetičkih poslanicah posnema v stihotvorbi i slogu vidno Vetraniča i Dimitrića. Njegove anakreontičke pesme, takodjer po Vetranovičevih, odlikujo se lahkočoj i nežnostjo.
234
No bilo je ne samo po Spletu i Dubrovniku, nego i po drugih mestih pesnikov. Tako na malem otoku Hvaru, gde se je porodil već po-menuti Lucie.   Pol veka kasnije ugleda tu svetlo :
Peter Hektorević, vlastelin, porodiv se 1. 1487.v Starem Gradu, mestu po svojoj leži, starosti i razvalinah znamenitem. Otec mu je bil Marin, a mati Kata Barbi, oba od starinske i plemenite rodovine. Odraslega odpravi otec v Splet, takrat na glasu po učenih ljudeh, gde Peter izuči srednje škole, a takim uspehom, da so ga najodličneji Splčcani vrlo cenili i roko mu prožali prijateljsko, med kojimi i sam Marulič. O čestih rogo-viljenjih i napadih tuiskega brodovlja moral je Hektorević jako mnogo potrpevati ter se nekoč mogel le mučno oteti na majhnoj ladjici sredi pa burećem morju v Italijo, kde ostane leto dnij. Vrativ se v domovino po-dvigne jako zgradjo na način tvrdjavice, da bi bila potnikom i siročadi v miru zaklonom, a obranoj gradu za rata, koja ima mnogobrojnih latinskih i slavenskih napisov, koji povse kažo o jasnem duhu i omikanem ukusu svojega sačinitelja. Na crkvi sv. Petra čita se od njega: „Putniče, koji znaš, čim se raj dobiva. Evo ovdi Isus tvoj u grobu počiva; Poj mu se pokloni, poštuj boga tvoja. Neka se ukloni oda zla svakoga". Pesničtvo bilo mu od mladosti glavnim je poslom. Ribarija bila je najmilija mu zabava, ter v svojih ribarskih pesnih napominje često dragega si prijatelja i vrstnika Bertučevića, plemića iz Hvara i maltežka viteza. Takodjer v Dubrovniku imel je više po duhu sorodnih prijateljev, kojim je često po-ročival 0 prestanoj nezgodi i o napadih protina, koji ga je mučil. Peter prožil je še većo nesrećo svoje otčeviue. Turci 1. 156L porobe i popale veći del Starega Građa; a Petrova se tvrdjavica održi proti navali ter spasi njega i poveći del gradjanstva. No tuge tedaj pretrpljene skratile so mu život. Umri je početkom marca 1572.
Hektorevićevi spisi so žalibože većinoj propali ali kdo zna, kde zakopani. Poznata mu dela so: 1. Prevod Ovidove pesni: „de remedio amoris" ; 2. „Skup različnih svetskih i pobožnih pesni hrvatskih i latinskih", ter i „poslanic" v stihovih i v prozi; 3. dve poetički poslanici M. Vetra-niću i N. Nalješkoviču, 1. 1541; 4. Dva igrokaza, najme „Mučenje sv. Lovrinca" i „Posvetilište Abramovo" ; 5. „Ribanje i ribarsko prigovaranje", koje je jamačno i najglavnije. Ovim je dokazal, da je bil ne samo pravi pesnik, nego i izvrsten filozof. Pesnik vpisuje razlike vrsti ribarije, kojoj se strastno zabavljal je v dolgem ozkem dolu starogradskem i v družbi više prijateljev. Polno pesničko drznih novih misHj ; jezikovno zanimivo zarad umetnih besed o ribariji. Izdano je ovo delo prvič 1. 1568. v Mlet-cih; drugič 1638. isto onde, a tretjič v Zadru 1846.
