8 Naslednja številka Utripa Savinjske doline bo izšla 26. oktobra 2022. Cena: 1,46 EUR Leto: XXII ŠT. 9 I 28. september 2022 Vrhunska kulinarika in srečanje fontan 11 V 30 letih 100.000 okolju prijaznih naprav 20 Športno za dan slovenskega športa 25 Slovenski gluhi košarkarji svetovni prvaki Darujte kri in pomagajte Območno združenje RK Žalec je s krajevnima organizacijama RK Šempeter in Polzela tudi v tem mesecu organiziralo dve krvodajalski akciji. V Šempetru je 8. septembra kri darovalo 61 krvodajalcev, na Polzeli 21. septembra pa 85 krvodajalcev. Stalni krvodajalci se redno udeležujejo krvodajalskih akcij, za kar so jim v žalskem območnem združenju RK hvaležni, saj krvodajalci razumejo, da v transfuzijskih službah njihovo kri potrebujejo v določenem trenutku, s čimer ne delajo krvnih zalog, zato jih vabijo preko SMS-ov in velikokrat le krvodajalce določenih krvnih skupin. V zadnjem času se mladi krvodajalci prijavljajo k odvzemu krvi preko spleta: www.daruj-kri.si/vpis. Kot je povedal sekretar OORK Žalec Janez Češnovar, nove krvodajalce v območnem združenju povabijo na akcijo, ki je najbliže njihovemu bivališču, s SMS-ji. Trenutno transfuzijskim službam primanjkuje krvi negativnih skupin: A-, B-, ABin 0-, zato redne in nove krvodajalce vljudno vabijo k darovanju krvi v Transfuzijski center Celje SB Celje. Prej naj pokličejo telefonsko številko 03 423 35 97. Nikoli ne vemo, kdaj bomo potrebovali kri, zato bodimo solidarni in darujmo del sebe tistim, ki nas potrebujejo! Naslednja akcija bo 20. oktobra v Hotelu Prebold. D. N. T. TAVČAR Ali mir in svoboda sploh obstajata? LUCIJA KOLAR Nikoli ne vemo, kdaj bomo potrebovali kri darovalcev. Naročite Utrip Savinjske doline Občane Občine Braslovče obveščamo, da nas je Občina Braslovče obvestila, da z začetkom leta 2023 ne bo več odkupovala izvodov mesečnika Utrip Savinjske za gospodinjstva Občine Braslovče. Zato vse vabimo, da postanete mesečni naročniki na naš časopis. Letna naročnina za 11 številk Utripa Savinjske doline, ki poroča o dogodkih in ljudeh šestih spodnjesavinjskih občin, je 16 evrov. Naročilnico najdete na strani 17. K naročanju vabimo tudi vse občane občin Polzela in Vransko, ki še niso naročniki, prav tako tudi podjetja, javne zavode in druge pravne subjekte. Utrip Savinjske doline poroča o ljudeh in lokalnih dogodkih v občinah Žalec, Prebold, Tabor, Braslovče, Polzela in Vransko, ki so tudi sicer tradicionalno povezane v Spodnji Savinjski dolini. Prav pomenljivo mi je v teh dneh zdelo, kot je zvenelo iz nekaterih objav v medijih, da 21. septembra praznujemo svetovni dan miru. Kaj že praznujemo zares? Vprašala sem se, zakaj že so svetovni dnevi, če jih ne praznujemo skozi prakso v realnem življenju. Zakaj jih sploh obeležujemo, če se v resnici zaradi tega v praksi ne zgodi nič kaj omembe vrednega. Najbolj vpadljive in največje nasprotje miru so vojne, ki se bližajo, v geografskem in vsebinskem smislu tudi nam, na primer vojna v Ukrajini. So pa tudi druge vojne, ki sicer ne nosijo tega imena, nosijo pa podobne učinke: energetska kriza, draženje materialov in življenjskih stroškov na vsakem koraku. In seveda ni treba iti v tujino, ki je blizu, še bližje so vojne ali vsaj bitke in nemiri pri nas doma. Tiste, ki nimajo zveze z resničnim reševanjem razmer, saj se bolj ali manj vedno pokažejo v bitki za prevlado, politični nadzor, kapital. In takšne vojne, nemiri in bitke, ki jih uspešno dodatno navdihujejo pametovanja – če se milo izrazim – neosebne komunikacije na družbenih medijih in preko elektronskih nosilcev, se uspešno vraščajo tudi v naših domovih. Včasih smo se nekoliko norčevali iz missic na svetovnih in domačih izborih, ki so imele standardni stavek, da si »bodo prizadevale za mir v svetu« – zdaj tega več ne izrečejo niti missice. Slovenske kandidatke za miss smo na zadnjem izboru v Braslovčah pod sicer prijaznim vaškim kozolcem Edino, kar je v vesolju nespremenljivega, je nenehna sprememba. (I Ching) usmerjali v podjetništvo, a večje medijske prepoznave sploh niso doživele. Presenetila pa je izjava Jelke Verk, lastnice licence Miss Slovenije za Miss sveta in vodje projekta, za Slovenske novice: »V želji, da bi ohranila dostojanstvo deklet, sem pri našem projektu Miss Slovenije tudi sama sprejela nekaj za nekatere morda precej skrajnih odločitev in na finalni prireditvi črtala izhod v kopalkah, saj ne želim, da ljudje na dekleta gledajo kot na kos mesa.« življenje, v družini, med prijatelji, v družbi in službi, v javnem življenju. Sploh pa se mora marsikdo naučiti tudi, kaj spoštovanje sploh je. No, je pa dobro, da ni bilo miru za državni praznik, dan slovenskega športa, kajti vse je vrelo od energije in dinamike, teklo, skakalo, plesalo in se veselilo ter ustvarjalo pozitivno vzdušje. Če prav pomislim, 23. september, dan slovenskega športa, ki je nastal v spomin na dan leta 2000, ko smo na olimpijskih igrah v čast zlatim olimpijcem prvič Želim si, da se športni duh, fairplay, spoštovanje ekipe in vsakega njenega člana, spoštovanje nasprotnika, pa tudi navijačev preselijo tudi v druge sfere. Le tako bomo lažje premagovali sodobne vojne na vseh področjih. Halo, živimo v 21. stoletju! In se spet pogovarjamo o škandaloznem pojavljanju v kopalkah, obleka in frizura sta spet v ospredju glavnega vrednotenja žensk, da ne rečem, da so vse glasnejši pomisleki o pravici do splava tudi v našem okolju, na splošno pa je še slabše. Potem pa naj bi praznovali mir, pa sploh ne znamo povedati, ali sploh še obstaja. Sploh ne vemo, da je mir skoraj tako širok pojem kot svoboda, a oba se končata na meji miru in svobode drugega. Se oproščam, ker sem podobno zapisala v prejšnjem uvodniku. Najbrž bom še večkrat, je potrebno. Kot je treba povedati, da spoštovanje velja v vse smeri in je predpogoj za naše slišali slovensko himno, opravičuje pozitiven (ne)mir, ki ga ustvarja. Temu so sledili v mnogih krajih naše doline. Želim si, da se športni duh, fairplay, spoštovanje ekipe in vsakega njenega člana, spoštovanje nasprotnika, pa tudi navijačev preselijo tudi v druge sfere. Le tako bomo lažje premagovali sodobne vojne na vseh področjih. Želim vam športno navijanje in fairplay tudi v volilnih časih prihodnjih dveh mesecev, na koncu pa, da bi vendarle zmagal najboljši, tisti, ki bo znal voditi ekipo skozi turbulentne čase in bo imel vsaj večinoma neegoistične interese. Želim vam dober finiš na dirki jeseni! VEDNO NA TRDNIH TLEH www.juteks.si Varno v izzive jeseni! TRGOVINA JUTEKS, Hmeljarska 3, Žalec, 03 71 20 758, trgovina@juteks.si OBČINA ŽALEC 2 ŠT. 9 I september 2022 Letos nove učilnice v šoli, drugo leto vrtec L. KOLAR T. TAVČAR Občina Žalec je ob robu občinskega praznika in ob začetku šolskega leta položila temeljni kamen za izgradnjo novega vrtca ter predala namenu štiri nove učilnice, ki jih je uredila z nadzidavo I. OŠ Žalec. Temeljni kamen so simbolno položili žalski župan Janko Kos, direktor Esotecha Marko Škoberne, direktorica vrtcev Natalija Starić Žikić ter mala predstavnika otrok. V ponedeljek, 5. septembra, so na območju Žalec zahod položili temeljni kamen za gradnjo Vrtca Žalec zahod, ki je projekt javnozasebnega partnerstva Občine Žalec in podjetja Esotech, družbe za razvoj in izvajanje ekoloških in energetskih projektov iz Velenja. Projekt izgradnje vrtca je težak skoraj 12,9 milijona evrov, 180 otrok, kolikor jih bo lahko sprejel, pa bo lahko vstopilo vanj ob začetku prihodnjega šolskega leta. Na dan praznika Občine Žalec, 6. septembra, pa so namenu predali rekonstruiran del I. OŠ Žalec, s katerim je šola med drugim pridobila štiri prepotrebne učilnice. Projekt je vreden nekaj manj kot 870 tisoč evrov. S podjetjem Esotech iz Velenja, ki je bilo izbrano na javnem razpisu, je Občina Žalec že 11. januarja podpisala koncesijsko pogodbo za izvedbo projekta javno-zasebnega partnerstva Vrtec Žalec zahod, katere vrednost je z vključenim DDV natanko 12.867.815,56 EUR. Ta zajema celoten projekt: izdelavo projektne dokumentacije – dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD), plačilo komunalnega prispevka, izdelavo dokumentacije za izvedbo gradnje (PZI) in dokumentacijo izvedenih del (PID) vključno z vsemi potrebnimi dokazili in uporabnim dovoljenjem ter izvedbo vrtca z opremo in zunanjo ureditev. Novi vrtec, za katerega so se v minulih dneh že začela zemeljska dela, bo imel 2.275 m2 neto uporabnih površin, devet igralnic z garderobami in prostori za vzgojiteljice, knjižnico, prostor za glasbeno-naravoslovne aktivnosti, športni in večnamenski skupni prostor, prostore za upravo vrtca ter centralno kuhinjo za vse enote vrtca in tudi za možne zunanje uporabnike. Poskrbeli bodo tudi za zunanjo Žalec razvija in še: »Otroci so naše največje bogastvo, naša bodočnost, naše veselje, naš ponos, a hkrati naša skrb in naša odgovornost, predvsem staršev, a tudi lokalne skupnosti. Kot napredna in razvojno naravnana občina se zavedamo, da se moramo razvijati na vseh področjih gospodarstva, negospodarstva in socialnih dejavnosti.« Dodal je, da razvoj gospodarstva v občini ustvarja nova delovna mesta ter več individualne in blokovne stanovanjske gradnje, torej tudi več otrok, ki kličejo po novih kapacitetah v šoli in vrtcu. Ob tem se je zahvalil vsem sodelujočim pri projektu in še: »Trdno verjamem, da ne bo zapletov v času gradnje in da se naslednje leto v septembru ponovno dobimo tukaj v novih prostorih, v lepem novem prav v mesecu septembru bo tretjo obletnico doživel vrtec Mlinček v Vinski Gori, vrtec v Šoštanju pa letos beleži že osmo leto javno-zasebnega partnerstva.« V imenu družbe Esotech je ravnateljici Vrtcev Žalec predal bon v vrednosti 5.000 evrov za nabavo didaktičnih pripomočkov vrtca, županu in vsem otrokom pa pobarvanke. Ravnateljica Vrtcev Žalec Natalija Starić Žikić je dodala: »V svojih publikacijah imamo zapisano, da iz majhnega raste veliko. Danes smo priča dnevu, ko bo iz simbolično položenega majhnega kamna na tem mestu zrasel največji vrtec v občini, in sicer devetoddelčni vrtec, v katerega bomo lahko sprejeli do 180 otrok. Gre za izjemno pomembno pridobitev za celotno občino, z novim vrtcem bomo namreč zadostili predpisanim prostorskim normativom notranje igralne površine.« Dodala je, da bo delo z novim vrtcem bistveno lažje, ker bodo imeli zagotovljene tudi boljše in primernejše prostorske pogoje. Ob položitvi temeljnega kamna so otroci žalskih vrtcev z vzgojiteljicami pripravili prisrčen program in ob koncu v zrak simbolno spustili balone. Prireditev je povezovala Neža Zagoričnik. Nad prostorsko stisko šole z nadzidavo Za navdihujoči program in ob koncu spust balonov v zrak kot dobrodošlico novemu vrtcu so poskrbeli otroci z vzgojiteljicami, ki jih bo novi vrtec tudi namenjen ureditev vrtca z igrali za otroke in zeleno zasaditev na 3.700 m² zunanjih igralnih površin, za ureditev dostopnih poti in parkirišč. Projekt vključuje kompletno zunanjo in komunalno ureditev ter pridobitev vseh potrebnih upravnih dovoljenj za predajo objekta v uporabo uporabniku. Javno-zasebno partnerstvo pomeni tudi, da bo podjetje Esotech vrtec upravljalo 15 let, po tem obdobju, ko se izteče koncesija, pa bo objekt predalo v last Občini Žalec. Župan Janko Kos je ob položitvi temeljnega kamna poudaril, da se V šolske klopi ene izmed štirih novih učilnic so na dan odprtja sedli tudi župan in vsi spodnjesavinjski poslanci ter drugi gostje. vrtcu, ki ga vidite tukaj na sliki.« Direktor podjetja Esotech Marko Škoberne se je zahvalil arhitektu Maticu Vlašiču in projektantom iz družbe Esotech, ki so prvo fazo projekta opravili v roku in »tako kvalitetno, da rok dokončanja izgradnje v septembru prihodnje leto ni ogrožen«. Obljubil je, da bodo v času gradnje organizirali kakšen dan odprtih vrat, da se bodo lahko vsi tudi v živo prepričali, da delajo po planu in v dobro otrok, ki bodo obiskovali vrtec. Izrazil pa je tudi veselje, da je podjetje s tem projektom končno prišlo tudi v Občino Žalec. Javnozasebno partnerstvo je sicer zelo poseben projekt, to ni klasična gradnja, je povedal direktor Esotecha in dodal: »Pogodba, ki smo jo podpisali, nas zavezuje dolgoročno. Potem ko bomo odprli vrata novemu vrtcu, bomo še naslednjih petnajst let partnerji v javno-zasebnem partnerstvu, v družbi Esotech pa se bomo zelo potrudili, da bo to partnerstvo potekalo karseda gladko, da bomo postali prijatelji in da bo odločitev župana in občinskega sveta v pravem pomenu besede pravilna. Družba Esotech ima na tem področju dolgoletne izkušnje. Zgradili smo kar nekaj tovrstnih projektov; Občina Žalec je zaradi pomanjkanja prostorov na I. osnovni šoli Žalec skupaj z izvajalci, podjetjem Halomojstri s Polzele, opravila tudi rekonstrukcijo obstoječega objekta šole. Z izgradnjo medetaže v nekdanji veliki predavalnici z visokim stropom je uredila štiri nove učilnice v skupni velikosti skoraj 280 m², dve (vsaka okrog 75 m²) v pritličju in dve v nadstropju (ena nekaj manj kot 60, druga nekaj manj kot 70 m²), in hodnik za dostop do zgornjih učilnic. Preuredila je tudi obstoječe sanitarije za fante in dekleta v nadstropju ter del hodnika in zbornice z nadsvetlobami, poskrbela pa je še za nova požarna vrata Nekdanja predavalnica je z nadzidavo dobila drugačno vsebino in prinesla dobrodošlo rešitev prostorskih težav v šoli. da je vesela novih prostorov, ker je šolo pestila velika prostorska stiska. Otroci imajo tako dovolj prostora za izvajanje pouka, učitelji pa boljše pogoje za delo, za kar je hvaležna ustanoviteljici Občini Žalec: »S tem smo omogočili kakovosten pouk v različnih prostorih, glede na to da ni več covid ukrepov, pa lahko učenci uporabljajo tudi specializirane učilnice, med katerimi so tudi te štiri nove pridobitve.« In še: »Letošnji september je še bolj poseben kot vsi ostali v mojih 23 letih. Po dolgem in vročem poletju nam prinaša nov in obenem star način življenja, ki smo ga poznali pred uvajanjem covid ukrepov. Tudi sama sem sprejela nov izziv v življenju. Vsaka nova izkušnja je priložnost za učenje […] Verjamem, da bomo s skupnimi močni, skupaj z ustanoviteljico, starši, učitelji in učenci, z roko v roki uspešno prekrmarili to šolsko leto.« V matični I. OŠ Žalec in podružničnih šolah v Gotovljah in na Ponikvi je skupaj v novem šolskem letu vpisanih 725 otrok, zaposlenih pa 80, vštevši vse strokovne delavce in dva hišnika. Prvi odzivi učencev v novih prostorih so odlični, je povedala ravnateljica, ob tem pa dodala, da je gradnja večinoma potekala čez počitnice, tako da pouka Župan Janko Kos in nova ravnateljica Andreja Špajzer sta imela pri prerezu traku ob odprtju novih šolskih prostorov izdatno pomoč drugošolk. po celotnem objektu I. OŠ Žalec. Celotna investicija je skupaj z DDV vredna natančno 868.996,11 EUR, Občina Žalec pa je pridobila tudi sofinancerska sredstva Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v vrednosti 342.110 EUR. Nova ravnateljica Andreja Špajzer, ki je svoje novo delovno mesto nastopila ravno z novim šolskim letom, je ob odprtju povedala, niso nič zmotili. Odprtje je po svečani seji občinskega sveta ob prazniku Občine Žalec v Domu II. slovenskega tabora skupaj z ostalimi udeleženci, svetniki, častnimi občani, poslanci in drugimi pospremil tudi župan Občine Žalec Janko Kos, ki je skupaj z ravnateljico in učenci svečano prerezal trak in na ogled povabil vse prisotne. OBČINA ŽALEC ŠT. 9 I september 2022 3 Da bi bila občina uspešna in bi ljudje v njej radi živeli L. KOLAR T. TAVČAR Letošnji praznik je obogatil koncert simfoničnega orkestra Glasbene šole Risto Savin pod vodstvom Andraža Slakana z odličnimi mladimi solisti. V Domu II. slovenskega tabora so 6. septembra, na praznik Občine Žalec, pripravili slavnostno sejo občinskega sveta, na kateri so podelili tudi priznanja Občine Žalec. Po seji in svečanem koncertu so se prisotni preselili v I. OŠ Žalec, kjer so namenu tudi uradno predali štiri nove učilnice in pripadajoče prostore, ki so jih pridobili z nadzidavo šole. Občina Žalec svoj praznik praznuje v spomin na II. slovenski tabor, ki je zgodil 6. septembra pred 154 leti v Žalcu, na njem pa se je zbralo okrog 15 tisoč ljudi. »Tisti dogodek je še močneje zasidral Žalec v prostor Spodnje Savinjske doline in širše in tudi danes je Žalec gospodarsko, kulturno, upravno in turistično središče Spodnje Savinjske doline,« je na svečani seji povedal slavnostni govornik, župan Občine Žalec Janko Kos. »Prav s fontano piv, z Rimsko nekropolo, ki je pred dnevi praznovala 70 let, ter z našimi drugimi turističnimi biseri smo se zasidrali ne samo v slovenski, ampak tudi v širši evropski kulturni prostor. Ko smo pred štirimi leti praznovali 150-letnico II. slovenskega tabora, smo pravzaprav videli, kako uspešni, napredni in ponosni so bili naši Žalčanke in Žalčani ter okoličani takrat. Njihove zahteve so bile za tiste čase izjemne,« je poudaril Janko Kos in med drugim omenil, da so zahtevali zedinjeno Slovenijo, saj je samo složnost majhnega naroda pogoj za njegov obstoj, zato moramo tem ciljem slediti tudi danes. »Lahko bi rekli, da so bili naši predniki vredni časa, v katerem so živeli. Mi se v tej občini sedaj trudimo, da bi delovali tako, da bi tudi naši nasledniki lahko rekli, da smo bili vredni časa, v katerem smo ustvarjali in delali,« je še dodal župan in ob tem nanizal Letošnji štirje prejemniki priznanj skupaj z županom največje dosežke v minulem letu od prejšnjega praznika. Izpostavil je trud občine, da ustvari pogoje za uspešno gospodarstvo, kajti to je predpogoj za uspehe na drugih področjih, v negospodarstvu in sociali. Omenil je uspešno sprejemanje prostorskih dokumentov. Izpostavil je zaključevanje izgradnje komunalne in cestne infrastrukture v poslovni coni Arnovski gozd, izgradnjo infrastrukture v poslovni coni južno od železnice ter komunalne in cestne infrastrukture v poslovni coni Vrbje. Občina zaključuje tudi cestno in komunalno infrastrukturo v Hramšah, v sklopu vodooskrbe v savinjski regiji pa izgrajuje vodovod, črpališča in vodonosnike, zaradi tega pa bosta boljši kakovost in količina oskrbe s pitno vodo v KS Galicija. Namenu so predali tudi urejena postajališča za avtodome z okoliško infrastrukturo v Vrbju, v roku enega meseca naj bi končali z deli pri obnovi mostu v Kasazah, omenil pa je tudi izgradnjo kolesarske poti od celjske Špice do Šešč, ki bo aktualna v kratkem in katere velik del poteka po Občini Žalec. Občina čaka tudi na to, da v sklopu projekta državnega prostorskega načrta za poplavno varnost most v Grižah uredi z državnimi sredstvi. Župan Janko Kos je v svojem nagovoru dodal, da je občina praktično v vseh krajevnih in mestnih skupnostih obnavljala cestno infrastrukturo, javno razsvetljavo, pločnike in drugo. Poudaril je pomen nakupa Hotela Žalec: »Mi smo ta hotel preprosto morali kupiti, ker gre za center Žalca, in če ga ne bi kupili, bi nekdo, potencialni investitor, tam namestil tuje delavce, ki jih zdaj kronično primanjkuje v podjetjih. Ta prostor in parkirišča proti kulturnemu domu bi ogradili in tako ne bi mogli realizirati potreb za negospodarske dejavnosti, knjižnico, mladinski center, glasbeno šolo in dejavnosti, ki se vežejo na gospodarsko turistično dejavnost …« Župan je med pomembnimi dosežki v negospodarstvu omenil tudi nadzidavo v I. OŠ Žalec, ki so jo namenu predali po svečani slovesnosti, položitev temeljnega kamna k Vrtcu Žalec zahod ter ambulanti, ki so ju pridobili s pomočjo zdravstvenega doma. O prihodnjih načrtih pa je župan dodal: »Želim si, da bi bila ta občina uspešna, da bi v njej ljudje radi živeli. Zavedam se, da nikoli ne bomo mogli uresničiti vseh želja in pričakovanj ljudi v tej občini, za mnoge bo ta občina, celo Slovenija premajhna, vendar želim, da se v Žalec vračajo tudi ljudje, ki svoje poslovne priložnosti ustvarjajo drugje, da tukaj živijo, ker je tukaj življenje cenejše, ker je kakovost življenja boljša.