Peter Zoranić, malobraćanin iz Nina, gde se je porodil L 1.508, izvrsten pesnik, a o njegovem životu manjkajo nam vsakolika poročila. Umrl
236
je L 1550. Po ukusu italijanskega pesnika Sannazzara složil je na pol v prozi na pol v versih: „Planine, ke zdarže u sebi pesni pete po pastirih, pripovisti i pritvore junakov i deklic i mnoge ostale stvari''. Tako je zaljubljen bil v jezik i narod svoj, da je težko onde žalil, ker tudje književnosti domačo nadvišujo; ker mu divji Turčin gazi i bara domovino; i ker ljudje ne marajo za svoj jezik hrvatski, dapače ker ga se sramujo i stide, a v tudjem radi pišo i pojo. Spominje še dvoje svojih del, najme „Ljubveni lov'' i „Vilenico", a to se izgubilo.
Osebine dalmatinske literature v obče pokazujo, da so pesnici duševno zavisili o Italijansko]. Onde stekli so gotovo vsi svoje više nao-braženje, baveći se mnogo italijanskoj literaturoj i pevajoči pesme jednako v italijanskem i hrvatskem jeziku. Po italijanskih uzorih birali so predmete si za svoje pesmotvore, a neki prevajali iste italijanske pesme na hrvatski. Malo po malo nadvladala je kod njih štokavščina. More se v obče reči, da je v XV. stoletju imela prevago čakavščina, v XVI. štokavščina, počemši od Vetraniča i Nalješkoviča. Ali ta promena nije dogodila se naglo, nego obe narečji borili ste se med sobjj celo XVI. stoletje. Prelaz k pravim klasikom dubrovačkim čine dva pesnika: Dinko Ranjina i Dinko Zlatarić.
Dinko Ranjina, iz vlastelinska kolena, v više pogledih odličen mož, porodil se je 1. 1536. v Dubrovniku, ter v mladosti posvetil se jako marljivo učenju lepih znanostij. Roditelji ga odpošljo v Mesino, da se bavi trgovanjem; a on ne opusti vežbati se v narodnem pesničtvu i razve tega naučiti se i grščine. Kmalu odide v Firenco, gde tiska 1. 1563. svojo zbirko pesnij. Onde svojim umom tako se je odlikoval, da ga je sam Kozimo de Medici obdaril vitežstvom sv. Stepana. Dinko , pregledav vso Italijo, povrati se v domovino , gde odbran državnim večnikom tako je sdušno i revno obnašal to čast, da ga je obče priznanje povisilo do sedemkrat na kneževsko stolico. Da-si ravno je bil oženjen ter imel deco, za kojo nežno je skrbel da jo odgoji, ipak nije omrznula mu revnost do učenja ; še v poznijoj starosti pisal je sostavke o nravstvenih predmetih, kakor i elogije na čast svojim prijateljem. Umrl je leta 1607. Posvetnjak ličnih šeg ljubil je bliščobo, ob jednem pak bil je pogostljiv i dobrotljiv, ter cenil nad vse občevanje z omikanimi prijatelji. Poznati plod njegovega rada so: 1. „Pesni razlike"; 2. „Prevodi iz latinskih pesnikov TibuUa, Propercija i Marcijala, i grčkih Filemona i Mjska. V svojih drobnih pesnih posnemal je v merilu i slogu najstarije izglede Vetraničeve i Dimitri-čeve, ter ima mnogo od njihove naravske sile i izvornosti v izrazu.
(Dalje prih.)
236
V noternjoj Srbiji.
Potopisna črtica. A. S. (Dalje.)
Od tod naprej vije se cesta uz rečico Despotovico v početku po precej širokoj, rodovitnoj, pa tudi lepo obdelanoj dolinici. Vendar ta postaja vedno ožja, dok se na zadnje ne premeni v tesni klanjec, gde so na više mestih morali cesto v sive skalnate stene, koje se z obeh strani na nekoliko korakov bližajo, sklesati. Že se je celo storil mrak. V gigantičkih slikah, kojih čarobnost je rodeča se noč še za mnogo poveča-vala, dižejo se ob desno i levo gole, kakor zid osovne pečine do visokih vrhuncev, ki so obrasli s prastarimi hrastovi, molečimi se svojimi že na pol suhimi glavicami v sivo nebo. Vsakega sledu človeške bližine nestane ; le Despotovica šumi glasno, vijugajoč se okolo golega skalovja, kakor da ti hoče pripovedovati o mnogih znamenitih dogodkih, ki jih je gledala v teku minolih časov. Ali za dobro uro začne se dolina spet širiti ; visoki vrhovi gor ob desno i levo postajajo vse okrogliji i prijazniji, ter nižji, a ob enem se odmičejo vedno dalje od ceste, dok se na zadaje spremeni dolina v precej prostrano visoko ravnino, na kojoj sedi Miianovac. Nije še dolga, kar je se mesto zvalo Brusnica, ali v čast svojemu mlademu knjazu prekrstilo je svoje ime, ki je ga sicer spominjalo na poslove njegovih prejšnjih stanovnikov, ter je kakor naslednik starega Rudnika — glavno mesto za rudničko okružje. Nijednega mesta nisem videl v Srbiji, ki bi mu tako celo manjkal turski značaj, kakor Milanovcu. Vse hiše so večinom nove, v evropejskem slogu zidane, lepo pobeljene, a med njimi diže se prav lepa nova crkev. Ko se enkrat spet začno razkapati njedra radničkih gor, ter njihovi zakladi vaditi na svetlo ; ko enkrat spet zapoje kladvo, ter se začne na novo rudarsko življenje v temnih zdaj zapuščenih poklinah, prodorih i dolinah, za tada se tudi Milanovcu obeta zlata doba. A to bode, ko se enkrat odpró potevi i lakša komunikacija v noternjoj Srbiji, ko enkrat zažvižga hlapon v gornjoj moravskoj dolini. Da pa na to ne bode dolgo čakala Srbija, zato bo gotovo skrbela obzirna i za napredek zemlje neumorno radeča vlada knjaza Milana. — Podal sem se v gostilnico, ležečo blizo poštne postaje, da pričakam odlazek pošte, ter malo obskrbim želodec i grlo, a to mi je bilo potrebno, ker imel sem pred seboj skoro celonočno potovanje. Našel sem tukaj enega poštnega činovnika i učitelja. Kako navadno smo se skoro spoznali, ter pričeli prav živi razgovor. Pitanju i odgovaranju, kako je pri nas na Slovenskem in Hrvatskem nije bilo konca ni kraja; tudi sem njima moral reči, kaj sodimo napredovanju Srbije   Učitelj mi je na dalje pripovedal, kako imajo tudi
237
v Milanovcu čitališče, ter kako marljivo berejo tudi naše slovenske i hrvatske časnike. „Tako gospodine" — svršil je — „moramo gledati mi, da nadoknadimo ono, u čem zaostasmo, dok nas je gazilo turško kopito ; a nadamo se, da ćemo vas, zapadnu braću, skoro dostignuti." Iz vsega srca, pa tudi prepričanja sem mu pritrdil. Med tem je zatrobil postiljon i moral sem vzeti slovo — če tudi ne rad — od mojih dveh novih znancev. Spremljala sta me do kol; srčno smo si stisnoli roke i ko so kola že drdrala po mestnem tlaku, čul sem še glasni „sretno pošao!" Mesec je oblival z bledo svitlobo prijetno sliko Miknovca, ko sem ga zapuščal.