« Značka in tri plakete Čestital je tudi prejemnikom letošnjih občinskih priznanj, ki jim jih je v nadaljevanju tudi podelil. Značko Občine Žalec je prejel prof. dr. Jožef Hribar za strokovno ohranjanje rudarskega izročila in aktivno družbeno dejavnost v lokalni skupnosti. Plakete so prejele Božena Svet iz Šempetra za večletno uspešno delo v območnem združenju Rdečega križa Žalec in kot mentorica ekipe prve pomoči na OŠ Šempeter, Ivana Zapušek Skubic z Ložnice za uspešno delo na področju razvoja in delovanja vaške skupnosti Ložnica pri Žalcu ter Mestne skupnosti Žalec in Marta Rojnik iz Spodnjih Grušovelj za večletno prizadevno delo na področju društvenih dejavnosti Občine Žalec, ohranjanja tradicije in razvoja slovenskega podeželja ter pomena vloge kmečke ženske. Marta Rojnik se je tudi zahvalila za priznanja v imenu nagrajencev. Slavnostno sejo je pred pričetkom pred žalskim kulturnim hramom z glasbo napovedala Godba Zabukovica, po formalnem delu seje v dvorani pa so jo obogatili mladi glasbeniki simfoničnega orkestra Glasbene šole Risto Savin Žalec s solisti pod vodstvom Andraža Slakana, ki so navdušili tako s programom kot z izvedbo. Prireditev v dvorani, za katero je scensko podobo ustvarila Breda Bračko, je vodila Neža Zagoričnik. Nov stacionarni radar L. K. Medobčinski inšpektorat in redarstvo Mestne občine Celje je na občinski cesti (št. 490411) Gotovlje–Podlog na odseku skozi naselje Gotovlje na lokaciji križišča z občinsko cesto proti gotoveljskemu Zalogu namestil stacionarni radar za meritve hitrosti, ki meri hitrost v obe smeri. Radar so postavili zaradi večkratnih pozivov in dopisov krajanov Gotovelj, ki stanujejo ob občinski cesti Gotovlje–Podlog v dogovoru med KS Gotovlje, Občino Žalec in Medobčinskim inšpektoratom in redarstvom iz Celja. Njegov namen je zagotoviti varnejši promet skozi naselje Gotovlje, manjšo hitrost skozi kraj in posledično večjo varnost občanov, ki stanujejo ob tej občinski cesti, pa tudi vseh udeležencev v prometu. Oktobrsko sejo bodo žalski svetniki opravili na terenu K. R. Po slavnostni seji ob občinskem prazniku 6. septembra se je žalski občinski svet na 28. redni seji sestal 14. septembra. Tudi tokrat je seja potekala v dvorani Doma II. slovenskega tabora. Kot je povedal župan Janko Kos, pa bo naslednja seja terenska. 12. oktobra jo bodo začeli v prostorih žalskega hotela. Na dnevnem redu septembrske redne seje je bilo osem točk. Prvič je na seji občinskega sveta sodelovala Franja Vihernik, ki je na mestu višje svetovalke za zadeve občinskega sveta zamenjala upokojeno Darjo Orožim. Po sprejemu dnevnega reda je predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja ter priznanja Viktor Mitov predstavil ugotovitveni sklep o prenehanju mandata članu občinskega sveta Stanislavu Jermanu zaradi smrti. S funkcije namestnice člana občinske volilne komisije pa je odstopila Alenka Omladič, zato so na predlog KVIAZ svetniki sprejeli sklep o njeni razrešitvi. Zatem so potrdili predlog, ki ga je podala Alenka Omladič, ter za novo namestnico člana imenovali Mojco Vukmanič iz Vrbja. V nadaljevanju seje so žalski svetniki potrdili sklep o ukinitvi javnega dobrega za dve zemljišči (v Zalogu in na Ponikvi) ter tako namembnost tudi pravno uskladili z dejansko rabo. Brez pripomb so podali soglasje k sistematizaciji delovnih mest v JZ Vrtci Občine Žalec za šolsko leto 2022/2023. Na 12 lokacijah je oblikovanih 46 oddelkov s skupaj 794 otroki v starosti od enega do šest let. Normativ je tudi tokrat povečan za dva otroka na oddelek. Ko bo zgrajen nov vrtec v Žalcu, pa bo v vseh oddelkih lahko upoštevan veljaven normativ. Na septembrski redni seji so svetniki prisluhnili poročilu o izvrševanju proračuna občine v prvi polovici letošnjega leta, poročilu o uresničevanju akcijskega načrta Občina po meri invalidov za leto 2021 in informaciji o analizi poslovanja gospodarstva na območju Občine Žalec in Spodnje Savinjske doline v letu 2021, ki ga je podal direktor Razvojne agencije Savinja Žalec Stojan Praprotnik. Podpredsednica nadzornega odbora Občine Žalec Bernarda Simončič je predstavila dokončna poročila nadzornega odbora o poslovanju Medobčinske splošne knjižnice Žalec, Razvojne agencije Savinja Žalec in Zaključnega računa proračuna Občine Žalec, vsa tri za leto 2020. Nadzorni odbor ni odkril napak, nepravilnosti in nesmotrnosti. Ob koncu seje je pod točko »aktualne informacije« vodja urada za javne finance mag. Gabrijela Vodnik občinski svet seznanila s končanjem stečajnega postopka Cestnega podjeta Maribor, ki je bilo prvotno izbrano za nadgradnjo centralne čistilne naprave Kasaze. Kot pogodbene kazni in ostale stroške je Občina Žalec v stečajno maso prijavila 973.730 evrov terjatev. Kot navadno terjatev je v enajstih letih stečajnega postopka dobila plačanih 127.363 evrov. Ker je aprila letos okrožno sodišče v Mariboru izdalo sklep o končanju stečajnega postopka, je morala občina razliko dolga odpisati. Direktorica občinske uprave dr.Darja Majkovič je med drugim povedala, da je Računsko sodišče RS po več kot pol leta končalo revizijo poslovanja Občine Žalec v letu 2020 in izdalo mnenje s pridržkom. Za izboljšanje poslovanja je izdalo priporočilo, ni pa zahtevalo odzivnega poročila. V zvezi z obnovo mostu čez Savinjo v Kasazah je dr. Darja Majkovič povedala, da je občina podaljšala rok za izvedbo do 24. oktobra. Izvajalci so prosili za podaljšanje zaradi ekstremne vročine poleti ter zamud pri dobavi materialov. Svetnike je seznanila tudi s skalnim prelomom v Zabukovici, ki ogroža hiše in ceste. Osnovno zaščito so izvedli, pripravljeno pa bo geološkogeomehansko poročilo s predlogom sanacije. Po oceni naj bi imele skale, ki grozijo s padcem po strmem pobočju, kar 50 ton skupne mase. Glede nekdanjega žalskega hotela je direktorica občinske uprave povedala, da je bilo za izdelavo idejne zasnove izbrano podjetje Efekt arhitektura. Ko bo ta dokument izdelan, ga bo obravnaval občinski svet in bo tudi javno razgrnjen. Kljub temu da je hotel prevzel Mladinski center Žalec, beležijo veliko število nočitev. V avgustu so v žalski občini prvič presegli pet tisoč nočitev na mesec (5425), od tega 563 v hotelu. V tem času poteka tudi obnova občinske stavbe, ki jo sofinancirata občina in ministrstvo za javno upravo. Dela naj bi bila končana do konca letošnjega leta. Dr. Darja Majkovič je pojasnila tudi, zakaj zemlje, ki jo izkopljejo pri delih v PC Arnovski gozd III, ne smejo odvažati kmetje. Gre namreč za sto tisoč kubičnih metrov izkopanega materiala, za katerega velja uredba o ravnanju z odpadki. Sicer se lahko uporabi za izboljšanje tal na kmetijskih zemljiščih, vendar tak poseg spada pod zahtevne aglomelioracije, za katere je treba pridobiti dovoljenje. Izvajalec je tako za to izkopano zemljo uredil deponijo. Med pobudami in vprašanji je občinski svetnik Rok Sedminek ponovno podal pobudo, da žalski daljinski sistem ogrevanja preide na obnovljiv vir energije – na lesno biomaso. Župan Janko Kos je ponovil, da skupaj s Siprom iščejo rešitev za obvladovanje visokih stroškov energentov, da pa ogrevanje na lesno biomaso trenutno prepoveduje občinski prostorski načrt iz leta 2014. Spreminjanje tega krovnega dokumenta je dolgotrajen postopek, vendar se bo treba kmalu odločiti za alternativni vir. Lesni sekanci bi lahko bili rešitev. Bo pa Občina Žalec pričela s fotovoltaiko na javnih stavbah, sončna elektrarna bo tudi na novem žalskem vrtcu. Glede vprašanja svetnice Tanje Basle, zakaj se na griškem mostu dela še niso pričela, je župan odgovoril, da naj bi ta projekt financirala občina iz evropskih sredstev v sklopu protipoplavnih ukrepov, vendar ustrezen razpis še ni bil objavljen. 4 OBČINE ŠT. 9 I september 2022 Svečano za praznik Novo otroško igrišče T. TAVČAR T. TAVČAR Slavnostna seja letošnjega praznika Občine Braslovče je potekala v petek, 16. septembra, v dvorani Doma kulture v Braslovčah. Občina Braslovče vsako leto septembra praznuje občinski praznik v spomin na prvo znano pisno omembo kraja leta 1140, ko je bil ustanovljen benediktinski samostan v Gornjem Gradu. V njem je takratni oglejski patriarh novoustanovljenemu samostanu namenil dva dela desetine v fari sv. Marije v Braslovčah. To je bila prva pisna omemba kraja. Slavnostni govornik na slovesnosti ob prazniku je bil župan Tomaž Žohar: »V tokratnem govoru se ne bom dotikal posameznih projektov, primarno zato, ker želim vzpodbuditi zavedanje, kaj je pomembno v življenju, in ker želim za vse doseženo v tem mandatu izraziti hvaležnost in spoštovanje vsem vam, Ob odprtju je zbrane pozdravila predsednica KO Braslovče Monika Marovt. Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar je zbranim čestital za novo pridobitev, ki so je najbolj veseli najmlajši. V krajšem kulturnem programu je na harfi nastopila Neža Jager, s svojo avtorsko glasbo pa jih je na kitari razveselila Liza Novak. Odprtju je sledila prijetna pogostitev KO Braslovče, krajanov Zgornjih Gorč in drugih občanov. Prejemniki priznanj in župan Tomaž Žohar Plesalke KD Mavrica ki ste kakorkoli prispevali k razvoju naše čudovite občine. Sekundarno pa zato, ker ima vsak realiziran projekt izreden pomen – ne glede na to, ali je bil realiziran na Dobrovljah, v Zgornjih Gorčah ali v centru Braslovč, ter ne glede na to, ali je vreden 10.000 evrov ali dva milijona. Med tistimi, ki so vidno prispevali k razvoju kraja, so tudi letošnji dobitniki občinskih priznanj. Župano- »Z igro skozi življenje« so krajani Zgornjih Gorč v Občini Braslovče poimenovali odprtje otroškega igrišča v idiličnem okolju, v kraju pod Dobrovljami blizu Braslovškega jezera. Občina Braslovče je želji po izgradnji novega otroškega igrišča prisluhnila in skupaj s Krajevnim odborom Braslovče (KO) investicijo tudi realizirala. Igrišče sestavljajo kombinirano igralo s toboganom, gugalnici in zip-line. vo priznanje je ob jubileju največje tradicionalne prireditve Dan hmeljarjev prejelo Turistično društvo Braslovče, ki si že 60 let prizadeva, da ohranja to tradicionalno in vsebinsko bogato ter za naše okolje izjemno pomembno prireditev, ki je bila letos ob jubileju še bogatejša. V imenu društva je priznanje prevzel predsednik Branko Ribizel. Ob 30-letnici uspešnega, prizadevnega delovanja je županovo priznanje za O OPPN Trnava TR08 Na 24. redni seji Občinskega sveta Občine Braslovče so svetnice in svetniki med drugim potrdili predlog Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Trnava TR08 za območje, veliko 1,97 hektarja. Podrobneje je ta prostorski načrt obrazložil Gorazd Furlan iz podjetja Urbanisti. Območje OPPN se nahaja v enoti urejanja prostora (EUP), ki je v OPN določena kot Trnava TR08. Namenska raba kot območje stavbnih zemljišč je pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim oz. kot gospodarska cona obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim. Gre za območje 1,97 hektarja. Območje OPPN se nahaja med obstoječim naseljem Trnava na zahodu in regionalno cesto na vzhodu. Na severu je območje omejeno z avtocesto ter priključkom nanj, kar omogoča izredno dobro prometno dostopnost območja. Na jugu je območje omejeno z obstoječo gospodarsko cono. Zahodni rob predstavljajo kmetijske površine, ki so dolgoročno predvidene za dodatno širitev gospodarskih dejavnosti. Predlog sprememb Odloka o ustanovitvi OŠ Braslovče je občinski svet potrdil po skrajšanem postopku, predlog o podelitvi koncesije za izvajanje turističnih dejavnosti in storitev na območju Občine Braslovče pa v prvi obravnavi in bo v javni obravnavi 15 dni. S tem odlokom bo Občina Braslovče določila opravljanje turističnih dejavnosti in storitev na območju Občine Braslovče kot izbirno lokalno gospodarsko javno službo, ki se bo izvajala v obliki koncesije. Poleg tega je občinski svet sprejel več drugih sklepov, med drugim sklep o spremembah načrta razvojnih programov Občine Braslovče za obdobje 2022–2025, o spremembah pravilnika za nabavo gasilskih vozil, ki jih sofinancira Občina Braslovče (sredstva so povečana za 15 odstotkov), ter sklep o podelitvi koncesije za en oddelek programa predšolske vzgoje. dolgoletno delo prejel tudi Odbojkarski klub Braslovče, v imenu kluba ga je prevzel predsednik Andrej Hribernik. Za dolgoletno prizadevno delo v društvih pa je na pobudo Turističnega društva Braslovče zlato plaketo Občine Braslovče prejel Jože Marovt. Vsem domačinom je poznan kot marljiv, skromen, vedno nasmejan, pozitiven in vedno pripravljen pomagati, je član številnih društev, gasilski veteran, nekdanji dolgoletni predsednik Planinskega društva Dobrovlje–Braslovče, danes še vedno pomemben člen društva, gorski vodnik in markacist, pomemben in aktiven član pa tudi v Turističnem društvu Braslovče, v katerem trenutno opravlja še funkcijo podpredsednika in praporščaka. Prireditev, je povezovala Jasmina Roter Jager. Prireditev so z nastopi obogatili odlični ustvarjalci; s himno in operno arijo bodoča operna pevka Talita Sofija Komelj, s plesnima vložkoma plesalke KD Mavrica pod vodstvom Zine Vovk in v solo točki na krogu Neža Rojc. Kot osrednji glasbeni gost je prireditev popestril priznani slovenski glasbenik Slavko Ivančić. Novo otroško igrišče v Zgornjih Gorčah Na Vranskem seja T. TAVČAR V dvorani Kulturnega doma Vransko je 13. septembra potekala 24. redna seja Občinskega sveta Občine Vransko. Daljšo razpravo so na seji v prvem branju namenili predlogu Odloka za odmero nadomestila za stavbno zemljišče. Svetniki so predlog, s katerim je bila predvidena tudi obdavčitev nezazidanih stavbnih, zavrnili. So pa v nadaljevanju potrdili predlog povišanja cene programov predšolske vzgoje v Vrtcu Vransko od 1. septembra 2022 dalje, in sicer bo cena v višini 526,17 evra za otroke prvega starostnega obdobja in v višini 474,59 evra za otroke drugega starostnega obdobja, pri čemer nov strošek živil na otroka na dan znaša 2,60 evra. Brez pripomb je svet podal soglasje k imenovanju Suzane Felicijan Bratož za direktorico Zavoda za kulturo, turizem in šport Vransko za mandatno obdobje 2022–2027. Ob koncu je svet sprejel še več sklepov glede menjave manjših zemljišč, sklep o sofinanciranju nakupa strešne kritine za društveni prostor Centra jamskih doživetij v višini 1/3 predračunske vrednosti oziroma 623 evrov ter sklep o sofinanciranju obnove vaške kapele v Čepljah v višini tisoč evrov. Energetsko obnovili zdravstveni dom T. TAVČAR V teh dneh so dela pri energetski sanaciji zdravstvenega doma na Polzeli v polnem teku. Izvajalec je družba Halomojstri s Polzele. Dela obsegajo pa sanacijo ovoja (izvedbo nove toplotnoizolacijske fasade), zamenjavo stavbnega pohištva, toplotno fasado ostrešja ter zamenjavo strešne kritine zaradi dotrajanosti in energetske neučinkovitosti. Pogodbena vrednost energetske sanacije vključno z DDV znaša dobrih 542 tisoč evrov. Od tega je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor zagotovilo sredstva v višini 177.359 evrov, kar je 31-odstotni delež nepovratnih sredstev, medtem ko 3,6 odstotka pogodbene vrednosti financira lastnik lekarne, in sicer v višini 20.000 evrov, razliko pa bo financirala Občina Polzela iz lastnih sredstev. S projektom bo občina znižala obratovalne stroške in zagotovila boljše Obnovili so zdravstveni dom na Polzeli. delovne pogoje za delo v zdravstvenem domu Polzela. Dela bodo pred- vidoma končana do konca oktobra letos. OBČINE ŠT. 9 I september 2022 Obnovljeni in novi prostori ZP Vransko T. TAVČAR Dr. Hana Šuster Erjavec in Franc Sušnik sta s prerezom traku simbolično v uporabo predala obnovljene in nove prostore ZP Vransko. Na Vranskem so v sredo, 21. septembra, odprli prenovljene prostore Zdravstvene postaje Vransko, ki je del Zdravstvenega doma dr. Jožeta Potrate Žalec. Skupna vrednost investicije znaša 114.310 evrov. Zbrane je ob odprtju pozdravila direktorica JZ ZD Žalec dr. Hana Šuster Erjavec, ki je povedala, da so obnovili prostore v prvem nadstropju v skupni izmeri 139 m². Ti obse- gajo ambulanto družinske medicine s pripadajočo sprejemno ambulanto in referenčno ambulanto. Preuredili so prostor za patronažno službo in prostor za otroško preventivo, na novo pa so uredili prostor za fizioterapijo. Novo podobo so dobili čakalnica, hodnik in prostor za odmor. Vodstvo zdravstvenega doma si prizadeva, da bi se zaposleni dobro počutili v svojih delovnih prostorih, prav tako pa si prizadeva, da jim pacienti, ki jih obiskujejo, zaupajo, zato je pomembno tudi to, v kakšne prostore vstopajo, in ne samo, kdo jih tukaj sprejme. Zato so v zadnjih letih veliko časa in finančnih sredstev namenili obnovi prostorov ZP Vransko. Za novo pridobitev je hvaležen tudi župan Občine Vransko Franc Sušnik, ki je ob odprtju dejal, da je vesel, da bodo občani Vranskega sedaj imeli dobre prostore za obisk pri zdravniku. Prenovljene prostore sta s prerezom traku namenu predala župan Franc Sušnik in direktorica dr. Hana Šuster Erjavec, v krajšem kulturnem programu pa sta nastopila Zala Cekin na kitari in Aljaž Kuserbanj na violončelu. Gradijo most čez Bolsko T. TAVČAR Občina Polzela je zaprla nivojski železniški prehod Polzela 2 na regionalni progi Celje–Velenje. Ker je bila s tem prekinjena povezava v naselju, so uredili cestno povezavo preko lokalnih cest s premostitvijo Podvinske struge. Ob tem so uredili sedem priključkov k cesti, zgradili oporni zid in uredili pešpot ob železnici. Zgrajen je bil novi most, zaradi spremenjenega prometnega režima pa nameščena ustrezna prometna signalizacija. Občina Polzela kot naročnik, Ministrstvo za infrastrukturo oz. Direkcija RS za infrastrukturo kot sofinancer ter izvajalec, podjetje Rafael, so podpisali pogodbo za izvedbo operacije v višini 1.266.462 evrov z DDV. Ministrstvo za infrastrukturo je zagotovilo sofinanciranje v višini 70 odstotkov pogodbene vrednosti, občina pa 30 odstotkov. Vsi predvideni ukrepi zaradi ukinitve železniškega prehoda so bili izvedeni z namenom zagotavljanja varnosti v železniškem in cestnem prometu. Nova obvozna cesta T. TAVČAR Stanovanja v novem naselju Dvori Vransko, ki so v lasti investitorja Nepremičnine Vransko, se že gradijo, zgrajena in pripravljena za vselitev pa bodo ob koncu leta 2023. Dvori Vransko ležijo slab kilometer severovzhodno od centra naselja Vransko, v zaselku Brode. V začetni fazi bodo dokončani trije manjši objekti s 33 stanovanji ob mirni ulici v nizu bodočih večstanovanjskih objektov, med seboj povezanih preko parkovnih površin, na katerih ne bo prometa. Povezuje jih skupna kletna etaža, v kateri je predvidenih 55 parkirnih mest. Gradi se več tipov stanovanj. Prevladujejo triin štirisobna stanovanja različnih velikosti, poleg tega pa bosta eno enosobno in eno petsobno stanovanje na posamezno enoto. Franc Sušnik, župan Občine Vransko: »Veseli me, da smo končno dočakali sanacijo degradiranega območja iz leta 2008. Verjamem, da bo investitor najavljena in začeta dela tudi končal.« Gradnja mostu čez potok Bolsko v Brodeh Končujejo mrliško vežico T. TAVČAR Jurijev trg se že gradi D. N. Gradnja mrliške vežice v Trnavi Mrliška vežica v Trnavi dobiva končno podobo. Občina Braslovče jo bo namenu predala čez približno mesec dni. Velika bo dobrih 40 kvadratnih metrov. V njej bodo osrednji prostor, manjša kuhinja in sanitarije. Pred njo bo prostor za slovo, za njo pa enajst parkirišč. Vrednost investicije znaša 161.600 evrov brez DDV, gradi pa jo Zaprli železniški prehod 33 novih stanovanj, 55 parkirnih mest … T. TAVČAR Pred časom so se pričela dela pri rekonstrukciji mostu čez Bolsko pri Brodeh v Občini Vransko in nadomestna gradnja mostu čez Bolsko pri Brodeh. V sklopu gradnje mostu bodo ojačaloi tudi vozišče na državni cesti Šentrupert–Ločica v dolžini 275 m. Dela izvaja UB projekt, vrednost investicije znaša 1.312.052 evrov, financira pa jih Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo. Dela naj bi se končala konec januarja prihodnje leto. V času gradnje bo delna zapora ceste oziroma bo promet urejen s semaforji. 5 družba Sokpro, projektiranje, gradbeništvo in svetovanje, iz Gorišnice. Gradnja naj bi bila končana do konca oktobra. Njena gradnja kljub zahtevi za takojšnjo prepoved gradnje, ki so jo na sodišče vložili nekateri občani, poteka nemoteno. Višje sodišče jo je zavrnilo, saj občina razpolaga z vso potrebno dokumentacijo. Eden od letošnjih investicijskih projektov v Občini Tabor je tudi ureditev Jurijevega trga in pešpoti Tabor-Ojstriška vas, odsek Tabor. Z deli so pričeli že v začetku tega meseca, zaključek projekta pa je predviden v prvi polovici naslednjega leta. Idejna zasnova je delo arhitekta in domačina Blaža Birka. Celotna vrednost projekta z DDV znaša cca. 250.000 evrov. Od tega bodo večino sredstev zagotovili občina in partnerji, okrog 40.000 evrov pa naj bi bilo nepovratnih sredstev države. V okviru projekta bodo zgradili trg, uredili parkirišča in postavili urbano opremo (klopi, koše in svetilke), zasadili ali presadili pa bodo drevesa ter posadili grmovnice in trave. Postavili bodo pitnik vode in paviljon, v kompleks pa bo postavljena tudi maketa Občine Tabor, ki bo namenjena predvsem turistom in nasploh vsem obiskovalcem. Z ureditvijo Jurijevega trga in pešpoti se bo povečalo število javnih skupnih prostorov za druženje. Pred- vsem pa bo nova ureditev prispevala k večji prometni varnosti, povečani Takšen naj bi bil Jurijev trg po idejni zasnovi. gibalni aktivnosti, vključevanju ranljivih skupin in še k čemu. 6 PO DOLINI ŠT. 9 I september 2022 V spomin na leto 1944 D. NARAGLAV Med tistimi, ki so minuli mesec praznovali svoj krajevni praznik, je bila tudi KS Ponikva pri Žalcu. KS Ponikva je svoj praznik posvetila spominu na leto 1944, ko so Nemci v taborišča odpeljali številne krajane, od katerih se mnogi niso nikoli vrnili domov. Letošnji krajevni praznik so obeležili s slavnostno sejo v soboto, 27. avgusta, v šotoru pri gasilskem domu na Ponikvi, kjer pripravijo večino prireditev na prostem v svoji krajevni skupnosti. Slavnostno sejo je odprl moški pevski zbor s pevsko dobrodošlico vsem udeležencem dogodka, ki ga je vodila Suzana Gračnar. Predsednik KS Srečko Lednik je podal kratko poročilo o delu in pridobitvah v lokalni skupnosti v preteklem in letošnjem letu. Pri tem je poudaril ureditev prostorov začasnega vrtca v Slomškovem domu, saj je bilo s tem omogočeno, da lahko vrtčevski otroci Ponikve vrtec ponovno obiskujejo v domačem kraju. Pomembna pridobitev pa je bila tudi asfaltirana cesta v Vrheh. Pris- otne je pozdravil tudi župan Občine Žalec Janko Kos, ki je krajanom čestital ob prazniku, obenem pa obljubil, da bo odprtje novega vrtca na Ponikvi v letu 2024. Govora je bilo tudi o dokončanju asfaltne ceste na lokaciji Asfaltne baze–Ponikva, na kar je župana spomnil Srečko Lednik, župan pa potrdil, da je tudi to v planu. V drugem delu slavnostne seje je sledila podelitev letošnjih priznanj krajevne skupnosti. Podelila sta jih predsednik KS Srečko Lednik in župan Janko Kos, obrazložitve pa je podala moderatorka slovesnosti. Posebno priznanje sta prejela petošolca Sara Cokan in Vid Novak za številne uspehe pri šolskem in izvenšolskem delu v času šolanja na POŠ Ponikva. Priznanja KS Ponikva so prejeli: Lidija Babič – za delo v KD in pri folklori na Ponikvi, Ljubo Jankovič – za delo v športni sekciji DU Ponikva, Ivan Strahovnik – za dolgoletno delo v PGD Ponikva, Jure Vasle – za aktivno delo poveljnika PGD Ponikva ter sodelovanje v Svetu KS Ponikva, Uroš Žibret – za strokovno pomoč pri nabavi gasilskih vozil in ženska ekipa športne sekcije DU Ponikva – za uspehe na športnih tekmovanjih, saj so že osmič prejele pokal za najuspešnejšo žensko športno ekipo DU v Občini Žalec. Najvišje priznanje, plaketo KS Ponikva, pa sta prejela Rozika Jelen za aktivno delo v svetu KS Ponikva, v TD in cerkvenem svetu ter gospodarski in cerkveni svet Ponikve za vsa opravljena dela. Po podelitvi priznanj so se udeleženci odpravili na odprtje novo asfaltiranega odseka ceste v Vrheh, speljanega do domačij Alojza Voha, Matije Grivca in Antona Pregleja, v dolžini 150 metrov, kjer se je nadaljevalo druženje ob kulinaričnih dobrotah in raznih napitkih. Dobitniki letošnjih priznanj KS Ponikva Z investicijo, kot je v Galiciji še ni bilo D. NARAGLAV V septembrskih dneh, ko svoj praznik praznuje Občina Žalec, imajo svoje praznovanje tudi v KS Galicija. Osrednja praznična prireditev je potekala v petek, 16. septembra. Prvotno naj bi jo imeli pod farovškim kozolcem pri cerkvi sv. Jakoba, ki je pogost prireditveni prostor, a je zaradi slabega vremena tokrat potekala v dvorani doma krajanov. Za uvod so s himno poskrbeli člani glasbene zasedbe Pamži in Leon Ašenberger - Aši. Prireditev je povezovala Nuša Drobne, ki je izrazila zadovoljstvo, da po dveh letih slavnostna seja spet poteka v živo, kar sta po glasbenem nastopu gališkega kantavtorja, skladatelja, multiinstrumentalista, glasbenega pedagoga in zborovodje Leona Ašenbergerja Ašija dejala tudi predsednik KS Peter Vipavc in župan Janko Kos. V svojem nagovoru je Vipavc izpostavil odlično sodelovanje z občino, županom in strokovnimi službami, pri čemer je omenil aktivnosti v Hramšah in izrazil upanje, da bo v tem naselju in v Zavrhu tudi čim prej urejena ustrezna vodooskrba s pitno vodo. Dejal je, da se v mejah finančnih zmožnosti trudijo z urejanjem cest in druge infrastrukture, izrekel pa je tudi veliko zahvalo vsem društvom, ki uresničujejo svoje programe in s tem Prejemniki priznanj in plaket z županom in predsednikom Sveta KS bogatijo življenje v lokalni skupnosti. Tudi župan se je v svojem govoru zahvalil vsem, ki kakorkoli prispevajo v dobrobit krajevne skupnosti in posredno tudi občine. Izpostavil je tudi Hramše, kjer se dolgoletne težave zaradi zemljišč in tam postavljenih vikendov ter tudi stalnih bivališč sedaj počasi končujejo. Je pa to bila draga investicija, v katero je bilo vloženega preko pol milijona evrov. Omenil je tudi vodooskrbo in ob tem dejal, da tako velike investicije, kot se sedaj dogaja v Galiciji v sklopu operacije izboljšanja oskrbe s pitno vodo v Savinjski regiji – sklop 3, za kar so bila pridobljena evropska in republiška sredstva v višini nekaj več kot 900.000 evrov, kar je približno polovica vrednosti tega projekta, še ni bilo. V drugem delu slovesnosti kraje- Pogled na del ustvarjalne razstave ročnih del Ustvarjalnost na dveh razstavah D. NARAGLAV Univerza za III. življenjsko obdobje Žalec je v okviru praznika Občine Žalec in praznika Mestne skupnosti Žalec skupaj s fotografskim krožkom in krožkom ročnih del Deteljica pripravila dve razstavi. Fotografije na razstavi Žalec malo drugače in ročna dela pod naslovom Ohranjanje kulturne dediščine naših babic so na ogled v avli Doma II. slovenskega tabora postavili v petek, 16. septembra. Razstava fotografij zajema 24 fotografij, ki jih je za razstavo izmed del, prispelih na razpis, izbrala strokovna komisija oz. žirija v sestavi Andreja Ravnak, univ. dipl. inž. arhitekture, urednica revije Digitalna kamera in mojstrica fotografije Fotografske zveze Slovenije, Igor Rosina, dipl. fotograf ter učitelj na šoli za hortikulturno in vizualno umetnost Celje, in Cvetka Mastnak Čulk, predsednica društva UTŽO Žalec. Druga razstava »Ohranjanje kulturne dediščine naših babic« so mojstrovine krožka Deteljica, ki deluje že od leta 2000. V tem času so se članice ob nasvetih mentoric naučile različnih tehnik ročnih del – pletenja, kvačkanja, vezenja in klekljanja. Z unikatnimi izdelki, ki so prave mojstrovine, so obiskovalce navduševale na številnih razstavah, med katerimi je bila najbolj odmevna razstava Nostalgični Žalec v objemu hmelja. Skozi leta delovanja so svoje dragoceno znanje z veseljem prenašale tudi na mlade v vrtcih in šolah. Na tokratni razstavi je svoje izdelke na ogled postavilo pet članic, ki so pokazale res izjemne stvaritve. Slavnostni dogodek je s svojim igranjem uvodoma bogatila Godba UTŽO Žalec. O pomenu ustvarjanja in nenehnega učenja ter spoznavanja je nato spregovorila predsednica UTŽO Žalec Cvetka Mastnak Čulk, ki je sicer tudi mentorica krožka vnega praznika so bila podeljena letošnja priznanja Sveta KS Galicija. Priznanja so prejeli: Pavla Grobelnik za prizadevno delo v PGD Velika Pirešica, Anica Slatinšek za prizadevno delo v Društvu upokojencev Velika Pirešica–Galicija, Skupina za organizacijo Miklavževanja Pernovo v zasedbi: Janez Vozelj, Verner Pirh Siter, Aleš Doberšek in David Siter ter šestčlanska glasbena skupina Pamži, ki jo sestavljajo Galičani: Rok Teržan, Jakob Miglič, brata Jernej in Jakob Ašenberger ter Žalčana Naja Podbrežnik in Martin Mutec. Poleg Narava, zelišča in zdravje. Pri tem je izpostavila obe obliki ustvarjalnosti, tako fotografsko kot tisto, ki jo izkazujejo ročna dela, ki zahtevajo ure in dneve, včasih pa tudi več tednov vztrajnega dela in predanosti. Žirija je med 24 izbranimi in razstavljenimi fotografijami izbrala štiri fotografije, ki so prejele nagrade. Prvo nagrado je prejela fotografija »Kolesarska dirka« avtorja Karla Krajnca, drugo mesto je žirija prisodila fotografiji »Jesen med hmeljskimi polji«, ki jo je posnela Milena Novšak. Za tretje mesto se je žirija odločila, da podeli dve enakovredni tretji nagradi. Prvo je prejel Milan Žolnir za fotografijo »Obiralci so odšli«, drugo pa Silvo Pavlič za fotografijo »Lurd v megli«. Nagrade sta nagrajencem podelili predsednica UTŽO Žalec Cvetka Mastnak Čulk in fotografska mojstrica Mateja Ravnak, ki bo poslej vodila fotografski krožek na UTŽO Žalec. Dogodek je povezovala Biserka Neuholt Hlastec. Nova predsednica UTŽO Žalec Cvetk Mastnak Čulk med svojim pozdravnim nagovorom priznanj sta bili podeljeni še dve plaketi KS Galicija. Prvo je prejel Jože Ramšak za prizadevno delo v Planinskem društvu Galicija, prav tako pa je zelo aktiven tudi kot član DU Velika Pirešica–Galicija, druga plaketa KS pa je bila podeljena izjemnemu skakalcu Timiju Zajcu, ki pa je zaradi smučarskih obveznost tokrat žal bil odsoten. Slovesnemu delu je sledil koncert skupine Pamži, ki je nastala leta 2019, ko je iz osnovnošolske priložnostne zasedbe prerasla v resnejšo glasbeno skupino. PO DOLINI ŠT. 9 I september 2022 Pešbus v tednu mobilnosti D. N. Med tistimi, ki so minuli mesec praznovali svoj krajevni praznik, je bila tudi KS Ponikva pri Žalcu. 7 Kolesce še v Braslovčah T. TAVČAR Med tistimi, ki so minuli mesec praznovali svoj krajevni praznik, je bila tudi KS Ponikva pri Žalcu. Na dan športa in zadnji dan evropskega tedna mobilnosti, 23. septembra, so v Braslovčah v sproščenem vzdušju in športnem duhu pripravili otvoritev novega sistema za izposojo koles Kolesce, ki ga je Občina Braslovče vzpostavila v okviru projekta Vsi na kolo. S projektom so na drugem javnem pozivu za izbor operacij za uresničevanje Strategije lokalnega razvoja na območju LAS SSD skupaj s partnerji ZIKŠT 3 jezera in Društvom upokojencev uspešno kandidirali. Ob odprtju sta zbrane nagovorila župan Občine Braslovče Tomaž Žohar in predstavnik podjetja Nomago Matej Sušec, ki je podrob- neje predstavil tudi način delovanja sistema. Za vzdušje je na harmoniki poskrbel Jošt Podkrižnik. Predstavnica najmlajših, učenka OŠ Braslovče Jana Ažman, tudi ljubiteljica kolesarjenja, Andrej Korošec, predsednik Društva upokojencev, in župan Občine Braslovče Tomaž Žohar pa so s prerezom traku sistem Kolesce tudi uradno odprli. Ker so v okviru projekta nastali tudi novi produkti in tematske kolesarske poti – tik pred tiskom je še nova trganka kolesarski poti, vzpostavljena bo tudi interaktivna usmerjevalna tabla –, so se zbrani s kolesi odpravili po delu nove tematske poti Čari občine Braslovče. Vsi udeleženci, ki so prišli peš ali s kolesom, so prejeli kresničko. V evropskem tednu mobilnosti, ki je potekal od 16. do 22. septembra, so tudi v Občini Prebold izpeljali vrsto aktivnosti. Pripravili so jih v vrtcu, šoli, medgeneracijskem centru in v okviru drugih organizacij. Za pet dni, od ponedeljka, 19., do petka, 23. septembra, so pripravili posebno akcijo, ki so jo poimenovali Pešbus. Vanjo se je vključilo preko dvesto šolarjev in veliko prostovoljcev, ki so skupaj z učenci pot do šole iz svojih krajev namesto z avtobusnim prevozom v organiziranih skupinah prehodili peš. Udeleženci so pot v šolo prehodili po treh trasah. Prva je potekala iz Grobelj, druga iz Šešč in Matk, tretja pa iz Kaplje vasi. Najdaljšo pot so imeli učenci iz Matk in Šešč, ki so na pot krenili izpred gasilskih domov ob 6.30 in se nato združili na avtobusni postaji Lokavc, od koder so družno nadaljevali skupaj tudi z učenci iz Sv. Lovrenca. Tako je na tej trasi bilo tudi največ pešbusovcev. Dobra dva kilometra so prehodili tudi tisti, ki so se na pot podali iz Grobelj in potem na postaji sredi Latkove vasi »pobrali« sošolce ter družno nadaljevali pot do šole. Približno polovico manj časa pa so do šole potrebovali učenci iz Kaplje vasi, ki so na pot krenili kasneje. Vse udeležence pešbusa je pod novim nadstreškom pred vhodom v šolo čakala stojnica z nagrado za sodelovanje v akciji. Enako tudi tiste, ki so se v šolo pripeljali s kolesom. S prerezom traku namenu simbolično predali sistem Kolesce (šest električnih koles). Teden mobilnosti tudi v Žalcu T. T. Najdaljšo pot je prehodila skupina iz Matk in Šešč. L. K. Občina Žalec je skupaj s Fakulteto za logistiko Univerze v Mariboru kot glavnim organizatorjem in koordinatorjem dogodkov že osmo leto pripravila številne aktivnosti v okviru evropskega tedna mobilnosti. Dan zdrave mobilnosti, dan brez avtomobila in aktivnosti ob zapori ceste, trajnostno v službo, bodimo aktivno mobilni, kokoška Rozi in Beli zajček – to je le nekaj aktivnosti, ki so jih organizirali v Žalcu z namenom ozaveščati o pomenu trajnostne mobilnosti. Na aktivnostih in dogodkih so sodelovali otroci iz žalskih vrtcev in šolarji v osnovnih šolah, ki so preko spreminjanja svojih potovalnih navad vplivali tudi na starše in skrbnike. Za odrasle in starejše pa so na delavnicah, okroglih mizah, izletih in družabnih srečanjih v skladu z letošnjim sloganom »trajnostno povezani« oblikovali nove potovalne navade v smeri trajnostne mobilnosti. Vsako leto občina v okviru teh aktivnosti poskrbi tudi za trajne ukrepe. Letos so z novimi tablami opremili postajališča šolskega avtobusa in s tem še okrepili varnost otrok, ki trajnostno potujejo v šolo. HITER in UGODEN SERVIS • • • • AUTOMOWER-jev MOTORNIH ŽAG in KOS KOSILNIC VRTNIH TRAKTORJEV 03 777 14 23 ali 051 665 566 | www.uniforest.si Ob koncu evropskega tedna mobilnosti so otroci med drugim na Šlandrovem trgu v Žalcu spoznali delo policistov. 8 OSREDNJE TEME ŠT. 9 I september 2022 Marko Magajne iz Galerije okusov, Novo Celje (levo) s pomočnikom je svojo jed začinil s hmeljem. Obisk je bil kljub grožnjam z neba odličen. Vrhunska kulinarika in srečanje fontan BINA PLAZNIK Predstavile so se Vinska fontana Marezige, Fontana vin – Vodole, Vinska fontana Izvir cvička in edina pivska, domača Fontana piv Zeleno zlato, za kulinarične užitke pa so poskrbeli JRE chefi. V soboto, 10. septembra, je bilo pri Fontani piv Zeleno zlato srečanje slovenskih fontan, ki ga je organiziral ZKŠT Žalec v okviru občinskega praznika. Od 6. septembra 2016, ko je ob občinskem prazniku svoje pipe dvignila prva žalska pivska fontana, je po Sloveniji nastalo kar nekaj fontan, ki se v Žalcu srečujejo od leta 2019. Vzporedno je obiskovalce razveseljevala kulinarična prireditev Vrhunsko z vrhunskim. Predstavniki fontan so se strinjali, da gre za odlično predstavitev in sodelovanje. Karmen Dolenšek iz Vinske fontane Izvir cvička je povedala: »Zdi se mi, da je res pomembno, da se povezujemo in si nismo le konkurenca. Moramo predstavljati slovensko kulturo in ljubezen do slovenskega, do tega, kar imamo. Žalčani so pokazali, da tudi to cenijo. Naš cviček je dober, prav je, da se ga pozna.« Gregor Miklavčič, predstavnik prve vinske fontane v Sloveniji iz Marezig, je povedal, da so imeli tokrat poudarek na vinskih koktejlih. Predstavili so tudi svojo razširjeno ponudbo izdelkov pod blagovno znamko Dežela refoška, ki vsi vsebu- jejo refošk: čokolada, milo, kozmetika ter testenine z refoškom: »Najbolj priljubljeni med Žalčani so naša pašta in koktejli.