Že smo prevalili kako miljo ceste, ki s početka drži severno, kar me zbudi iz polusna nenavadno drmanje kol; prelazili smo Despotovico blizo njenega vrela, i ker nije bilo mosta, imel je postiljon malo težaven posel, spraviti voz spet na trdo cesto. Zdaj se ogne cesta iztočnim pravcem proti Kragujevcu; vedno se vijuga v vis s početka med nižjim hribovjem, ali kmalo se začelo s obeh stranij dirati z gostim, crnim logovjem obrasle visoke gore — bili smo v srcu notrnjih srbskih gor, v tamnoj Šumadiji. V me-sečnoj polusvetlosti videl sem na desno proti jugu Črno goro, veliki gorski sklop, ki izpolnjuje ves prestor med i-ečicama Despotovico i Gružu vse do Morave. Na levo strmi v nebo Črnuč planina, a njoj malo dalje proti zapadu Rudnik planina; na zapadnjem njenem podnožju so razvaline starodavnega grada Rudnika. Voz se je pomikal prav po malo naprej, ker cesta vijoča se vedno navzgor mora prekoračiti mnoga strma mesta. Polagano tuljanje na kolih v lepoj mesečnoj noči se je celo zlagalo z mojim sanjavenjem, koje se me je polastilo tukaj.
Koliko znamenitih dogodkov je pač bilo pozoriščem to gorovje! Tukaj blizo samo nekoliko milj proti severo-iztoku, v Topoli rodil se je srbski ustanek, pognala je klica srbske slobode. Tukaj so se zbirale čete srbskih junakov, da nose pogubo smrtnemu sovražniku ; od tod so se one spuščale na vse kraje, ter napadale Turke; v teh krajih je največkrat taboril Turkom toliko strašen i škodljiv Črni Juri. Nepristopni klanjci, gosto s šumo obrasle planine Šumadije bile so vedno segurno pribežališče i zavetje hrabrim braniteljem za slobodo očetnjave svoje i to više krat, ko je bilo povsodi drugde že vse izgubljeno. I na novo se je spet tukaj vnela iskra ustanka, njegov požar se je širil od tod na vse kraje, dok se na zadnje nije uklonil na vseh stranah po ljutih, krvavih bojih povsodi potolčen kleti dušman iz zemlje. Vsaki hrib, vsaka planina bi znala morde, da more govoriti, pripovedati kojo znamenito zgodbo iz teh za Srbijo i njene junake toli osodepolnih i slavnih časih. V take misli vtopljen nisem skoro ni opazil, da sem se že odmaknol iz Šumadije, ter se spuščal vedno navzdol v dolino Lepenice, v kojoj sedi Kragujevac. Na enkrat zadeno mi oči na množino lučic na enem mestu zbranih; to bo Kragujevac, po-
238
mislim, pa tako mi je tudi postiljon pritrdil. Vendar še sem bil više, nego celo uro od mesta oddaljen. Postiljon je sicer z bičem naganjal konja, da je v urnem teku divjal naprej ; vendar cesta se je vlekla i vlekla najpred navzdol po gomoljastih hribih, za tim pa po precej širokej dolini ob Lepe-nici, gde me je pozdravila gosta jesenska megla, koja se je privalila od iztoka, menda od Morave. Na zadnje sem vendar začel srečavati hiše Kragujevačke, pa tudi že pred vidjene lučice so se mi spet prikazale — malo pred mi jih je megla zagrnola — ; bile so prišle iz vojničke bolnice, ogromne zgrade na zapadnoj strani mesta, ki še je bila vsa razsvetljena. Mislil sem, da bom našel mesto vse že v trdem spanju; vendar sem se zmotil. Že od dalječ sem čul iz sredine mesta hrumečo glasbo; večina hiš bila še je razsvetljena, ter sem mogel videti, da so vse hiše nakinčane z narodnimi zastavami. Neobična živahnost še je vladala po mestu, če ravno je bila že tretja ura po pol noči. — Bila je ravno v Kragujevcu zbrana „narodna skupština" — v jeseni 1871. — Knjaz se vsemi ministri i ostalim pratničtvom prišel je pred nekojimi dnevi v Kragujevac ; mesto je svojega ljubljenega i nadepolnega mladega vladarja z'navdušenjem i velikim slavjem sprejelo, pa od tod tudi danes še ta neobična buka i nemir v po-znoj noči po mestu. Ravno ko sem se vstavil pred poštno hišo, ki stoji nasproti elegantnoj gostilnici „k varoši ICragujevcu", i iz koje je donela že pred omenjena glasba, izide knjaz se svojo pratbo k počitku, spremljan od burnega „živio", ki ga je klicalo še v velikem broju na ulici zbrano občinstvo; bil je tukaj na večernoj zabavi, ki mu jo je priredilo gradjan-stvo kragujevačko. Zatim še le po malo začel je taboriti mir nočni po ulicah mesta, kar je tudi mene spominjalo, da si iščem prenočišča, ker do dneva bilo še je precej daleč; tudi sem bil vtrudjen od dolgega potovanja.
(Dalje prih.)
Nesrečni pesniki.
J. p -1.
, Slep je, kdor se s petjem vkvarja,
Pevcu vedno sreča laže.
Preširen.
Pri nas res ne cvete pesnikom a tudi ne drugim pisateljem zlata doba.
Včasih prinaša literatura milijone, a vendar je tudi bilo pri druzih narodih mej pesniki mnogo siromakov in jih še bo. Poslušajmo, kako nam pripoveda Sauter:
Homerje živel potovaje po grških vaseh žive od miloščine. — Grkinja Sappho je bila pesnica ter je ljubila; pa ljubila je nesrečno. Oni, ki jej je bil vse, njena misel, njene sanje, njeno bitje srca, njeno življenje,
239
ta edini, po iinenu Phaon, opovrgel jo je ter jej nij povračal njene ljubezni. „Zaljubljena ljubezen, zaljubljeno življenje", donel je refrain njene duše. Z levkadske skale skočila je v zevajočo globino morsko, ter našla ondi mir in grob. — Plautus, rimski dramatični pesnik, bil je siromak vse življenje; da bi vsaj življenje pretolkel, hodil je po hišah žito mlet in si tako služil vsakdanjo hrano. — Pesnik Lutorius se je predrznil v žalo-igri ogrditi Agamemnona, Tiberius ga je zato dal usmrtiti. ^—Titus C aru s L u ere ti US, rimski pesnik spisa: „De rerum natura", je znorel pijan ljubezni, in v tem stanji se umoril. — Ovidius Naso, Dan.te Alighieri, pesnik „božje komedije", in švedski pesnik Thomas T boril d, ki je pisal „o splošni svobodi razuma", umi"li so v prognanstvu. — Torquato Tasso, pesnik „osvobodjenegaJeruzalema", bogato obdarjeni Moreau in Lauretta Innotova, vojvodina Abrantska, umrli so, kakor tudi Camoens, pesnik „Lusiad", revno v bolnišnicah. Petnajst let pozneje postavili so Camoens-u spominek. — Pesnik Schub art, pravi titan, sedel je deset let v trdnjavi kot žrtva kabinetne nepravičnosti. — Pesnik Stubbs je napisal pamflet k ženitvanju slavne angleške kraljice Elizabete s francoskim princem; Elizabeta mu je dala zato očitno na trgu po rabeljnu desno roko odsekati. — Jonathan Swift je ustanovil za svoj denar hišo za nore, a bil je sam prvi, ki je prišel v njo. — Mihael de Cervantes Saavedra, pisatelj „Don Quixota"; Samuel Buttler, stvaritelj komične epopeje „Hudibras"; — Pierre Corneille, pesnik „Cida"; Tomaž Otway, pesnik „osvobodjenih Benetek" ; Jos. Bog. Will amo v, nemški basnik; Vilem Heinse, pesnik ognjenega „Ardinghella" ; John Dry d en, angleški dramatični pesnik; Francozje: Miklavž Gilbert, Jakob Malfilatre, Elise Meroveur in nemški lyrikAug. S ehre z-ler poginili so gladu. — 6era;:da de Nerval, darovitega sodruga francoskih novoromantikov, našli so neko zimsko noč brez krajcarja v žepu na neki svetilnici v Parizu obešenega. — Angleški lyriki : Carey, Chatterton in dvajsetletni francoski pesnik Jules Mercier so se zarad revščine in skrbi sami končali. — J. Ewald in J. Henr. Vessel danska pesnika; Christ. Günther, pesnik šlezke šole ; Dominikus Baudius, leydenski pesnik; Bogomil Vilem Burman iz Lužice; Erik Jan. Stagnelius, švedski