« Bogdan Mak s posestva Sončni raj Vodole je povedal: »Letos smo tukaj že tretje leto. Pred tremi leti smo tudi pričeli z zgodbo Vinske fontane na Vodolah. Dogodek v Žalcu predstavlja vizijo tega, kako se moramo povezovati, saj je v povezovanju moč. Ponujamo najboljša lokalna vina, na naši kmetiji pa se dogaja še marsikaj. Vabimo ljudi, da nas obiščejo. Odziv Žalčanov je zelo dober. Vse fontane pa vseskozi pripravljamo nove programe sodelovanja.« Na kulinarični prireditvi Vrhunsko z vrhunskim, ki je bila del srečanja fontan, potem ko je svojo žalsko Karmen Dolenšek iz Vinske fontane Izvir cvička AQUAstay zbiralniki za vodo Med obiskovalci priljubljeni vinski koktejl ter sladica z refoškom iz Marezig. Zagotovite si lastno zalogo vode. Privarčujte z zbiranjem deževnice! do 50.000 L 03 713 14 20 www.zagozen.si www.eshop-zagozen.si Marko Pavčnik iz Pavusa z Gradu Tabor, Laško premiero doživela maja skupaj s prireditvijo Naj piva Slovenije, so izbrane menije pripravljali odlični JRE chefi. Marko Magajne iz Galerije okusov Novo Celje je pripravil goveja prsa »brisket«, čebulno pletenico, vložene beluše, pivsko omako in hmeljevo majonezo, o odzivu obiskovalcev pa je povedal: »Danes je obisk podoben kot nazadnje in je prinesel prepoznavnost višje kulinarike tudi na veselice.« Spoznali smo lahko Marka Pavčnika iz Pavusa z Gradu Tabor iz Laškega. Brbončice obiskovalcev je razvesel- Ago Špacapan iz Špacapanove hiše iz Komna jeval s klobaso s pivom in hmeljem, brioš štručko, pivovo žar in čedar omako ter solato. Povedal je, da se z veseljem vrača na ta dogodek: »Tukaj smo se že predstavili. Če bi nazadnje ne bilo fajn, potem danes ne bi bil tukaj. Rad sodelujem na lokalnih dogodkih. Dobro se razumemo tudi z Galerijo okusov, zato smo veseli, da na tem dogodku lahko združujemo delo z zabavo.« Tretji chef je bil Ago Špacapan iz Špacapanove hiše iz Komna in je za ljubitelje vrhunske kulinarike pripravil melancan, mlad Zidaričev kravji sir, paradižnik, Špacapanovo panceto ter čips polente in paradižnika. Komentiral je: »Prvič se predstavljamo tukaj v Žalcu. Luštno je. Pred- OSREDNJE TEME ŠT. 9 I september 2022 9 Pesniška nagrada Franciju Novaku BINA PLAZNIK Na 5. razpis za pesniško nagrado Fanny Haussmann je prispelo 72 prijav, med njimi so jih za nagrado nominirali pet. je povlekel nekaj vzporednic med dvema pomembnima ustvarjalkama za slovenski prostor – Lili Novy in Fanny Haussmann, saj da »sta se obe odpovedali nemščini in kot svoje izrazno sredstvo sprejeli slovenščino«. Prav tako je opozoril na podobnost poezije in znanosti ter povedal, da je »poezija diskurz, ki premaguje tisto, kar je zelo težavno, in v svojem bistvu združuje prepoznavo sveta ter je na nek način po vrednosti spoznanih zmožnosti enaka znanosti; znanost in poezija torej nista tako oddaljeni, kot se zdi«. Revijo je predstavila urednica Marija Končina, o pesniški nagradi in natečaju pa je spregovoril odgovorni urednik revije Vpogled dr. Zoran Pevec. Nagrado je letošnjemu prejemniku Franciju Novaku podelil župan Občine Žalec Janko Kos skupaj z Zoranom Pevcem. Prejemnik se je iskreno zahvalil. Večer sta glasbeno obogatila flavtist- Dejan Vunjak z Brendijevimi barabami ter nalezljivo dobro voljo. stavljamo drugačno kulinariko na enostavnem festivalu ter približujemo svojo hrano širši publiki. Nimamo posebnih pričakovanj. Pomembno je, da predstavimo svoje okuse.« Za glasbeno popestritev, ki jo je nekoliko skrajšala nevihta z močnim deževjem, je poskrbel Dejan Vunjak z Brendijevimi barabami, dogodek pa je moderirala Martina Plankelj Švab. Na srečanju fontan in vrhunske kulinarike sta s pivom domače fontane nazdravila aktualna hmeljska princesa in hmeljarski starešina. Letošnji prejemnik nagrade Fanny Haussmann: Franci Novak za sklop pesmi Vlak Grosuplje–Kočevje. 22. septembra so v Dvorcu Novo Celje predstavili 24. številko revije za književnost in kulturo Vpogled ter podelili pesniško nagrado Fanny Haussmann. Letošnji prejemnik je Franci Novak za sklop pesmi »Vlak Grosuplje–Kočevje«. »Na peti razpis za pesniško nagrado je prispelo 72 prispevkov. Veliko je bilo zelo kvalitetnih na slovenistki Lidija Koceli in Marija Končina, lanski zmagovalec Matjaž Pikalo ter dr. Zoran Pevec, pesnik in literarni kritik. Letošnji nominiranke in nominiranci so bili: Cvetka Bevc za ciklus pesmi Vivat membra quaelibet … Vivant et mulieres – Spomini na učna leta, Miljana Cunta za Ikone vsakdana, Vesna Šare za pesniški cikel Ogorki, Andraž Polič za Dušo Odgovorni urednik revije Vpogled dr. Zoran Pevec Naročnik: Mladinski center Žalec, Aškerčeva 13, Žalec Bogdan Mak s posestva Sončni raj Vodole v pogovoru z moderatorko dogodka. Nominiranke in nominiranci ter zmagovalec pesniškega natečaja (od leve proti desni): Vesna Šare, Andraž Polič, Miljana Cunta, Cvetka Bevc in Franci Novak različnih pesniških ravneh, od motivno-tematskih do retoričnih figur in inovativnega besedišča,« je med drugim povedal dr. Zoran Pevec, odgovorni urednik revije Vpogled. Strokovno komisijo so sestavljali: in Telo ter Franci Novak za Vlak Grosuplje– Kočevje. Slavnostni govornik na dogodku je bil Dušan Merc, slovenski pisatelj in učitelj ter dolgoletni osnovnošolski ravnatelj. Med drugim Dušan Merc, slavnostni govornik ka Nina Fajfar Baša in kitarist Matic Dolenc, ki oba poučujeta na glasbeni šoli Risto Savin Žalec. Program je povezovala Lidija Koceli. 10 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 9 I september 2022 Regionalni forum Financ v Žalcu L. KOLAR L. K., D. N. V obdobju, ko tridesetletnico beleži časnik Finance, je na spodnjesavinjski regionalni oder povabil uspešna družinska podjetja iz Spodnje Savinjske doline Tehnos, Kronoterm in Šotori Petre, ki ravno tako beležijo podobno obdobje poslovanja. V Domu II. slovenskega tabora Žalec je 20. septembra potekal peti letošnji regionalni forum pod naslovom Z ureditvijo vodotoka Savinje do novega razvojnega zagona, ki ga je organiziral časnik Finance, gostila pa Občina Žalec. Bolj kot povezavo med ureditvijo vodotoka in razvojnim zamahom pa so na odru kulturnega hrama predstavili uspešna podjetja, njihovo spopadanje v času draženja cen energentov in surovin, pa tudi ob pomanjkanju surovin za poslovanje, in razumevanje za njihovo poslovanje v lokalnem okolju. Na drugi strani pa so predstavniki pristojnih inštitucij in lokalne skupnosti predstavili aktivnosti na področju urejanja vodotoka Savinje in poplavne varnosti na tem območju. – mislim, tega od dividend, vse vrnemo v podjetje.« Anton Kisovar ima naslednike za vodenje podjetja v družini, zato o prodaji podjetja ne razmišlja. Povedal je tudi, da moraš ob dobri blagovni znamki, mnogo odrekanja in denarja za uspešno zgodbo imeti tudi srečo, zelo pa je pomemben tudi tim ljudi, ki si ga ustvariš. O tem, kako iz nič ustvariš svetovno znano blagovno znamko, pa je dejal: »Odločiti se moraš in moraš verjeti. Ko enkrat verjameš, boš lažje prepričal tudi druge. Kot je dejal Slomšek, da če sam ne goriš, se tudi drugi ne morejo vneti. Če torej verjameš v svoj proizvod, te ne more ustaviti skoraj nič …« Tehnos prodaja na treh kontinentih, v Evropi, Aziji in Ameriki (Kanada). Nekaj težav, kot večina podjetij sedaj, imajo z dobavo materialov in z vse višjimi Anton Kisovar (desno) v pogovoru s Petrom Franklom: “Vse smo rešili, bomo še to.” V Žalcu so predstavniki časnika Finance ob sodelovanju z Občino Žalec in gostiteljem foruma županom Jankom Kosom gostili predstavnike podjetij Kronoterm, Tehnos in Šotori Petre (vsem je skupna uspešnost, da so družinska podjetja in da se v tem obdobju gibljejo okrog tridesetletnice poslovanja, to obletnico pa beleži tudi časnik Finance) ter predstavnike lokalnih skupnosti in državnih inštitucij. Uvodni nagovor je opravil direktor in glavni urednik Financ Peter Frankl, zbrane pa je pozdravil tudi župan občine gostiteljice Janko Kos. Slednji je kasneje v pogovoru z Jano Petkovšek Štakul spregovoril o razvojnih izzivih Občine Žalec, od razvoja poslovnih con in turizma do najnovejše investicije, nakupa Hotela Žalec, ter poudaril, da si v Žalcu želijo uravnoteženega razvoja občine na vseh področjih. Na temo poplavne varnosti in urejanja vodotoka Savinje je spregovoril državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, pristojen za vode, mag. Matej Skočir. Povedal je, da je porečje Savinjske med poplavno najbolj izpostavljenimi območji v Sloveniji. Tehnos v turbulentnih časih O globalnih uspehih in izzivih žalske gazele Tehnos, ki ima okrog 25 milijonov evrov prihodkov, od tega pa je vsak deseti evro dobiček, se je z direktorjem Tehnosa Antonom Kisovarjem pogovarjal Peter Frankl. Anton Kisovar je kot pogoje za uspeh v podjetništvu navedel: »Najprej moraš spoštovati sam sebe, šele če spoštuješ sebe, spoštuješ tudi druge. Drugič, obnašati se moraš etično, če se tako ne obnašaš, imaš več lukenj v poslu.« Glede dobička pa: »Mi, pravi podjetniki, ga ne poznamo stroški, največjo težo pa ima zanje še vedno evropski trg, pove Anton Kisovar: »Ker so najbližje.« Kisovar pove, da letos in drugo leto še ne bo težav, potem pa pričakuje upad prometa. Res pa je treba počakati, kaj se bo zgodilo, sploh ker vse skrbi dvigovanje cen energentov: »Nobeno podjetje ne more tako dvigniti cen svojih izdelkov, kot so se dvignile cene materiala in energije.« Ob tem pove, da ne more razumeti Evrope, da tega združena ne ustavi, saj je ocena, da naj bi imeli špekulanti od tega 140 milijard evrov profita, to pa plačuje zdravi del evropskega gospodarstva. V Tehnosu zdaj pripravljajo bilance vsak mesec, da spremljajo, kaj se dogaja, in da lahko odreagirajo sproti. Opažajo na primer, da se je rast cen materiala v zadnjem kvartalu nekoliko ustavila, se je pa ponovno začel dražiti kapital, višajo se obresti. Tudi glede dviga cen ima Kisovar mešane občutke: »Če preveč dvigneš, če si nad ostalo konkurenco, lahko padeš. Če jo premalo dvigneš in pride do recesije, je sploh ne boš več mogel dvigniti. Na trgu postaviti pravo ceno pomeni veliko znanja in veliko občutka.« Na vprašanje, kako napoveduje prihodnost, potem ko smo imeli eno krizo, koronavirus, pa energetsko krizo, Anton Kisovar preprosto odgovori: »Vse smo rešili, bomo še to!« Jana Petkovšek Štakul v pogovoru z Anemari Petre Aubreht. – kar je že bilo na ravni leta 2019, torej pred korono – in po obdobju omejitev zaradi covida za njihovo dejavnost, ki jo v veliki meri pogojujejo prireditve, lep uspeh. »Če bi imeli več monterjev, bi lahko naredili še enkrat več,« pove Anemari Petre Aubreht in doda, da se pozna, ker želijo njihove stranke nadomestiti izgubljene prireditve in aktivnosti, zato je povpraševanje po njihovih šotorih in halah še večje. Omeni pa aktualen problem, s katerim s sooča večina podjetij, pomanjkanje kadra na trgu. Sicer jim uspeva z dolgoletnimi zvestimi sodelavci in dobrimi partnerji, ki so jih pravočasno zalagali z materialom, je pa pomembno tudi negovanje partnerstev s kupci. O odnosu z lokalnim okoljem, Občino Vransko, kjer imajo svoje prostore sedaj, in drugimi pa je povedala: »Naše podjetje ima svoje začetke v Žalcu in zelo smo hvaležni tej občini, ker nas spremlja od vsega začetka. Ker pa smo potrebovali večje kapacitete, se je takrat pokazala priložnost na Vranskem. Tudi tam so nas zelo lepo sprejeli in domače se počutimo tudi sedaj, čeprav se vsak dan vračamo v Žalec. Dobro sodelovanje z vsemi se pozna, pozna se tudi, da v vsej Spodnji Savinjski dolini veliko naredijo skupaj. Mi imamo trenutno z Občino Žalec, ZKŠT Žalec skupen projekt Savinjski Oktoberfest, že šesti po vrsti.« Na vprašanje, kaj pa moraš narediti prav, da se lahko veseliš dobrega rezultata, je Anemari Petre Aubreht povedala: »Najprej delo. Trdo moraš delati. Potem, kakor pravi moj oče, ki skrbi za finance in od kogar sem se veliko naučila, se moraš zavedati, da plače ne daje delodajalec, ampak jih dajejo kupci.« Sicer so dosegli tudi dobro plačilno disciplino, morda pa bi si želeli še, da bi to še nekoliko izboljšali partnerji iz javne sfere. O tem, kako naprej, je dejala: »Počasi in z gotovostjo.« Ob tem je dodala, da je že druga generacija v družinskem podjetju in ima vizijo ne le za dve leti, ampak že za 30 let, verjame pa, da jim bo z vztrajnostjo uspelo tudi v prihodnje. Kronoterm letos 2,5-krat več Jana Petkovšek Štakul je k pogovoru povabila tudi direktorja in lastnika družinskega podjetja Kronoterm Bogdana Kronovška. Kronoterm letos praznuje 30-letnico, leto 2022 pa bo zanje rekordno – ustvarili bodo 31 milijonov evrov prihodkov, kar pomeni, da je podjetje v zadnjih petih letih zraslo za skoraj 2,5-krat. Z naročili so zasedeni do spomladi Bogdan Kronovšek (desno): “Material naročujemo za leto in pol, celo dve leti v naprej.” prihodnje leto. Pesti jih stiska zaradi premalo skladiščnega prostora, zato se pospešeno pripravljajo na rešitev vseh kapacitet. Trenutno imajo 113 zaposlenih in še bi jih lahko zaposlili, a bolj kot pomanjkanje kadrov jih pesti pomanjkanje materialov in sestavnih delov za toplotne črpalke. Kar tretjina ljudi pri njih dela v razvoju, nasploh pa veliko stavijo na zaposlene: »Veliko je treba delati na medosebnih odnosih in biti iskren, ker je potem lažje vsem. Kar pa zadeva kader, smo skoraj polovico Šotori Petre po epidemiji koronavirusa rekordno Urednica rubrik in prilog Jana Petkovšek Štakul je o dobrih praksah spregovorila z izvršno direktorico podjetja Šotori Petre Anemari Petre Aubreht. V podjetju z 29 zaposlenimi za letos napovedujejo med šest in sedem milijonov evrov, kar je po lanskih dobrih petih milijonih evrov vseh zaposlenih dobili preko dijaškega ali študentskega dela. Tudi po koncu tega so se mnogi odločili ostati pri nas in so rasli s podjetjem. Kakšne šole, fakultete, ki bi učila točno to, kar mi počnemo, ni, zato mi izšolamo vse, ki pridejo k nam, za tisto, kar potrebujemo.« Kronoterm v tem smislu sodeluje s šolami, z velenjskim in celjskim srednješolskim centrom, da lahko dijaki pri njih opravljajo obvezno prakso. O tem, ali so se ob postavljanju nove energetske strategije države ob nedavnem obisku predsednika vlade dr. Goloba in ministra Vebra pogovarjali o njihovih produktih, toplotnih črpalkah, pa je povedal, da oba kot uporabnika zelo dobro poznata toplotne črpalke, saj jih imata oba zasebno že vrsto let: »Sicer pa smo se pogovarjali, da imamo v Sloveniji odlično priložnost, da področje ogrevanja dobro razogljičimo, tehnologija toplotnih črpalk pa pri tem zelo dobro pomaga. V okolju, v zraku, v zemlji, v podtalnici imamo v izobilju toplote, s toplotnimi črpalkami jo znamo izkoriščati, zato pa potrebujemo nekaj električne energije, ki pa jo tudi sami proizvajamo.« Glede sodelovanja z župani v lokalnih okoljih, kjer delujejo, je povedal, da rastejo skupaj z občinami. Včasih Kronoterm prehiteva, ampak: »Zelo smo vpeti v lokalno Regionalni forum so odprli s sprostitvenimi vajami, ki so nasmejale vse udeležence. skupnost, tudi odvisni od nje, pogosto pa si želimo, da bi se okolje hitreje odzivalo.« Kronoterm bo rasel za četrtino glede na leto poprej, letošnje leto bo rekordno, a skrbi jih pomanjkanje materiala, čeprav imajo stalne dobavitelje, ki širijo proizvodne kapacitete: »Mi naročamo ves material za leto in pol, celo dve leti vnaprej.« Regionalno srečanje so zaključili z okroglo mizo, ki jo je vodil novinar in urednik priloge Financ Okolje & ekologija. Na vprašanje, kaj pridobijo s protipoplavnimi ukrepi gospodarstvo, kmetijstvo in družba, so vsak s svojega zornega kota poskušali odgovoriti direktor Direkcije RS za vode Roman Kramer, direktor Razvojne agencije Savinja Stojan Praprotnik, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Darij Krajčič in podžupanja Občine Braslovče Urša Hozjan. V vmesnih minutah je o zavarovanju kibernetske zaščite za mala in srednje velika podjetja spregovoril Matjaž Zakošek iz Zavarovalnice Triglav, direktorica Alias Plusa Urša Piculin Tancuš pa je predstavila aktualne razpise za povratna in nepovratna sredstva. PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 9 I september 2022 11 V 30 letih 100.000 okolju prijaznih naprav T. TAVČAR Ob tridesetletnici podjetja sta Kronoterm obiskala tudi predsednik vlade dr. Robert Golob in minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer. Podjetje Kronoterm z Gomilskega je sredi septembra obeležilo 30. obletnico delovanja. V tem obdobju je proizvedlo skoraj sto tisoč okolju prijaznih naprav, ki jih izvaža na 18 evropskih trgov. Zaposluje 120 delavcev, od katerih je skoraj petina zaposlenih v razvoju. Jubilej je podjetje praznovalo z vsemi povedal direktor podjetja Bogdan Kronovšek, ki je vodenje podjetja od očeta prevzel leta 2010. »Niti v sanjah si nisem predstavljal, da bom lahko glede na svoje stanje kdaj koristen sebi, kaj šele družini, 120 sodelavcem, partnerjem, tisoče uporabnikom, družbi in planetu. In ta občutek mi omogoča Kronoterm,« področju ogrevanja. Predsednik vlade je ob obisku povedal: »Rad bi čestital vsem zaposlenim, tudi vodstvu podjetja Kronoterm za vse dosežke v zadnjih 30 letih. Ne čestitam samo kot predsednik vlade, ampak predvsem kot zadovoljna stranka, kot zelo zadovoljna stranka. So dejansko najboljši, ne samo najboljši v Sloveniji, ampak tudi širom po Evropi. Z velikim veseljem sedaj v novi funkciji prihajam v taka podjetja, ki imajo na eni strani družinsko tradicijo, po drugi strani pa so med najboljšimi v Evropi. Če bi bila cela Slovenija taka, potem bi nam bilo bistveno lažje.« Dogodek so sklenili z nastopom Vlada Kreslina s skupino Mali bogovi ter z zabavnim vložkom Klemna Domači in tuji partnerji ter novinarji so si ob jubileju ogledali, kako nastajajo toplotne črpalke v Kronotermu. Slakonje s spremljevalno skupino. Zbrani so lahko okušali najrazlične- Predsednik vlade dr. Robert Golob in minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer med obiskom v podjetju Kronoterm. sodelavci in v družbi poslovnih partnerjev iz Slovenije in tujine. Dan pred glavno slovesnostjo sta podjetje obiskala predsednik vlade dr. Robert Golob in minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer. Podjetje je leta 1990 ustanovil Rudi Kronovšek, medtem ko njegovi razvojni dosežki segajo v 70. leta prejšnjega stoletja. Leta 1976 je razvil prvo sanitarno toplotno črpalko v podjetju, v katerem je bil takrat zaposlen. V tridesetih letih je podjetje, ki se je sprva imenovalo Termo-tehnika, postalo vodilni proizvajalec toplotnih črpalk v Sloveniji. »S svojim znanjem, izkušnjami in navdušenjem premikamo meje ter postavljamo nove trende na področju zelenega in varčnega ogrevanja ter hlajenja prihodnosti. In to na način, da smo zadovoljni vsi vpleteni – partnerji, uporabniki, zaposleni, lastniki in planet,« je v slavnostnem govoru je v čustvenem govoru povedal Bogdan Kronovšek. Podjetje iz Savinjske doline pušča velik pečat v regiji in širše, ne samo zaradi zaposlovanja in podpiranja slovenskega gospodarstva, ampak tudi kot ambasador kampanje: »I feel Slovenia. Green. Creative. Smart.« Je podjetje, ki mu ni vseeno za okolje, v katerem delujejo, in za ljudi. Na dogodku so Krambergerjevemu skladu izročili bon z donacijo v vrednosti 8.000 evrov. V imenu sklada je darilni bon prevzel Bojan Budja, odgovorni urednik časopisa Slovenske novice, v okviru katerega je nastala pobuda za ustanovitev Sklada Ivana Krambergerja. Direktor Kronoterma Bogdan Kronovšek je dan pred slovesnostjo ob tridesetletnici gostil predsednika vlade dr. Roberta Goloba ter ministra za infrastrukturo mag. Bojana Kumra. Z njima je spregovoril tudi o energetski strategiji Slovenije na Dr. Robert Golob in Bogdan Kronovšek na ogledu proizvodnje Kronoterma. jše gastronomske specialitete, se sprehodili ob galeriji spominov ter ustvarjali nove spomine v kotičku s tematiko Vojne zvezd in s futuristično podobo toplotne črpalke ADAPT. Znanstvenofantastična tematika je direktorju Kronoterma izredno blizu, obenem pa simbolično predstavlja prihodnost toplotnih črpalk ter tudi možnosti različnega dizajna običajno precej oblikovno nevtralnih in nevpadljivih ogrevalnih naprav. In kako je z načrti Kronoterma v prihodnje? Kot so povedali, načrtujejo gradnjo novega parkirišča, dve novi skladiščni hali ter nov proizvodni obrat. Prizadevajo si, da bi čim prej ugodili številnim kupcem po Evropi, ki čakajo in si želijo njihovih kakovostnih toplotnih črpalk, ter tako povečali svoj pečat na področju okolju prijaznega ogrevanja. SIP experience center spomladi T. TAVČAR SIP, T. T. V novi zgradbi bodo razstavni prostor, kongresni in trening center ter pisarne za zaposlene. Naročnik: Kronoterm, d. o. o., Trnava 5e, Gomilsko Gradnja experience centra let topline Ob glavni cesti v Šempetru se je spomladi letos začela gradnja največjega poslovnega objekta v dolini. SIP, podjetje, ki na tem mestu domuje že skoraj 70 let in vztrajno piše zgodbo uspešnega razvijalca in proizvajalca kmetijske mehanizacije, posodablja in povečuje poslovne prostore. SIP se je v zadnjem desetletju iz razvijalca in proizvajalca razmeroma široke palete kmetijske mehanizacije prelevil v specialista na področju robustnih kosilnic, obračalnikov in zgrabljalnikov ter sledi viziji postati vodilni specialist na svojem področju. »Mesto vodilnega igralca seveda gradi z izdelki, a višje, kot so SIP stroji na lestvici zaželenosti, večja so pričakovanja glede vseh izkušenj, ki gradijo znamko SIP. Poleg strojev je za SIP najpomembnejše marketinško orodje tovarna. Sodobno opremljena proizvodnja pri kupcih zbuja zaupanje, ker pa je kupcev vse več, je tudi obiskov in ogledov vse več, usposabljanja novih partnerjev je več in pričakovanja vseh rastejo,« so sporočili iz SIP-a. Tudi število zaposlenih se je povečalo, zato je letos na vrsto prišla nova, velika naložba v širitev in posodobitev. V novem poslovnem prostoru bodo svoje mesto dobili sodoben razstavni prostor, ki bo s steklenimi stenami ponujal ogled mehanizacije tudi s ceste in bosta vanj vabljeni poslovna in širša javnost, kongresni in trening center, namenjen poslovnim partnerjem, ter pisarniški del za SIP-ovo ekipo. Hkrati s postavitvijo novega objekta SIP prenavlja tudi dele podjetja, ki jih s ceste manj opazimo. V naslednjih tednih in mesecih bodo potekali še ureditev parkirnih mest za zaposlene, prenova jedilnice in trgovine nadomestnih delov. SIP experience center bo predvidoma svoja vrata odprl spomladi 2023, prenova obstoječih poslovnih prostorov pa se bo nadaljevala do konca leta. Koliko bo investicija stala, pa nam v SIP-u niso želeli zaupati. 12 PODJETNIŠTVO IN TURIZEM ŠT. 9 I september 2022 Odelo odprlo vrata Nova znanja, dobre prakse, delavnice D. NARAGLAV Dneva odprtih vrat se je udeležilo okoli 900 obiskovalcev, ki so si lahko ogledali proizvodne in logistične prostore. Podjetje Odelo Slovenija iz Prebolda, ki trenutno zaposluje nekaj več kot 1500 delavcev in je leto 2021 zaključilo s 180 milijoni evrov prometa, je v soboto, 17. septembra, pripravilo dan odprtih vrat. Obiskovalce sta uvodoma nagovorila lastnik skupine Odelo Ahmet bodo omogočile delno samooskrbo, poleg tega so namestili polnilno postajo za električna vozila, v proizvodnji pa razvijajo proces ponovne uporabe granulata. Družinski člani zaposlenih, njihovi prijatelji, znanci, Odelovi poslovni partnerji, krajani Prebolda in številni drugi obiskovalci so se nato v okviru Udeleženci med spoznavanjem proizvodnje in logistik. Bayraktar in področni direktor podjetja Odelo Slovenija Borut Kocbek, zaigral pa je tudi Pihalni orkester Prebold. Ahmet Bayraktar se je v svojem nagovoru zahvalil vsem zaposlenim za uspešno delo ter s tem za rast in razvoj podjetja. Direktor Borut Kocbek pa je poudaril, da v Odelu Slovenija sledijo tudi trendom prehoda na obnovljivo energijo. V avgustu so namreč pričeli s postavitvijo solarnih celic, ki jim organiziranega vodenega ogleda po posameznih točkah seznanili s procesi izdelovanja zadnjih luči za avtomobilsko industrijo. Obiskovalci so lahko občudovali razstavo avtomobilov premium znamk MercedesBenz, BMW in Audi, med njimi tudi modele, ki jih na naših cestah zelo redko srečamo. Posebno pozornost so namenili predstavitvi varstva pri delu in gasilskega društva PIGD Odelo Prebold, ki skrbi za požarno varnost v podjetju. Animacijski program je navduševal najmlajše, ki so uživali v barvanju panjskih končnic za Odelov čebelnjak, zunaj pod šotorom pa so se preizkusili v vožnji avtomobilčkov ter poznavanju cestnoprometnih predpisov. Odrasli so lahko preizkusili pijana očala in simulator prevračanja pod okriljem Centra varne vožnje. Direktor Odela Slovenija Borut Kocbek je za Utrip povedal tudi, kako na poslovanje vplivata vojna v Ukrajini in draženje energentov ter surovin: »Turbulentni časi so v avtomobilski industriji prisotni od izbruha epidemije covid-19 v začetku leta 2020, tako da to leto ne prinaša večjih posebnosti, le izzivi so se spremenili, tem pa se prilagajamo sproti. Proizvodnja in prodaja sta bili v prvem polletju na zadovoljivi ravni. Skrbi nam povzroča predvsem draga električna energija, ki se je v primerjavi s preteklimi leti izjemno podražila. Te podražitve bodo nedvomno imele velik vpliv na letošnji poslovni izid. Proti temu se borimo na različne načine – programi zmanjšanja porabe el. energije v podjetju, instalacija 1 MW sončne elektrarne na streho podjetja, ki ravno poteka, o višjih cenah pa se dogovarjamo s kupci. Ker pa so trenutne cene elektrike popolnoma nesorazmerne, menim, da je potrebna odločna intervencija države, saj energijsko intenzivni del gospodarstva takšnih cen ne more in ne sme prenesti na kupce in potrošnike.« Naročnik: Občina Žalec za Svetniško skupino SD v OS OŽ ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, Žalec Odelo je eden vodilnih avtomobilskih dobaviteljev na področju svetlobnih sistemov za proizvajalce vozil premium razreda, kot so družbe BMW, Mercedes-Benz, Audi in druge. V letu 2019 je skupina Odelo ustvarila 418 milijonov evrov prometa in trenutno zaposluje približno 3.500 ljudi. Sedež za raziskave in razvoj deluje v Stuttgartu v Nemčiji, operativni sedež pa je v Bursi v Turčiji. Skupina je s svojimi podružnicami prisotna v Turčiji, Sloveniji, Nemčiji, Bolgariji, Mehiki in na Kitajskem. T. TAVČAR V sredo, 21. septembra, je UPI – ljudska univerza Žalec v žalskem Ekomuzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije pripravila dogodek, s katerim je širšo javnost seznanila z rezultati petih mednarodnih projektov, ki se zaključujejo še v tem letu in so sofinancirani iz programa Erasmus+. Zbrane je nagovorila direktorica Franja Centrih in poudarila pomen mednarodnega sodelovanja z različnimi partnerji tako doma kot po Evropi. Čeprav se je zgodba o mednarodnem sodelovanju na UPI-ju začela leta 2004, pa je mednarodno sodelovanje razcvet doživelo po letu 2016. V istem letu je UPI – ljudska univerza Žalec postala ustanovna članica Evropske organizacije za digitalni razvoj na področju Franja Centrih med uvodnim nagovorom izobraževanja Dlearn. Od takrat je UPI Žalec sodelovala ali bila nosilka v preko 20 mednarodnih projektih. Nova znanja in dobre prakse si delijo z več kot 50 partnerskimi organizacijami iz 26 držav. Vodje petih projektov so na dogodku predstavile njihovo vsebino. Ukvarjali so se z zanimivimi tematikami, kot so motivacija ranljivih ciljnih skupin, novičarska pismenost in razvoj kritičnega mišljenja, izmenjava dobrih praks na področju mentorstva, potencial podeželja na področju turizma in podjetništva ter osebna »blagovna« znamka. Zaključni dogodek so sklenili z delavnicami, na katerih so z gosti in prijavljenimi udeleženci podrobneje razpravljali o naštetih temah. PO DOLINI / IZ POLITIČNEGA ŽIVLJENJA ŠT. 9 I september 2022 13 Zbirajo podpise podpore L. KOLAR Ministri so si skupaj z žalskim županom in ekipo ogledali stanje najpomembnejših občinskih projektov na terenu. V Žalcu štirje ministri Konec meseca, natančneje 23. oktobra, se bomo ponovno podali na volišča, volili bomo namreč predsednika države. Do zaključka redakcije v ponedeljek je svoje kandidature vložilo pet kandidatov. Rok za vložitev kandidatur pa je današnji dan, torej 28. september. Dokončen seznam kandidatov bo po terminskem planu Državne volilne komisije znam najkasneje do 7. oktobra. Kot je znano, je kandidatka Gibanja Svoboda Marta Kos odstopila od kandidature, pa tudi od podpredsedniške funkcije v gibanju. Svoje kandidature za predsedniško tekmo so že vložili neodvisna kandidatka in odvetnica Nataša Pirc Musar, poslanec SDS in nekdanji zunanji minister Anže Logar, kočevski župan Vladimir Prebilič in glasbenik Gregor Bezenšek mlajši. Kot skupen kandidat SD in Gibanja Svoboda, ki se je odločilo za podporo po odstopu Marte Kos, se je pojavil tudi dr. Milan Brglez. Kandidaturo Mihe Kordiša je minuli vikend najavila tudi Levica. Ostali imajo čas še danes. V naslednji številki Utripa Savinjske doline, ki bo izšla 26. oktobra, bomo že objavili rezultate predsedniških volitev in tega, ali bo potreben drugi krog, kot ga napovedujejo, hkrati pa bomo že sredi volilne kampanje za lokalne volitve, ki bodo 20. novembra. Na njih bomo volili župane in člane občinskih svetov, člane krajevnih, vaških in mestnih skupnosti. Drugi krog volitev županov, kjer bo to potrebno, bo v nedeljo, 4. decembra. T. TAVČAR Konec avgusta so si podpredsednica Vlade RS in ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon, ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan, minister Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko dr. Aleksander Jevšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han, državni sekretarji in njihovi sodelavci na terenu ogledali najpomembnejše projekte v Občini Žalec, ki so v izvajanju. Terenskemu ogledu je sledil sestanek na Občini Žalec, kjer jim je župan Janko Kos z ekipo Občine Žalec in Razvojne agencije Savinja Žalec podrobneje predstavil razvojne in investicijske aktivnosti ter odprte projekte v Občini Žalec. Ti so: izvajanje operacij – dogovor za razvoj regij (DRR 2018–2023), izvajanje operacij – LAS – CLLD, sklad ESRR 2022– 2023, poplavna varnost Spodnje Savinjske doline, potreba po izgradnji kanalizacije v aglomeracijah Kasaze in Zabukovica, investicije na področju vzgoje in izobraževanja (JZP Vrtec Žalec zahod, vrtec Ponikva, nadzidava I. OŠ Žalec), investicije na področju športne infrastrukture (ureditev športnega parka v Žalcu, ureditev tribune), potrebe po investicijah na področju kulturne infrastrukture (park Rimska nekropola v Šempetru, Dvorec Novo Celje), investicije na področju kulturne infrastrukture in mladinske turistične dejavnosti (Casino, Hotel Žalec), investicije na področju turistične dejavnosti (vodni park in resort Zeleno zlato HOPSLANDIA) in projekt podjetništva (SPOT svetovanje Savinjska, bilateralno sodelovanje, partnerska mesta). Župan Občine Žalec Janko Kos je izrazil zadovoljstvo ob obisku in poudaril pomen učinkovitega črpanja evropskih sredstev v novi finančni perspektivi. Aktualni predsednik mag. Boštjan Pražnikar (levo), predhodnik doc. dr. Miroslav Žaberl Predstavniki pobratenih občin o Žalcu Rotary club Žalec z novim predsednikom T. TAVČAR T. TAVČAR Jasmina Palurović, županja Kruševca Zdenka Zdenka Hamousova, županja Žatca Siniša Maksimović, namestnik predsednika skupščine Kruševac Ob letošnjem prazniku Občine Žalec so občino obiskali tudi nekateri predstavniki pobratenih mest Kruševac iz Srbije in Žatec iz Češke. O tem, kako kot dolgoletni partnerji vidijo Žalec, njegov razvoj in sodelovanje, so se pogovarjali s predstavniki občine in z direktorjem Razvojne agencije Savinja Stojanom Praprotnikom. Večinoma z zanimanjem spremljajo hiter razvoj in dosežke Žalca. Zdenka Hamousova, županja Žatca: »Žalec in njegovo partnersko zgodovino z Žatcem poznam zelo dobro, saj sem vanjo vključena že več kot deset let. Vsakič ko se srečamo, že izvajate ali pa imate v mislih novo idejo, nov projekt iz široke palete področij, ki jih pokrivate, kar je zelo lepo in obenem koristno tudi za nas. Vaš način dela je zelo sistematičen, vnaprej skrbno načrtovan za nekaj let in izvajan po korakih, da pridete do končnega cilja. Premišljen in vnaprej načrtovan pristop k trajnostnemu razvoju, ki je usmerjen k občini in občanom, je primeren tudi za nas, zato poskušamo dobre prakse uvajati tudi pri nas. Sodelovanje med partnerskimi mesti je zato še kako pomembno. Tako kot za Žalec je poleg področja javnega delovanja tudi za nas zelo pomembno tudi področje razvoja pogojev za gospodarstvo, še bolj pa področje hmeljarstva in pivovarstva – oboje nas označuje in povezuje že vrsto let. Želimo si nadaljevanja dobrega sodelovanja naših strokovnjakov vseh področij z vašimi, še posebej na področjih varovanja okolja, raziskav in skupnih projektov na področju hmeljarstva, pivovarstva in trajnostnega turizma v povezavi s tem. Tudi pri nas pa si želimo takšne promocije turizma, kot ste se je lotili pri vas, saj nas vaš pristop pri tem motivira.« Jasmina Palurović, županja Kruševca: »Leta 2016 sem se z Žalcem prvič v živo srečala ob odprtju nove fontane piv in bilo je fantastično. Od takrat ob vsakokratnem obisku opažamo veliko novosti in izboljšav za prebivalce vseh generacij Žalca, kar je jasna posledica dobrega dela strokovnih kadrov tako na področjih okoljskih in infrastrukturnih kot tudi socialnih in vzgojno-izobraževalnih projektov, ki jih vodi občina za izboljšanje pogojev bivanja in dela svojih občanov. Poleg medsebojnih obiskov predstavnikov dolgoletnih partnerskih mest, na katerih poleg mestnih struktur sodelujejo tudi predstavniki podpornega okolja, kot so razvojne agencije, poslovna združenja in društva, so se v preteklosti izvajali tudi projekti razvoja mesta Kruševca s prenosom dobrih praks iz vašega okolja. Vaš kraj in občina sta iz leta v leto lepša, vsakič se vse bolj čuti prijetna atmosfera bivanja in dela, ki bi jo želeli še vnaprej plemenititi s svojimi izkušnjami iz Kruševca. Zato vas ob tej priložnosti tudi povabim na obisk k nam, da poleg bogatitve turističnih vsebin razvijamo tudi medse- Na skupščini Rotary cluba Žalec, ki je potekala v ponedeljek, 12. septembra 2022, v Žalcu, so člani kluba potrdili novega predsednika. Dosedanji predsednik doc. dr. Miroslav Žaberl je predsedstvo predal Polzelanu mag. Boštjanu Pražnikarju. Mag. Pražnikar, direktor skupine Iskra ESV v Kranju, je predsedstvo prevzel za obdobje enega leta. V predstavitvi letnega programa je napovedal, da bo Rotary club Žalec tudi v tem letu organiziral tradicionalni dobrodelni koncert »Žarek upanja za otroški nasmeh«, v oktobru dobrodelni literarnoglasbeni večer na gradu Komenda na Polzeli in dobrodelno umetniško dražbo. Vsekakor pa bo klub deloval v predanosti humanitarni dejavnosti. bojne povezave na gospodarskem področju in področju družbenih dejavnosti, eni od drugih se lahko še mnogo naučimo. Pomembno nam je širiti sodelovanje med institucijami gospodarstva, tj. gospodarsko zbornico in klubom podjetnikov, ki so v preteklosti že uspešno vzpostavili sodelovanje med podjetniki.« Siniša Maksimović, namestnik predsednika skupščine Kruševac: »Z zadovoljstvom nadaljujem tradicionalne povezovalne aktivnosti med mestoma Kruševac in Žalec, kar počnem že več kot deset let oz. kar precejšen del svojega političnega delovanja. Pri tem sem spoznal mnoge čudovite ljudi v Žalcu, ki so pomemben del življenja Žalca, najbolj pa sem ponosen na že kar prijateljski odnos z županom Jankom Kosom, človekom z veliko energije in predanosti razvoju svoje občine. Vsakoletni obiski Žalca me vedno znova impresionirajo s širino napredka občine na vseh področjih, za vzor pa mi je tudi komunikacija župana s preprostimi vsakdanjimi ljudmi, s katerimi se pogovarja sproščeno na ulici, jih posluša, išče rešitve za njihove probleme in za vsakega najde čas. Naša nadaljnja naloga je povezovanje gospodarskih subjektov obeh dežel ter prenos znanja in dobrih praks v upravljanju mest oz. občin, ki smo jih po vašem vzoru in tudi vašo pomočjo uspešno implementirali pri nas v Kruševcu.