pesnik, in Christ. Gr ab b e, navdušeni pesnik „Hohenstaufov", poginili so v grezi razuzdanosti. — Rihard Savage, angleški spisovatelj veselih iger, umrl jevnewgatski ječi zarad dolgov. — Hölty, Bürger, van der Velde, veliki Robert Bums in Vilem Waiblinger živeli so v vednih britkostih in pomankanjih. — Romantik in humorist Wetzel iz Sonderhausna in genialni pesnik vesele igre „Der Hofmeister", Reinhold Lenz, sta znorela ter živela od miloščine; umrla sta neobžalovana in nepoznana.— Sonnenberg, pesnik „Donate", Hen-
240
rik Kleist, pesnik „Katinke Heilbronske", in humoristični novelist D a n i e 1 Lessmann, našli so zadovoljnost, ktere jim niti življenje niti umetnost nista mogle dati, v prostovoljni smrti. — Angleški dramatik Shelley, Byronov prijatelj, je utonil, pregnan iz domovine, v morskih valovih. — Razžaljen v svoji spisovateljskej časti skočil je latinski pesnik Kaspar Bar lau s v Amsterdamu v vodnjak. — Nepoznan znorel je epigramatist Mojzes Kuh, in grof August Platen-Hallermünde se je mučil do smiti. — Fr. Schulz, spisovatelj izvrstnih historičnih romanov. Rob. S o u t h y, duhapolni angleški pesnik, Nikolaus Lenau, Esaias Tegner in Hölderlin bili so dolga leta bolni na duhu. — Lui z a Brachman-nova, siromašna pesnica, se je utopila zarad nesrečne ljubezni. — Ka-rolina Stieglitz-ova in pesnica Karolina z Gtinderoda usmrtili ste se z bodalcem, prva, da bi pomogla svojemu možu k poetičnemu navdušenju, druga, da bi zlajšala rane svoje ljubezni. — Angleška pesnica Elizabeta L etiti a Landon-ova, vzvišauega duha, jako zmožna, povsod čislana, se je ostrupila. Madjarski pesnik grof Majlath končal je s hčerjo vred življenje obteženo se skrbmi v valovih staremberškega jezera. — Morie Reich iz Rokytnice v Cehah, obesil se je v gozdu iz obupnosti, ker se mu ni hotelo posrečiti na literarnem polju. — In če na dalje še omenimo nesrečnega ruskega pesnika Lermontova, poljskega Adama Mickie-wicza, imamo dovelj vzgledov, kako osoda preganja pesnike, može, ki posvetijo svoje življenje v duševni prid narodu.
Sedaj pa premislite in primerjajte, vzemite v roke tudi kroniko domačo, poprašajte na pokopališčih v zadnej dobi umrle, ozrite se po še živečih in pomnožite to vrsto še z nekterimi izmed naših pesnikov, in najdete obi-stinjeno sodbo Preširnovo.
Drobnost.
J. P.
Primer visoke starosti. Kot primer nenavadne starosti imenujejo amerikanske novine nekega Brazilijanca v Cap Frio, v provinciji Rio de Janeiro. Mož se zove José Martino Coutinho in je rojen 20. maja 1694 v Saquarami. Coutinho je šče zdaj pri vseh telesnih in duševnih močeh; samo kolena mu nekoliko postajaje trda. Coutinho ima tudi precej rodbine; on šteje 42 otrok) 123 vnukov, 86 vnučičev (pravnukov), 23 pravnučičev in 20 praprav-nučičev.
Izdajatelj i odgovorni urednik : Martin Jelovše k. Tisk in založba „Narodne tiskarne" v Mariboru.