« 14 PO DOLINI ŠT. 9 I september 2022 Športno druženje vojnih veteranov odslej Adijev memorial D. NARAGLAV Preboldski Gaj je bil tudi letos na prvo septembrsko soboto prizorišče športno-družabnega srečanja veteranov vseh treh domoljubnih veteranskih organizacij iz Spodnje Savinjske doline, ki so vključeni v Zvezo veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, v policijsko veteransko društvo Sever – odbor Žalec in v Zvezo združenj borcev za vrednote NOB Žalec. Največjo zaslugo za tovrstna srečanja ima lani umrli predsednik OO Zveze veteranov vojne za slovenijo Spodnje Savinjske doline Adi Vidmajer. Vse tri veteranske organizacije so se zato odločile, da se to srečanje poimenuje po njem, Pred začetkom pohoda pri gasilskem domu na Ponikvi Vse tri odbojkarske ekipe po končanem tekmovanju Ena od disciplin je vedno tudi streljanje z zračno puško. in tako je bilo že letošnje srečanje organizirano njemu v spomin. Pokrovitelj vsakoletnega srečanja je Občina Prebold, prostore in športne površine za druženje pa odstopi Društvo upokojencev Prebold, precej članov je namreč tudi vključenih v eno od veteranskih organizacij. Pred začetkom tekmovanj so zbrane pozdravili vsi trije predsedniki veteranskih organizacij Zdenko Terpin (ZVVS), Marjan Vodeb (ZB NOB) in Rado Gašperič iz društva Sever Žalec, ki je tokrat bilo na vrsti kot glavni organizator. Udeležence je nagovoril tudi župan Občine Prebold Vinko Debelak. Memoriala se je udeležila tudi družina Vidmajer z ženo Hedviko, hčerko Moniko in sinom Urošem, ki je udeležence pozdravil in nagovoril ter ob tem tudi izrazil zahvalo veteranskim organizacijam, da se njegovega očeta spominjajo na takšen način, saj sta zanj športno delovanje in družen- odbojki. V streljanju je pri moških zmagala ekipa Sever, najboljši pa je bil njihov član Jože Pavlič, pri ženskah je bila najboljša ekipa ZB Žalec, posamezno pa Olga Krajnc. V pikadu je pri moških zmagala ekipa Sever z najboljšim Jožetom Pavličem, pri ženskah je bila prva ekipa ZB Andraž s Tilko Kreslin na čelu, v šahu je zmagal Marjan Knez iz ZVVS, v tenisu Frenk Jurgec iz ZVVS. V balinanju je pri ženskah zmagala ekipa ZB Andraž, pri moških pa ekipa ZB Prebold. V odbojki so dominirali igralci ZVVS, ki so bili boljši od drugouvrščene ekipe ZB Prebold in ekipe Sever Žalec. Pokale vsem ekipam in posamezni- Tridesetič po obronkih Ponikve D. NARAGLAV Na jubilejnem pohodu so podelili priznanja domače planinske sekcije in Planinske zveze Slovenije. Planinska sekcija Ponikva, katere matično društvo je PD Žalec, je zadnjo avgustovsko soboto organizirala svoj tradicionalni pohod po obronkih Ponikve. Tokratni je bil jubilejni, 30. po vrsti, pohoda pa se je udeležilo okoli 150 pohodnikov. Traso pohoda organizatorji vsako leto malo spreminjajo. Letošnji pohod je potekal po severnem delu KS Ponikva. Začetek in zaključek pohoda je bil pri gasilskem domu Ponikva. Vmes so se podali do Špice, kjer je postavljeno planinsko zavetišče, nadaljevali pa preko gradiča v Podkraju do kmetije Trnavšek in preko Brezovega nazaj na Ponikvo. Na poti so se pohodniki lahko okrepčali s pecivom in pijačo. Na cilju pri gasilskem domu so pripravili kulturni program, ki ga je vodila članica UO PS Ponikva Tanja Vasle. Prisrčna sta bila Tilen in Žan v skeču Planinstvo je spet moderno. Program je popestrila pevska skupina Me in Podelitev pokalov za ekipe in medalj za posameznike (na sliki predstavniki ekip, ki so tekmovale v pikadu). je z veliko mero domoljubja pomenila način življenja in dela. V imenu DU Prebold je zbrane pozdravila še njihova predsednica Božena Kosu. Tudi letos so pripravili tekmovanja v streljanju z zračno puško, metanju pikada, balinanju, tenisu, šahu in kom so podelili predsedniki veteranskih organizacij, v imenu družine Vidmajer pa žena Hedvika. Po končanem uradnem delu se je delegacija poklonila Adiju Vidmajerju tudi na njegovem grobu. Predstavili novo žalsko razglednico T. TAVČAR Pripravili so predavanje in razstavo žalskih razglednic, še prej pa so bili uspešni na svetovni filatelistični razstavi v Torontu. Filatelistično društvo Žalec (FD) je pod naslovom »Septembra Žalec praznuje« pripravilo dva dogodka. Na Pošti Žalec so predstavili priložnostni poštni žig in osebno znamko, ki v kombinaciji z novo razglednico tvori »maksikarto«, v okviru domoznanskih večerov v Medobčinski splošni knjižnici Žalec pa so pripravili predavanje in priložnostno razstavo razglednic. Za celostno podobo in predavanje je poskrbel Veni Ferant, predsednik društva, ki je vsakemu obiskovalcu tudi podaril novo razglednico Žalca. Zbrane je uvodoma pozdravila vodja domoznanskega oddelka Splošne knjižnice Žalec Karmen Krže. Veni Ferant je obiskovalcem predstavil tudi nekaj letošnjih izjemnih uspehov Filatelističnega društva Žalec, ki združuje 40 članov. Med drugim je povedal: »Letos junija smo sodelovali na svetovni filatelistični razstavi v Torontu z mladinskim eksponatom z naslovom ‘Ribnik Vrbje’ ter zanj prejeli 91 točk in zlato medaljo, poleg tega pa še oznako BC (Best in Class – najboljši v razredu) ter posebno nagrado za najboljši mladinski eksponat na tej razstavi. Gre za doslej največji uspeh slovenske mladinske filatelije. Konec avgusta pa smo s kar sedmimi eksponati sodelovali še na mednarodni filatelistični razstavi dežel Alpe–Jadrana v avstrijskem Gmundnu. Tudi tam smo bili najuspešnejši v mladinski kategoriji, v kateri sta kar dva eksponata prejela 90 točk in zlati medalji, posebna nagrada za najboljši mladinski eksponat pa je tokrat pripadla ‘Učni poti okoli Jame Pekel’.« Zgodba o Ribniku Vrbje je Veni Ferant z novo razglednico Žalca bila z enakim številom točk druga. Zasluga gre prejšnjemu mentorju Toniju Četini in sedanjemu Veniju Ferantu. »Tudi trije eksponati šolskega krožka iz Prebolda pod vodstvom mentorja Marjana Plavčaka so bili zelo dobro ocenjeni. Tako smo filatelističnemu svetu na dostojen način predstavili tako naše mesto kot tudi njegovo zanimivo okolico.« V članski konkurenci je eksponat Venija Feranta o pivu prejel rekordnih 92 točk ter posebno nagrado za najboljši eksponat v tem razredu. Da so vsi ti eksponati res zanimivi, on. V šotoru pri gasilskem domu, kjer se je odvijala tudi zaključna prireditev po končanem pohodu, je bila na ogled tudi razstava 30-letnega dela s slikami in arhivskim gradivom. Pohodniki so dobili posebno spominsko darilo z jubilejno letnico pohoda PS Ponikva. Ob jubileju so podelili tudi priznanja. Priznanja PS Ponikva so bila podeljena Jerneju Vasletu, Tanji Vasle, Valeriji Podlesnik in Vladu Rojniku. Slednji je kot predsednik PD Žalec ob 55-letnici PD Žalec podelil tudi priznanja PZS. Podelil je pohvale za delo v društvu, bronaste, srebrne in zlate častne znake PSZ. Zlati častni znak so prejeli trije člani PD Žalec in PS Ponikva: Nada Jelen, Oskar Šoster in Vlado Rojnik. Po programu sta sledila zakuska in druženje vse do večera ob živi glasbi Uroša Sagadina in pevke. Člani društva s predsednikom Venijem Ferantom na čelu so na razstavi v žalski knjižnici na šestih plakatih predstavili stare žalske razglednice in v vitrinah letošnja priznanja. Kot pravi Veni Ferant, bi lahko o razglednicah Žalca govoril kar cel dan in morda še vedno ne bi bilo dovolj. »Na tokratni razstavi gre za pregled različnih razglednic, ki sem jih razvrstil glede na to, kateri del Žalca je na njih upodobljen,« je pojasnil predsednik društva. Prve razglednice so se začele pojavljati po letu 1890. Najstarejša razglednica Žalca na tej razstavi je iz leta 1898. »A to ne pomeni, da je tudi najstarejša. Morda imajo v celjski knjižnici ali muzeju še kakšno starejšo.« potrjuje tudi prošnja organizatorjev razstave IBRA 2023, ki bo prihodnje leto v nemškem Essnu, v kateri so izrazili željo, da bi na njihovi razstavi poleg že prijavljenih slovenskih eksponatov želeli videti tudi omenjeni eksponat o pivu. Naslednji projekt, ki ga načrtujejo, pa bo zgodba, ki z razglednicami opisuje celotno pot reke Savinje od Okrešlja do Zidanega Mosta. PO DOLINI ŠT. 9 I september 2022 15 Težji invalidi na srečanju D. NARAGLAV Med nagovorom Marijana Turičnika, ob njem glasbeniki Ta pravi trije Medobčinsko društvo invalidov Žalec nadaljuje s tradicijo vsakoletnega srečanja težje pokretnih in nepokretnih invalidov, ki je organizirano v času praznovanja občinskega praznika Občine Žalec. Letos so se zbrali 3. septembra na tradicionalni lokaciji v Šempetru. Tokratno srečanje je bilo že 19. po vrsti in bi bilo jubilejno dvajseto, če leta 2020 zaradi koronavirusa ne bi odpadlo. Udeležence je nagovoril predsednik MDI Marijan Turičnik, ki je na kratko predstavil delo MDI in tudi letošnji program, ki se izvaja že nekaj mesecev. Ob tem je povedal tudi, da je v društvo vključenih 1064 članic in članov z odločbo o invalidnosti in 512 podpornih članov, s katerimi skupaj uresničujejo vrsto programov, ki vključujejo krepitev zdravja, lajšanje gmotnih situacij, pomoč pri nabavi invalidskih pripomočkov, dobrodelni koncert, kopalne izlete, izobraževanje – vključevanje invalidnih oseb v družbo in še veliko drugega, od raznih izletov do športnega udejstvovanja. Kot je dejal, vse te aktivnosti tudi finančno omogočajo spodnjesavinjske občine, za kar gre zahvala županom in občinskim svetnikom, ki jih podpirajo in razumejo. Enaka zahvala gre tudi vsem drugim donatorjem ter organom društva, še posebej pa poverjenikom na terenu. Srečanje sta s svojimi nagovori obogatila še prisotni župan Občine Braslovče Tomaž Žohar in predsednica MDI Celje ter koordinatorka invalidskih društev celjskega območja Dragica Mirnik. Za prijetno druženje je z glasbo skrbel glasbeni sestav »Ta pravi trije« z vodjem Marjanom Lipovškom. Memorial Simona Gajška D. NARAGLAV I. L. Podeljevanje zahval botrom Dobili novo gasilsko vozilo D. NARAGLAV Prvo soboto v septembru so gasilci PGD Polzela predali namenu novo gasilsko vozilo GV1. Slovesnost je bila pod šotorom na športnem igrišču pri OŠ Polzela, pred tem pa je potekalo gasilsko tekmovanje za pokal Občine Polzela, hkrati pa zadnja tekma članske lige Gasilske zveze Žalec. Ključe novega vozila so županu Jožetu Kužniku predali najmlajši člani društva, župan pa jih je nato zaupal poveljniku Gasilskega poveljstva Občine Polzela Ladu Košcu, ta pa poveljniku PGD Polzela Aleksandru Kolerju. Končni “imetnik” ključev je postal voznik Emil Pocajt. Blagoslov novega vozila je opravil domači župnik Urban Lesjak. Predsednik PGD Polzela Ivan Kotnik je ob tem povedal, da je novo vozilo GV-1 stalo 125 tisoč evrov, kar je v večji meri pokrila Občina Polzela, del pa tudi donatorji in botri. V sklopu prireditve je potekalo gasilsko tekmovanje za prehodni pokal Občine Polzela, hkrati pa je bila to tretja, zadnja tekma članske lige GZ Žalec. Zmagovalci za prehodni pokal Občine Polzela, člani A: PGD Andraž nad Polzelo 1; člani B: Levec; članice A: Andraž nad Polzelo; članice B: Braslovče itd. Končni vrstni red po treh tekmah: člani A: PGD Dobrovlje; člani B: Letuš; članice A in B: Letuš. Parada tekmovalcev pred začetkom tekmovanja PGD Latkova vas, ki je letos praznovalo 120-letnico, je v njeno počastitev pripravilo tudi več dogodkov v Športnem centru v Latkovi vasi. Minuli mesec so pripravili tradicionalen 23. memorial Draga Gajška in 8. meddruštveno tekmovanje starejših gasilk in gasilcev. Na tekmovanju gasilskih veter- ank in veteranov se je za pokal GZ Slovenije in prehodni pokal PGD Latkova vas pomerilo skupaj 28 ekip, od tega štiri ženske. Pri moških so slavili gasilci iz PIGD Impol Slovenska Bistrica, pri ženskah pa ekipa PGD Gaberke pri Velenju. Na memorialnem tekmovanju operativnih gasilskih enot v spomin na nekdanjega poveljni- ka PGD Latkova vas Draga Gajška, na katerem so se ekipe s sedmimi gasilci pomerile med sabo v hitri mokri vaji, so zmagali gasilci iz PGD Planina pri Sevnici, pri gasilkah pa so slavile članice PGD Polzela. Obe tekmovanji pa sta se po podelitvi pokalov zaokrožili z gasilsko veselico z ansamblom Zaka pa ne. Druženje starejših v Limberku D. NARAGLAV Krajevna organizacija RK Griže in KS Griže sta po dveh letih premora ponovno organizirali tradicionalno druženje krajank in krajanov, starih nad 70 let. V preteklosti so ta srečanja imeli v dvorani društva upokojencev, letos pa so se odločili za letno gledališče Limberk. V KS Griže je, kot je povedala predsednica KO RK Griže Cvetka Grm, 440 krajank in krajanov, ki so dopolnili 70 in več let. Vsem tem so bila vročena vabila, vendar se marsikdo zaradi starosti in bolezni srečanja ni mogel udeležiti, bila pa jih je dobra tretjina. Udeležence je najprej nagovorila in pozdravila Cvetka Grm. V imenu Območnega združenja RK Žalec je udeležence nagovoril tudi sekretar Matjaž Črešnovar, svoje pa so v nadaljevanju dodali še podžupan Občine Žalec Marjan Vodeb, pred- Zmagovalna ekipa DU Tabor s predsednico društva Balinarski turnir z zmago domačinov D. NARAGLAV Skupina Zabukovčani med svojim nastopom sednica Sveta KS Griže Olga Markovič in predsednica DU Griže–Zabukovica Danica Vončina Veligošek. Vsi so poudarili pomen tovrstnega srečanja in vsem zaželeli prijetno druženje. Za to so v uradnem delu srečanja poskrbeli pevski sestav Zabukovčani z Janušem Grobelnikom in Božem Trnovškom, za še bolj veselo in poskočno vzdušje pa sta v nadaljevanju druženja skrbela glasbenika Matevž in Anita Čadej. Športno društvo Tabor je drugo septembrsko soboto organiziralo medobčinski turnir v balinanju na domačem balinišču v Taboru. Gre za večletno sodelovanje med balinarskimi ekipami društev upokojencev iz občin Tabor, Prebold, Vransko in Šmartno ob Dreti, ki spada v Občino Nazarje. Organizator tekmovanja je ena izmed ekip, ki sodeluje v tem tekmovanju. Tokrat je bil na vrsti Tabor, ki je na tekmovanju sodeloval z dvema ekipama, in sicer z ekipo DU Tabor in ekipo Športnega društva Tabor, ki je bila tudi tokratni organizator. Glede na število ekip so igrali po sistemu vsak z vsakim na štiri obrate. Tekmovanje je bilo zanimivo in tudi napeto, potekalo pa je v prijateljskem vzdušju. Na balinarski stezi so se najbolje znašli domačini, kar je po svoje razumljivo, saj na njej tudi igrajo in trenirajo. Vendar je ob tem treba povedati, da so zelo uspešni tudi na drugih baliniščih, na katerih igrajo in vadijo njihove nasprotne ekipe. Vrstni red ob zaključku tekmovanja je prvo mesto prinesel ekipi DU Tabor, drugo mesto je osvojila ekipa Športnega društva Tabor, tretje mesto je osvojila ekipa DU Šmarno ob Dreti, na četrto mesto se je uvrstila ekipa DU Prebold, s petim mestom pa se je morala zadovoljiti ekipa DU Vransko. Prve tri ekipe so prejele pokale, ki jim jih je podelil predsednik Športnega društva Tabor Stane Petrič. Vse skupaj so zaokrožili s prijetnim druženjem ob hrani in pijači. 16 PO DOLINI ŠT. 9 I september 2022 Žalska noč mladih z rekordnim obiskom L. KOLAR Tik pred koncertom so svoj nastop zaradi bolezni v ansamblu odpovedali popularni Joker Out, vskočili pa so LPS. Študentski klub Žalec je 3. septembra v Športnem parku Žalec organiziral Žalsko noč mladih, ki je tradicionalno odmevala na glavnem rock odru in na elektro odru. V Žalec je privabila preko štiri tisoč obiskovalcev, ki so kmalu pozabili razočaranje nad odpovedjo skupine Joker Out, saj so jih ostali nastopajoči na čelu s Siddharto dodobra ogreli in poželi navdušenje. Na glavnem, rock odru so poleg ene najbolj prepoznavnih slovenskih rock zasedb Siddharte, ki je temperaturo dvignila okrog polnoči, nastopili štiričlanska dolenjska zasedba MRFY z indie rock glasbo, žalski mladi Pamži, celjski rock band Uno drive in zmagovalci julijske prireditve Stresi oder AR’n’BI. Namesto skupine Joker Out so uspešno in odmevno vskočili LPS, naši letošnji zastopniki LPS so bili presenečenje večera in so to tudi dodobra izkoristili, publika pa je uživala. na Eurosongu. Prisotne so dodobra zagreli in poleg najbolj znane evrovizijske skladbe poskrbeli še za šopek energičnih interpretacij tujih skladb, med njimi lanske italijanske zmagovalke Eurosonga. Na elektro odru pa so za ritme do poznih nočnih ur poskrbeli Alex Ranerro, Mobo, Dean Deen, Lawrich in D. Cent. Organizatorji so zabeležili rekordno prodajo vstopnic, vzdušje pa je temu sledilo. Siddharta je tudi tokrat upravičila status ene najbolj prepoznavnih in poslušanih rock zasedb. Pončo iz savinjske volne Tomi Meglič v svojem elementu je ponovno ustvaril s publiko pravo kemijo. Peli so jih mati moja T. TAVČAR BINA PLAZNIK Letos so v Solčavi organizirali že 12. festival ovčje volne Bicka. Odporni zdravi pasmi ovce višje rasti, prilagojeni na hojo in pašo po strmih gorskih pašnikih, sta od leta 2010 v Solčavi v mesecu septembru posvečena dva dneva zanimivih dogodkov v okviru festivala Bicka. Letos se je na festivalu 25. septembra predstavila tudi Polzelanka Savina Vybihal, ki je vsestranska umetnica, izdelovalka in ustvarjalka. Na modni reviji v okviru omenjenega festivala je njen izdelek –plašč pončo – predstavila simpatična Neža Slapnik s Polzele. »Plašč pončo je izdelan iz čiste, debelo predene solčavske volne, in sicer iz kilograma in pol volne. To unikatno in praktično kreacijo odlikuje odlično ohranjanje toplote vse do kolen. Sprednje zapiranje z gumbi pod brado na preklop pomaga pri ohranjanju toplote v mrzlih dneh ter pripomore k ohranjanju lepše telesne drže,« je o kreaciji med drugim povedala Savina Vybihal. Poleg omenjenega je Savina predstavila še en model puloverja »študent«, ki nosi letnico 1981, je prav tako pleten iz solčavske volne, predstavlja pojem trajnostne mode in je izdelek, ki kaže odlike in kakovost solčavske volne. ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, Žalec “Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!“ ZONE ZAKLJUČEK VII. SE FONTANA PIV Nastop družine Ožir iz Podvina IN ZABAVA Z MODRIJANI SOBOTA, 29. OKTOBER 2022, OB 19. URI www.beerfountain.eu Neža Slapnik je na modni reviji predstavila edinstveno kreacijo iz solčavske volne. Kulturno društvo Andraž nad Polzelo, Odbor za kulturno prireditev Družina poje 2022 in Občina Polzela so zadnjo nedeljo v avgustu pripravili 38. prireditev z naslovom Družina poje – Peli so jih mati moja. Letos je nastopilo 14 družinskih sestavov iz raznih krajev Slovenije (skupaj 72 pevk in pevcev), ki so zapeli po dve pesmi, ob koncu pa vsi skupaj zaključno pesem Zdravljico. Za peti nastop so podelili likovno delo slikarja Jožeta Napotnika družini Ožir iz Podvina pri Polzeli. Zbrane je na prireditvi nagovoril župan Občine Polzela Jože Kužnik. Gostja prireditve je bila Vera Šolinc, ki izhaja iz glasbene družine, v kateri je nabirala prve izkušnje ter dozorela v pevko in uspešno tekstopisko. Izpod njenega peresa je nastalo toliko besedil, da jih ne šteje več. Igra na različne inštrumente, piše glasbo in aranžmaje, vodi ansambel Vera & Originali, za osnovnošolske otroke pa je izdala didaktično glasbeno pravljico Godbena soba. S to prireditvijo Andražani želijo ohranjati in spodbujati glasbeno kulturo v obliki ljudskega petja v družini, jo prenašati na mlajše rodove in spodbujati ljudi, da bi se pogosteje srečevali in družili s to zvrstjo petja. Prireditev sta povezovala Živa Verdev in David Zabukovnik. Na predvečer prireditve so si gledalci lahko na velikem platnu ogledali film Ne joči Peter, poleg tega pa tudi razstavo 30 likovnikov, ki so ustvarjali na likovni koloniji v Andražu nad Polzelo. NAPOVEDNIK / INFORMACIJE ŠT. 9 I september 2022 Oktober OBČINA ŽALEC Hmeljarski likof s skupino ZaŽur, 1. 10. SOBOTA 17.00 pri fontani piv, org. Združenje hmeljarjev Slovenije 6. Savinjski Oktoberfest s skupino Chicas 19.00 in Grupo Vigor, pri fontani piv, org. Kulturno društvo Savinjski Oktoberfest 16.00- Bobnarska delavnica, Mladinski center 18.00 Žalec, org. Društvo Muc in MC Žalec 4. 10. TOREK 5. 10. SREDA je igra - delavnica dramske 18.00- Življenje igre, Mladinski center Žalec, org. 20.00 Društvo Muc in MC Žalec Odprtje razstave likovnih del Uroša Kocelija, nastalih ob monodrami 20.00 MGL Mojster, režiserja Jaše Kocilija, avla Doma II. slovenskega tabora Žalec, org. ZKŠT Žalec (do 30. 10.) Svečana trgatev trte Nikolaje, pred 16.00 obrambnim stolpom v Žalcu, org. Društvo Savinjskih vinogradnikov OBČINA PREBOLD 1. 10. SOBOTA 3. 10. PONED. 4. 10. TOREK 5. 10. SREDA 6. 10. Mini, maksi - cvetje je veselje!, Savinov 18.00 likovni salon, org. ZKŠT Žalec (do 5. 11.) ČETRTEK 7. 10. SREDA 10. 10. PONED. 10.00 19.00 19.00 17.00 11. 10. TOREK 19.00 20.00 13. 10. 16.00 ČETRTEK … 15. 10. SOBOTA 8.00 16. 10. 17.00 NEDELJA 17. 10. PONED. 20. 10. ČETRTEK 21. 10. PETEK 19.00 16.00 19.30 10.00 23. 10. 17.00 NEDELJA 24. 10. PONED. 25. 10. TOREK 28. 10. PETEK 19.30, Rožnate pletenine 2022, ovijanje dreves, park pri fontani piv, org. UPI Žalec, Hiša Sadeži družbe Žalec ... Odsev časa, predstavitev pesniške zbirke Nuše Ilovar, avla Doma II. slovenskega tabora Žalec, org. ZKŠT Žalec Utrip domoznanstva: predstavitev desete knjižice iz zbirke Izviri naše dediščine: Tudi pesem je luč …, org. MSK Žalec Delavnica knjigovezništva, Mladinski center Žalec, org. MC Žalec Pogovor z Beletrininim trubadurjem, pisateljem Ferijem Lainščkom, org. MSK Žalec Vročica, glasbeni show, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. Špas teater, ZKŠT Žalec Ko spregovori srce, zmore glava, zmorejo roke: druženje stanovalcev Doma Nine Pokorn Grmovje, Doma upokojencev Polzela, Našega doma Vransko, VDC Muc Braslovče, Doma upokojencev Prebold, Društva Sožitje Žalec, avla Doma II. slovenskega tabora, org. MSK Žalec Svetovni dan hoje, ZKŠT Žalec, CKZ SSD Žalec, org. MC Žalec Obeležitev mednarodnega dne geopestrosti s pohodom skozi Jamo Pekel na Ponikovski kras, org. TD Ponikva pri Žalcu, Zavod za varstvo narave OE Celje in jamarji 18. dobrodelni koncert "Človekčloveku", Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. MDI Žalec Druženje z Beletrininima trubadurjema Tonetom Vogrincem in Markom Radmilovćem, org. MSK Žalec Za najmlajše: Otroci sveta in plemenske delavnice, Mladinski center Žalec, org. MC Žalec Strast, dojenček in rompompom, avtorska komedija Vida Valiča, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. Jaba daba, ZKŠT Žalec 70 let Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. IHPS 1. koncert citrarskega abonmaja: Citerart, dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec, org. ZKŠT Žalec 1. predstava gledališkega abonmaja: Čudovita, Slovensko stalno gledališče Trst in Siti Teater BTC, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. ZKŠT Žalec 18.00 Pravljična ura, org. MSK Žalec Koncert Uroš in Tjaša Steklasa, Dom II. 19.30 slovenskega tabora Žalec, org. ZKŠT Žalec Delavnica vezenja, Mladinski 16.00 center Žalec, org. MC Žalec 29. 10. Zaključke VII. sezone Fontane piv SOBOTA 18.00 Zeleno zlato in zabava z Modrijani, 30. 10. NEDELJA 31. 10. PONED. pri fontani piv, org. ZKŠT Žalec Najlepše Pop uspešnice vseh časov - Gašper Rifelj & Nuša Derenda, 19.00 koncert, Dom II. slovenskega tabora Žalec, org. ZKŠT Žalec Noč čarovnic za najmlajše, Mladinski 16.00 center Žalec, org. MC Žalec Helloween party, MC 21.00 Kavarna, org. MC Žalec 8.30- Kmečka tržnica (vsako soboto), DC 10.30 Marof, org. TD in Občina Prebold dogaja na vrtu? (vsak poned.), 9.00- Kaj DC Marof, org. Medgeneracijski 13.00 center Prebold tečaj risanja (vsak 17.00- Začetni poned.), DC Marof, org. 19.00 Medgeneracijski center Prebold padcev v starosti (vsak 9.00- Zmanjševanje torek), DC Marof, org. Medgeneracijski 10.30 center Prebold in Društvo Zimzelen 17.30- Osnove šivanja (vsak torek), DC Marof, 19.00 org. Medgeneracijski center Prebold aktivnosti - pikado, družabne 9.00- Športne igre … (vsako sredo), DC Marof, org. 11.00 Medgeneracijski center Prebold petje - tudi za 18.00- Zborovsko nove člane, DC Marof, org. 19.30 Medgeneracijski center Prebold 9.00- Kuharske dobrote (vsak čet.), DC Marof, 13.00 org. Medgeneracijski center Prebold dobrote z Benom 9.00- Kuharske Boriškom - Vegi lajf, DC Marof, org. 13.00 Medgeneracijski center Prebold in pletenje različnih 6. 10. 17.00- Kvačkanje izdelkov (vsak čet.), DC Marof, org. ČETRTEK 18.30 Medgeneracijski center Prebold 19.00 8.00 9.0010.00 7. 10. PETEK 11.0012.30 11.0012.30 V knjižnici odkrivamo: Prebold skozi fotografije, predavanje in voden ogled z mag. Urošem Hermanom, Občinska knjižnica Prebold, org. Občinska knjižnica Prebold in ZND Prebold Pohod v Marijo Reko, org. DU Prebold Joga z Amalijo (prvi petek v mesecu), DC Marof, org. Medgeneracijski center Prebold Reciklirajmo skupaj - različni koristni izdelki (vsak petek), DC Marof, org. Medgeneracijski center Prebold Živeti za trenutek, izobraževanje za strokovno in splošno javnost, DC Marof, org. Medgeneracijski center Prebold in Slo. društvo Hospic 8. 10. 10.00- Dan kulturne dediščine - Muzejski dan, SOBOTA 12.00 DC Marof - Muzejska zbirka Prebold V knjižnici predstavljamo: Jamarski klub 13. 10. Črni galeb Prebold, pogovorni večer 19.00 z rastavo in filmsko predstavitvijo, ČETRTEK 14. 10. PETEK 8.4510.45 17.00 … 15. 10. SOBOTA 20. 10. ČETRTEK 21. 10. PETEK … 8.0011.00 9.0014.00 19.00 org. Občinska knjižnica Prebold Meditativno risnje ob glasbi z Natašo Meznarič, DC Marof, org. Medgeneracijski center Prebold Otroški abonma, Dvorana Prebold Vampijada, košarkarski turnir trojk in kostanjev piknik, Športni park Latkova vas 3. dan zdravja v Mariji Reki, Planinski dom v Mariji Reki Drobtinica, dobrodelna akcija pred blagovnico Mercator v Preboldu, org. RK Prebold 4. obletnica Medgeneracijskega centra Prebold in dan odprtih vrat, DC Marof, org. Medgeneracijski center Prebold S knjižnico po svetu: Poklon Himalaji, potopisno predavanje s predstavitvijo knjige popotnice Barbare Popit, org. Občinska knjižnica Prebold 9.00- Nordijska hoja, DC Marof, org. 10.30 Medgeneracijski center Prebold Srečanje starejših občanov, 12.00 v prostorih OŠ Prebold 22. 10. z Natašo Meznarič, 15.00- Predavanje Pot iz depresije …, DC Marof, org. SOBOTA 17.00 Medgeneracijski center Prebold 19.00 Odrasli abnoma, Dvorana Prebold 24. 10. PONED. 25. 10. TOREK 26. 10. SREDA 27. 10. ČETRTEK … Teden Čebelarskega društva Prebold ob 70-letnici 16.00- Ogled čebele velikanke, v OŠ Prebold, 19.00 org. ČD Prebold (do 27. 10.) Prehladna obolenja - predavateljica iz 18.30 Žalskih lekarn, Koronarni klub Žalec, Poučno v knjižnici: Čebelji izdelki v povezavi s sladkorno boleznijo, 19.30 diabetolog Damjan Jutrinek in ČD Prebold, org. Občinska knjižnica Prebold Pravljična urica - pravljica in čarovniška 18.00 zabava s čarodejem Andrejem, org. Občinska knjižnica Prebold 28. 10. PETEK 29. 10. SREDA 31. 10. PONED. 17 Slovesnost pri osrednjem spomeniku 17.00 žrtvam vojne v Preboldu, spomenik NOB Noč čarovnic na kmečki tržnici, DC Marof, 16.00 org. Medgeneracijski center Prebold Spominska slovesnost pri 16.15 križu v Mariji Reki OBČINA BRASLOVČE Osnovni, nadaljevalni plesni 3. 10. PONED. 18.45 tečaj, Dom kulture Braslovče, org. ZIKŠT 3 jezera Braslovče Napredni nadaljevalni plesni 20.30 tečaj, Dom kulture Braslovče, org. ZIKŠT 3 jezera Braslovče 5. 10. Začetni plesni tečaj, Dom kulture 20.15 Braslovče, org. ZIKŠT 3 jezera Braslovče SREDA 8. 10. 10.00- 3. srednjeveški dan na gradu Žovnek, SOBOTA 17.00 grad Žovnek, org. ZIKŠT 3 jezera Braslovče 15. 10. Pohod na Ograde, odhod izpred OŠ … Braslovče, org. PD Dobrovlje Braslovče SOBOTA 21. 10. Lov na skriti zaklad, org. PD … Dobrovlje Braslovče PETEK 24. 10. PONED. 28. 10. PETEK Rozamundine čarovnije, glasbeno igrana otroška predstava z Damjano 17.00 Golavšek, Dom kulture Braslovče, org. ZIKŠT Braslovče/TIC Braslovče Koncert 1:1 Hamo & Tokac, Dom kulture 20.00 Braslovče, org. ZIKŠT 3 jezera Braslovče Napovednik prireditev v Občini Žalec poslej samo v Utripu Obveščamo vas, da ZKŠT – Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec od oktobra dalje ne bo več posebej izdajal mesečnega koledarja prireditev in dogodkov za dogodke in prireditve v Občini Žalec. V skladu s smernicami trajnostnega razvoja in zavezo Občine Žalec, da postane »zero waste« občina, se nagibamo k čim manjšima porabi materiala in obremenjevanju okolja, ki ju prinašata vsakomesečno tiskanje in pošiljanje več tisoč izvodov koledarja. Informacije o dogodkih boste našli v mesečniku Utrip Savinjske doline (na strani 17 v napovedniku prireditev oz. po potrebi tudi drugje), ki ga brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občinah Braslovče (samo do konca leta 2022), Prebold, Tabor in Žalec. Prejemnikom koledarja, ki ne prebivajo v omenjenih občinah (od 1. 1. 2023 velja enako tudi za Občino Braslovče), pa ponujamo možnost naročnine na mesečnik Utrip Savinjske doline, ki izide enajstkrat na leto, za samo 16 evrov. Tako boste še vedno obveščeni o vseh aktualnih in prihodnjih prireditvah. Vsem prejemnikom koledarja se zahvaljujemo za razumevanje. ZKŠT Žalec Utrip Savinjske doline lahko naročite na e-naslov utrip@zkst-zalec.si. Naročilnica ZA UTRIP SAVINJSKE DOLINE Želim postati naročnik časopisa Utrip Savinjske doline naprej za obdobje enega leta. Strinjam se s plačilom letne naročnine (11 številk – v mesecu juliju časopis ne izide) po položnici v enkratnem znesku 16,06€ s 5 % DDV, in sicer pred prejemom prve naročene številke časopisa. Za naročnike, ki bodo svoje naročilo oddali do vključno 13. januarja 2023, nudimo 1 številko časopisa GRATIS. *Ime in priimek (ali naziv podjetja) *Naslov *Poštna številka *Pošta ID za DDV (samo v primeru podjetja) Telefon/gsm Elektronska pošta Polja označena z zvezdico *, so obvezna. Izdajatelj ZKŠT Žalec bo s podatki ravnal v skladu z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Naročnina se brez pisne odpovedi, avtomatsko podaljša. 18 KULTURA ŠT. 9 I september 2022 Ujeta v svobodi Folklorni festival s folkloristi treh celin D. NARAGLAV Anja Kovačič: »Pišem tudi zato, da pomagam tistim, ki potrebujejo pogum, za spodbudo vsem nam, da lahko sanjamo.« D. NARAGLAV Od 9. do 12. septembra je na Celjskem potekal Mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca. Bojan Pevec Glasbeni del folkloristov iz Alžirije, ki so na oder pinesli bojevite ritme. Tokratni je bil 15. po vrsti, le da ga vmes dve leti zaradi epidemije koronavirusa ni bilo. Organizator je že vsa leta Medobčinsko kulturno društva Od Celja do Žalca, ki je nastalo leta 2006 kot plod medsebojnega sodelovanja dveh kulturnih društev in njunih folklornih skupin iz Šempetra in Celja. Folklorni skupini KUD Grifon Šempeter in KD Celjska folklorna skupina, ki svojo dejavnost izvajata povsem ljubiteljsko, sta svoje izkušnje z mnogoštevilnih folklornih festivalov, ki sta se jih skozi dolgoletno sodelovanje udeležili po vsem svetu, leta 2006 združili v realizacijo želje, da bi tudi ta del Slovenije dobil kako- Ljubezenska zgodba mehiške skupine Nastop domače FS Kobula KD Petrovče vostno tovrstno prireditev. Doslej so na festivalu gostili že 54 folklornih skupin in preko tisoč plesalcev z vseh koncev sveta. Kot je primerno za jubilejno leto, so organizatorji letos v goste povabili reprezentativne folklorne skupine. Žal Indijcev ni bilo, ker niso dobili vize, Grki pa so morali ostati doma, ker jih je kar nekaj pred odhodom na festival zbolelo za koronavirusom. So pa na odrih po Savinjski dolini plesali Mehičani skupine Te amo Mexico, Črnogorci iz folklorne skupine Crvena stijena in Alžirci iz skupine Colours of Algeria. Festival, ki sta ga zaznamovala tudi dva gala koncerta v Celju in Žalcu, so s svojimi nastopi obogatili tudi domači folkloristi, in sicer: FS Kobula KD Petrovče, KUD Grifon Šempeter in KD Celjska folklorna skupina. Vse folklorne skupine so navdušile s svojimi nastopi, pravo eksotiko in svojstven temperament pa so na odre v Celju in Žalcu s svojimi nastopi, koreografijo, kostumi in glasbo ter plesno zgodbo prinesli Mehičani in Alžirci. Organizatorji iz Medobčinskega kulturnega društva Od Celja do Žalca so si za poslanstvo zadali predvsem vzgojo mladih. Zato vsako leto poleg večernih gala koncertov izvedejo tudi brezplačne koncerte samo za učence in dijake. Letos so tako za odnosa do različnosti tako v nacionalni dediščini kot posredno tudi v nas samih,« pravi predsednik društva Bojan Pevec. V okviru mednarodnega folklornega festivala so organizatorji v avli Doma II. slovenskega tabora v Žalcu postavili tudi razstavo »Kostumi iz naših garderob«, kjer so opisana in prikazana številna oblačila iz garderob skupin, ki sodelujejo v projektu Maraton slovenskih folklornih skupin, ki poteka v okviru prireditev Poletje v Žalcu. V času festivalskih dni organiza- slednje zaplesali v Celju, Žalcu in na Vranskem. »Različnost v tradicionalni dediščini prikazujemo z namenom vplivanja na sprejemanje drugačnosti in vzgoje pozitivnega torji festivala svojim gostom pokažejo tudi prenekatero zanimivost svoje doline. Gostje so se potepali po Celju in Celjskem gradu, kjer so jih v okviru svojega učnega procesa vodili dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem. Ogledali so si Eko muzej hmeljarstva in fontano piv v Žalcu, Turistično društvo Šempeter pa jim je odprlo tudi vrata v Jamo Pekel. Ko se je tako zavesa na odru letošnjega festivala spustila zadnjič, so prostovoljci društva že pričeli snovati prihodnjega v upanju, da bo vsaj na tako visokem in kvalitetnem nivoju kot letošnji. Želijo pa si tudi, da naslednjemu festivalu dajo svoj čar še folkloristi iz Indije in Grčije, ki letos niso mogli nastopiti. Anja Kovačič v rokah s sliko, ki so jo ustvarili aboridžini. Ujeta v svobodi je naslov potopisnega romana novinarke, piarovke in predvsem svetovne popotnice Anje Kovačič, ki ga je občinstvu v sliki in besedi predstavila v Občinski knjižnici Prebold v četrtek, 8. septembra. Dogodek sta organizirala PD Prebold, ki letos obeležuje 50-letnico svojega delovanja, in Občinska knjižnica Prebold s knjižničarko Leo Felicijan. Njen potopisni roman, ki je tudi Anjin knjižni prvenec, je nekakšna ženska verzija Zaplotnikove knjige Poti. Knjiga Ujeta v svobodi po mnenju poznavalcev presega okvirje potopisnega romana. Njeno načrtovano potovanje po Avstraliji in okoliških otokih se v začetku pandemije – in s tem povezanimi odpovedanimi letalskimi leti – spremeni v globoko, brutalno iskreno prevpraševanje zakoreninjenih vzorcev, iskanje in samospoznavanje. Predvsem pa postane čudovita in obenem boleča zgodba o poti, ki jo je prehodila do samosprejetja, samozavedanja ter nenazadnje končne osvoboditve iz primeža lastnih pričakovanj, iluzij in želja. Pripoved nas posrka na potovanje, ki se je spremenilo v dogodivščino, dolgo petnajst mesecev, v kateri je pisateljica med drugim doživela avstralske požare, na Salomonovih otokih preživela tropski ciklon Harold, doživela umor med aboridžini ter uživala pod zvezdami južnega križa sredi prostrane avstralske divjine. Zares vrhunsko branje, ki ga upravičeno postavljajo ob bok Poti legendarnega alpinista Nejca Zaplotnika. V občinski knjižnici je zbrane uvodoma pozdravila Nina Fajfar iz Planinskega društva Prebold. Izpostavila je tudi 50 let delovanja društva in zbornik, ki so ga izdali ob tem jubileju. Sledil je pogovorni del večera, ki ga je vodila Lea Felicijan. V pogovoru so obiskovalci Anjo Kovačič spoznali kot novinarko, publicistko, popotnico, fotografinjo, maratonko, hribolazko, raziskovalko neznanega, iskalko duhovnega in dušnega, avanturistko z modrostjo staroselcev, vse to skozi njeno zanimivo pripovedovanje. »Pišem tudi zato, da pomagam tistim, ki potrebujejo pogum, za spodbudo vsem nam, da lahko sanjamo. Predstavljam knjigo o dekletu, ki si upa in tudi vedno bolj zaupa. Ker zmore prisluhniti govorici srca, jo življenje vodi na najosupljivejša potovanja,« je povedala avtorica, ki je že v najstniških letih obiskala Tajsko, pozneje z alpinistično odpravo Nepal. Ker je želela plesati, je šla v Južno Ameriko in na Kubo. »V času koronakrize sem šla v Avstralijo, na Fidži, Havaje in Salomonove otoke. Dokler bo v meni tlela želja po odkrivanju, tako dolgo bom potovala,« je razkrila. Beseda je tekla tudi o njenem plemenitem humanitarnem dejanju, ko je po rušilnem potresu v Nepalu z zbiralno akcijo pomagala pri gradnji tamkajšnje šole. Razmišljanje o malih ljudeh z velikimi zgodbami je sklenila ob foto in video predstavitvi s svojih popotovanj. V imenu organizatorjev dogodka se je gostji s simboličnim darilom zahvalil Matic Pečovnik, predsednik Planinskega društva Prebold. Knjižničarka Lea Felicijan pa je udeležence povabila še na naslednje dogodke, ki bodo potekali v knjižnici v prihodnjih tednih. Krajina in pripoved T. TAVČAR V Savinovem likovnem salonu je do 1. oktobra odprta razstava članov Likovne sekcije Kulturno-umetniškega društva Žalec, ki nosi naslov Krajina in pripoved. Vsakoletna razstava žalskih ljubiteljskih slikarjev v počastitev praznika Občine Žalec in Mestne skupnosti Žalec je priložnost, da na ogled postavijo svoje videnje sveta, ki ga spretno prelivajo na slikarska platna. To organizirano počnejo že od leta 2003. Ustvarjalnost in zavzetost članov sta razlog, da so ti likovniki v 19 letih dosegli vrh amaterskega slikarstva. Ustvarjajo v različnih tehnikah in raziskujejo mnogotera stilska področja, vsak zase pa razvijajo svojo likovno pot. Obiskujejo tudi likovne kolonije, zadnjih pet let pa je društvo soorganizator likovne kolonije Zeleno zlato, ki poteka v Dvorcu Novo Celje. Večkrat letno se javno predstavijo s skupinskimi in samostojnimi razstavami. Na tokratni skupinski razstavi, ki nosi naslov Krajina in pripoved, je na ogled 24 likovnih del 15 članov sekcije. O nastalih delih in o temi razstave je mentor likovne sekcije KUD Žalec – akademski slikar in likovni pedagog mag. Uroš Potočnik med drugim povedal, da so se člani likovne sekcije KUD Žalec poigravali z možnostjo, kako naseliti figuro v krajino in razvijati kompozicijo ter svetlobo učinka, kako kadrirati in proporcionalno zgraditi odnos med figuro in krajino Udeleženci razstave, Uroš Potočnik in Uroš Govek z žalskim županom ter kako odpirati možnosti dodatnih vsebin v sliki. »Ker gre za heterogeno skupino, ne moremo pričakovati skupinskega sloga … Vsak posameznik razvija svojo značilno barvno paleto in potezo, druži jih le skupna tema: krajina, figura, pripoved,« je ob koncu poudaril Uroš Potočnik. Na razstavi razstavljajo Irena Čmer, Anton Holobar, Tatjana Hren, Julijana Juhart, Franci Kadivnik, Uroš Koceli, Ida Krašovic, Erna Kumperger, Sabina Majcen, Viktorija Nandl, Majda Smerkolj, Jožica Sovinc, Magda Šalamon, Franica Šporn in Marta Vošnjak. V kulturnem programu je dolgoletna članica Likovne sekcije KUD Žalec Magda Šalamon predstavila del svoje poezije. Razstavo je odprl župan Občine Žalec Janko Kos. KULTURA ŠT. 9 I september 2022 19 Avtorska glasba na festivalu BINA PLAZNIK Avtorsko glasbo v akustični izvedbi so predstavili Primorka Tinkara Kovač, Ljubljančanka Nana Milčinski ter glasbene zasedbe Leonart iz Maribora, Tretji kanu iz Novega mesta in celjski Trium. Organizator Sine Videčnik: »Ne gre nam toliko za komercialni uspeh kot za odličen nabor glasbenikov.« V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu sta 9. septembra Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec in KUD Trium organizirala prvi Festival avtorske glasbe 2022. Organizatorji poudarjajo, da gre za vseslovenski festival. V ospredju je nostalgija na podobne glasbene dogodke, ki so se odvijali v Žalcu pred več desetletji. Gre za avtorje z različnih koncev Slovenije ter preplet različnih glasbenih žanrov. Organizator Mirko Videčnik Sine in član zasedbe Trium se z veseljem spominja starih glasbenih doživetij: »Mi smo malo starejši in smo doživeli vse velike koncerte v Žalcu, in Nana Milčinski je navdušila z mešanico poezije in glasbe. Tinkara Kovač festival avtorske glasbe, da na ta način razširimo programsko shemo in predstavimo občinstvu avtorsko glasbo.« V Sloveniji obstaja ogromno dobre glasbe. Tako so težko prišli do omenjenega izbora glasbenikov. »Malo je le pretehtal osebni okus organizatorjev,« priznava organizator. Tinkara Kovač je pred kratkim izdala album Neskončnost, na katerega je uvrstila šestnajst skladb, med njimi štiri novitete, druge pa so dobile novo zvočno podobo z akustičnimi inštrumenti in drugačnimi aranžmaji. Pred koncertom je tudi Tinkara Kovač obujala spomine na preteklost: »Tukaj sem bila že pred kar nekaj leti, ko je rokerska scena v okolici Celja še živela. Tukaj sem veliko nastopala Nastop novomeških Tretji kanu sicer v 70. letih prejšnjega stoletja. Žalec je bil včasih center glasbenega dogajanja, vsaj v tem delu Slovenije. Vsa svoja mladostna leta in veliko ljubezni sem doživel v Žalcu. Najprej smo organizirali festival akustične glasbe, ki je bil zelo dobro sprejet in obiskan. Tudi zato, ker smo mi tukaj vadili, živeli … Naši prijatelji so Dani Bedrač in Srečko Lavbič ter celotna ekipa nekdanje Zveze socialistične mladine Slovenije Žalec, med drugim Andrej Šporin, Matjaž Grobelnik, Matjaž Bavdek Matjaž in jaz kot Sine Videčnik. Začeli smo razmišljati o tem, da bi naredili nekaj novega, in tako smo leta 1980 organizirali prvi festival akustične glasbe. Leta 2020 smo želeli organizirati 40. obletnico, pa nam je to preprečil covid … Tako smo ga danes preoblekli v tudi z bendom. Danes sem še posebej vesela, da sem na tem čudovitem Festivalu avtorske glasbe s plemenito glasbo. To je zelo kakovostna glasba z dobrimi teksti in dobrimi glasbeniki. Organizator Sine Videčnik je do mene pristopil zelo lepo, na tak kolegialen način, da res nisem mogla zavrniti povabila.« Na dogodku je svojo glasbo izvedla v akustični preobleki skupaj s kitaristom Danielom Matičem, s katerim sodelujeta že dvajset let. Za odličen zaključek je čisto spontano na oder povabila vse izvajalce. Dvorana je bila polovično napolnjena, vzdušje pa je bilo odlično ter odzivi publike zelo pozitivni. Ker dober glas seže v deveto vas, se nadejamo festivala avtorske glasbe tudi v prihodnje. Zlati kamišibaj tudi v našo dolino L. K. LANA MIKLOŽIČ IN KNJIŽNICA ČRNOMELJ Pod skupno taktirko organizacij Kamišibaj Slovenije, KUD Zlata skledica, Občina Črnomelj, Knjižnica Črnomelj in JSKD OI Črnomelj so 3. in 4. septembra v Črnomlju organizirali jubilejni 10. slovenski kamišibaj festival. Med najboljše v državi, prejemnike zlatega priznanja za kamišibaj zgodbo, se je uvrstila tudi Polzelanka Sabina Plaznik, in sicer z avtorsko zgodbo za otroke Mucka bi imela sestrico. Na festivalu se je skupno predstavilo 39 najboljših izvajalcev kamišibaja iz cele Slovenije, ki jih je na regijskih festivalih predhodno izbrala državna selektorica za kamišibaj gledališče Silva Karim. Med njimi je tudi Polzelanka Sabina Plaznik, sicer tudi novinarka našega časopisa. Občinstvo si je lahko ogledalo zgodbe v sliki in besedi za otroke in odrasle, tudi Sabinino Mucka bi imela sestrico, ki je prejela zlato priznanje. Program sta obogatili ulična razstava na panojih »10 let kamišibaja na Slovenskem«, ki je krasila Petrov trg, in razstava v cerkvi sv. Duha mag. Igorja Cvetka, pionirja slovenskega kamišibaja, z naslovom »Zamrznjeni kamišibaj«. Posebne nagrade so prejeli: za likovno domiselnost Petra Korenjak Marčun, za avtorsko in hkrati debitantsko zgodbo Kristina Lindav, za terapevtski doprinos Tina Grošelj, za najbolj lirični kamišibaj Breda in Darko Kočevar, za najbolj dialoški kamišibaj Miha Arh in za mojstrsko lahkotnost pripovedi Irena Rajh. Najvišjo stanovsko nagrado zlati kamišibaj za leto 2022 je prejel Igor Cvetko za predstavo Kaj je en kup. Sabina Plaznik med nastopom Pogovor z Valentino Plaskan Srečna, če osrečuje druge T. TAVČAR Polzelska knjižnica je v četrtek, 15. septembra, gostila domačinko Valentino Plaskan, ki je znan obraz s televizije in prepoznaven radijski glas. Valentina Plaskan je igralka, novinarka, pesnica, pripovedovalka, televizijska voditeljica, pevka, učiteljica govora, javnega nastopanja in še kaj. V pogovoru z bibliotekarko Ireno Štusej je povedala, kako se je vrniti v domači kraj in kako prepleta svoje številne dejavnosti. Slovenci jo poznajo iz vlog v filmih Anina provizija, Psi brezčasja, Strah, spomnijo se tudi njene vloge Gabi v nadaljevanki Ena žlahtna štorija. Dve leti je kot novinarka vodila osrednjo informativno oddajo na Planet TV, sedaj pa jo spremljamo v oddaji Osebno z Valentino Plaskan na Planet TV. Slišijo jo tudi kot imitatorski glas v oddaji Radio Ga Ga. To je le nekaj dejavnosti, v katerih je prepoznavna. Valentina Plaskan je svojo pestro pot začela z izdajo pesniške zbirke na Osnovni šoli Polzela pri štirinajstih letih, nadaljevala kot voditeljica pri osemnajstih na Radiu Študent, potem pa se je njena pot le še vzpenjala. Iz pogovora je bilo razbrati, da njene ustvarjalne poti nimajo skupnega cilja, le izpolnjujejo jo, na njih je srečna, še posebej, če z ustvarjalnostjo osreči tudi druge. Proti koncu leta lahko pričakujemo izid nove pesniške zbirke. Glasbeni gost je bil Peter Avsenik, kitarist in pevec, sicer pa dežurni novinar na Slovenski tiskovni agenciji. Skupaj sta izvedla nekaj avtorskih pesmi Valentine Plaskan, Peter Avsenik pa je tudi izvrsten imitator Iztoka Mlakarja. Ustvarjali na likovni koloniji T. TAVČAR Na 32. likovni koloniji prijateljstva, ki je letos potekala 17. septembra na Gradu Komenda na Polzeli, je sodelovalo 37 ljubiteljskih likovnikov. Deževno vreme je nekoliko spremenilo predviden potek likovnega ustvarjanja v naravi, tako da je večina udeležencev slikala v prostorih kulturnega doma in na Gradu Komenda. Strokovni vodja je bil tudi letos Tomaž Milač, ki je že več let mentor in svetovalec polzelskim likovnikom pri njihovem delu. Tudi tokrat je budno spremljal slikanje, svetoval, pomagal in Del ljubiteljskih slikarjev na delu v mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli pozno popoldne, ko so ob zaključku slikanja postavili priložnostno razstavo, podal oceno in navodila za dokončanje del. Zadovoljen je bil z različno, pestro motiviko upodabljanja: slikali so motive, ki so značilni za Občino Polzela, naravne in kulturne znamenitosti, tudi živali – domače. Razstava nastalih likovnih del bo na Gradu Komenda odprta od 7. do 29. oktobra. Trenutno pa so ponovno razstavljene slike, ki so jih polzelski likovniki izdelali v čast slavistki, pisateljici, pesnici in novinarki Neži Maurer, ki je otroštvo preživela v Podvinu pri Polzeli. Dela so nastala v sklopu spomladanskega projekta Žena - mati, katerega rdeča nit so bile pesmi Neže Maurer. 20 ŠPORT ŠT. 9 I september 2022 Športno za dan slovenskega športa L. KOLAR, D. NARAGLAV J. VASLE, D. N. Ob dnevu slovenskega športa je tudi v naši dolini potekala vrsta predstavitev in aktivnosti športnih klubov in društev, ki so s tem počastili državni praznik. Minuli petek, 23. septembra, smo v Sloveniji že tretjič obeležili državni praznik, dan slovenskega športa. V osrednjem dogodku na Kongresnem trgu v Ljubljani je sodelovalo 2000 osnovnošolcev in 300 starejših, ki vsako jutro trenirajo pod okriljem društva Šola zdravja. Vsi so se lahko preizkusili v 45 športnih izzivih, ki jih je zanje pripravil OKS – ZŠZ v sodelovanju z nacionalnimi panožnimi športnimi zvezami. Po celotni državi je bilo v čast slovenskemu športu organiziranih kar 118 dogodkov, ki so z različnimi aktivnostmi privabili številne obiskovalce. Med njimi je bilo tudi 6750 otrok, ki so se lahko v 11 krajih spoznavali z različnimi panogami. drugi. Medtem ko so imele osnovne šole Občine Žalec športne dneve po različnih lokacijah, je imela OŠ Petrovče športni dan na Ribniku Vrbje, kjer Izkušeni tekači štajerko-koroškega pokala tik pred startom tekaške preizkušje okoli Ribnika Vrbje na 5 km. V Žalcu ob Ribniku Vrbje V Žalcu so bile minuli petek temu dnevu posvečene številne aktivnosti v šolah, osrednje dogajanje pa je Tek trojk je imel dobrodelni namen, štafeto so predali s petko. Gotovlje in 50 tretješolcev iz matične I. OŠ Žalec. Skupaj z otroki, ki so kasneje tekli na občinskem krosu, je v akciji sodelovalo okrog 700 otrok. Poleg teka okrog ribnika na različne razdalje, ki so bile prilagojene starosti otrok, so se sicer vsi lahko zabavali tudi na različnih poligonih in igralih. V Žalcu je regijska pisarna Olimpijskega komiteja Slovenije, zato so se pridružili desetim krajem po Sloveniji, ki so preko video povezav istočasno sodelovali s Foksijevim navijaškim plesom (Foksi je maskota OKS) in kasneje v t. i. predsedniškem teku pod pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja. Ta je pred tekom vse pozdravil v video nagovoru. Vsi otroci, ki so sodelovali v predsedniškem teku, so dobili tudi posebna priznanja s podpisom predsednika Pahorja. Na predsedniškem teku v čast pokrovitelju športnega državnega praznika Borutu Pahorju so tako udeleženci v 11 krajih po Sloveniji skupaj pretekli 4450 km, kar predstavlja trikratno velikost naše države V popoldanskem programu je bil na Ribniku Vrbje najprej na sporedu tek za štajersko-koroški pokal, potem pa otroški cici tek, kjer so otrokom pomagali tudi starši. Pozno popoldne se je tekaški del sklenil z dobrodelnim tekom trojk – Podari petko za dober namen. Letos se ga je udeležilo rekordnih 32 trojic, ki jim rezultat ni bil primarnega pomena, temveč sta bila v ospredju druženje in zabava ob zdravi športni aktivnosti. Uspešni tekmovalci, v sredini absolutni prvak, ki je postavil rekord proge. bilo ob Ribniku Vrbje – v dopoldanskem času z otroki iz šol, popoldan pa so se praznovanja udeležili tudi je v akciji sodelovalo 500 učencev iz te šole. Prav tako je praznik športa v Vrbju obeležilo tudi 50 učencev POŠ Predsedniški tek je skupaj še z osnovnošolci iz 11 krajev po Sloveniji okoli Ribnika Vrbje preteklo veliko naših otrok. Dopoldne so se ob dnevu športa šolskega krosa udeležili osnovnošolci, ki so se skupaj pred tekmovanjem ogreli. ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, Žalec Dan slovenskega športa je bil uveden 2020 na pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije. Za dan je bila izbrana obletnica s 23. septembra 2000, ko je ob zmagi veslačev Iztoka Čopa in Luke Špika ter strelca Rajmonda Debevca na poletnih olimpijskih igrah v Sydneyju prvič zaigrala slovenska himna Zdravljica. ŠPORT ŠT. 9 I september 2022 Podprvak z daljinsko vodenimi dirkalniki Športno v Preboldu Minuli petek tudi v Preboldu prirpavili vrsto športnih aktivnosti, ki so dopoldan potekale v vrtcu in šoli, popoldan pa pod okriljem Športne zveze Prebold in Občine Prebold v organizaciji društev na športnih površinah v Preboldu, Latkovi vasi in Mariji Reki. Udeleženci so si lahko ogledali trening odbojke Odbojkarskega kluba Prebold v mali telovadnici OŠ, lahko pa so tudi zaigrali na odbojkarskem igrišču na mivki na igrišču Žabjek pri bazenu. Tu so svoj trening na nogometnem igrišču imeli tudi nogometaši U11 in U13 ŠD Partizan Prebold. Odprt trening z animacijo obiskovalcev je v športni dvorani pripravil tudi KK Prebold 2014, zvečer pa je v okviru ŠD Partizan 21 D. NARAGLAV Tudi letos so se množično podali na pohod na Žvajgo. Zmagovalna trojica skupaj z Dejanovim očetom, ki ima največ zaslug za ureditev tekmovališča Struga in tudi za Dejanove uspehe. S košarkaškega druženja in treniranja najmlajših. potekala tudi rekreativna košarka za odrasle. Planinsko društvo je pripravilo planinski pohod na Žvajgo, društvo upokojencev razne športne aktivnosti v Gaju, namiznoteniška šola Prebold pa je predstavila namizni tenis. S športnimi aktivnostmi sta dan športa obeležili tudi ŠD Latkova vas in ŠD Marija Reka. Slednje je organiziralo prijateljsko nogometno tekmo v sklopu Tolkec lige. V športnem parku v Latkovi vasi so udeleženci pod vodstvom Damirja Simonoviča lahko igrali košarko za odrasle, na zunanjem fitnesu pa so pod vodstvom Roka Kuserbanja potekale vaje za stabilizacijo, moč in vzdržljivost, organizirana pa je bila tudi tekaška delavnica s tekaškim strokovnjakom Rokom Praprotnikom. Dejan Cigler, ki že vrsto let tekmuje z daljinsko vodenimi malimi dirkalniki in je bil z njimi tudi državni prvak, je tudi v letošnji sezoni v samem vrhu. Na odprtem državnem prvenstvu, ki je potekalo 10. septembra v Zelenem dolu v Novem mestu, je namreč postal državni podprvak. Dejan je bil v preteklosti skorajda nepremagljiv, letos pa je dobil domači tekmi 3. septembra na društvenem tekmovališču v Kaplji vasi, ki sta ga s pomočjo še nekaterih zgradila z očetom že pred nekaj leti. Letos je tudi tu moral priznati premoč sedanjega aktualnega državnega prvaka, na tretje mesto pa se je uvrstil Andraž Štefe. »Glede na to da letos ne treniram veliko, sem s tem dosežkom lahko povsem zadovoljen, vendar – ker Demonstracija nordijske hoje D. NARAGLAV Občina Prebold je v okviru evropskega tedna mobilnosti skupaj s Centrom za krepitev zdravja Žalec pri bazenu Prebold organizirala demonstracijo nordijske hoje ter meritev krvnega sladkorja in holesterola. Aktivnosti so izvajale dipl. medicinska sestra Nada Cilenšek, mag. zdravstvene nege Brigita Jeretina in dipl. fizioterapevtka Maša Zupan. Udeleženke so ob demonstraciji nordijske hoje spoznavale njen namen in pomen za zdravje ter tudi, komu je namenjena, kaj potrebujemo, kako uporabljamo palice, kakšna mora biti drža telesa … »Razlika med nordijsko hojo in navadno hojo je v tem, da pri nordijski hoji uporabljamo nordijske palice, s pomočjo katerih se aktivira večina mišic v telesu, predvsem pa mišice zgornjega dela telesa. Ob tem je poraba energije za 30 % večja kakor pri navadni hoji. […] Pri izbiri nordijskih palic je treba biti pozoren na njihovo stabilnost, fleksibilnost in tudi na sam občutek. Pred začet- Priprava na nordijsko hojo s palicami za pravilno držo telesa kom hoje je treba palice nastaviti na primerno višino (na 65 % telesne višine). Najlažje si višino nastavimo tako, da komolec pokrčimo do pravega kota (90 stopinj) in z dlanjo objamemo ročko. Poznamo različne tehnike nordijske hoje. Najpogostejša in najbolj primerna za začetnike pa je diagonalni dvotaktni korak,« je ob predstavitvi povedala fizioterapevtka Maša Zupan, ki je tudi napisala promocijsko zloženko Nordijska hoja. Pogled na tekmovalno stezo z avtomobilčki, ki drvijo po njej z veliko hitrostjo. močnega konkurenta v Nejcu Oražmu, ki je zmagal tudi na glavni dirki sezone za naslov državnega prvaka. Dirke se je udeležilo 36 voznikov elektro kategorije in 9 voznikov nitro kategorije. Dejan je zasedel 2. mesto v elektro kategoriji in tako postal državni podprvak. Drugo mesto je zasedel tudi na mi motivacije ne manjka – lahko še posežem po zmagi v sklopu piknik prvenstva, kjer je skupaj šest dirk. Tudi tu sem trenutno na drugem mestu, odločala pa bo zadnja finalna dirka piknik prvenstva, ki se bo odvijala 8. oktobra v Blatnem dolu pri Komendi,« pravi Dejan. 22 HOROSKOP / PISMA BRALCEV / MLADI UTRIPOV HOROSKOP ZA OKTOBER 2022 OVEN BIK V prvih treh tednih meseca bo vaša vladarica Venera v tehtnici, kar vam bo izredno odgovarjalo. Vaše družabno življenje bo bistveno bolj pestro, vi sami pa se boste bolj zavedali svojega mesta v okolici. Bolj se boste potrudili za svoj videz; garderoba, frizura, vse to bo postalo pomembnejše! Kar nekaj novosti boste počasi vnašali v svoje življenje. Pospešeno boste iskali rešitve za svojo situacijo, zato se vam obeta uspeh. DVOJČKA Prelepi vplivi se bodo čutili tudi v vašem življenju, zato lahko pričakujete novice, ki vam bodo popestrile ta mesec. Komunikacija bo odlična, še zlasti od prve tretjine oktobra dalje. Prav izkazali se boste pri neki zadevi. Venera vam prinaša srečne okoliščine na čustvenem področju, zadovoljni boste zagotovo do zadnje tretjine meseca. Trije retrogradni tedni postanejo direktni, zato se bo življenje pričelo odvijati bolj pospešeno, bo pa Mars v vašem znaku pričel tik pred koncem meseca upočasnjevati svojo pot! RAK Prevzemal vas bo občutek nemoči zaradi zadeve, ki se je dogajala pred kratkim. Svetuje se vam, da tokrat uporabite strogi razum pred čustvi, veliko lažje boste naredili kompromis. Merkur, Saturn in Pluton bodo ponovno direktni, kar vam bo v pomoč. 9. ob polni luni in 25. ob mlaju, ki bo v sorodnem znaku istočasno z delnim luninim mrkom, bodite previdnejši! Energije bodo izredno močne, vse se bo sukalo okoli partnerskih odnosov, verjetno tudi ljubezni! LEV V prvih treh tednih oktobra se boste odlično počutili, saj je večje število planetov v harmoniji z vašim znakom. Veliko se boste družili z ljudmi, vaše družabno življenje bo bogatejše. Močnejša ognjena energija bo kot naročena, da naredite korak naprej. Optimistično boste zrli v dni, ki so pred vami, in skušali napredovati za vsako ceno. 25. oktobra nastopi delni sončev mrk ob polni luni, svetuje se nekaj več previdnosti okoli tega datuma. Končno je Sonce vaš vladar! DEVICA Vaš vladar Merkur bo že drugi dan v mesecu ponovno direkten, kar vas bo sprostilo. Oktober bo potekal s pospešenim ritmom, zato boste zadovoljni z rezultati. Pokazalo se bo, da ste imeli v neki zadevi prav, zato lahko pričakujete pohvalo. Zadnja tretjina meseca se bo odvijala čisto po vašem okusu. Energije se bodo sprostile, odpirale se bodo nove priložnosti na vseh področjih in ne boste jih spregledali! TEHTNICA V prvih treh tednih meseca, ko gostite Sonce in Venero, boste imeli veliko notranje moči in samozavesti, odlično se boste počutili in vaš videz bo še privlačnejši kot do sedaj. Odlično, kaj bi še želeli! Počasi boste ugotavljali, kaj je tisto, kar je moteče, in na vsak način iskali način, kako težavo rešiti. Temu bo povod R Merkur v vašem znaku. Včasih se je treba samo prepustiti in se zavedati, da se vse zgodi z namenom. ŠKORPIJON Delovni boste in polni navdiha za nove poti, ki jih boste prehodili v naslednjem obdobju. Na trenutke lahko imate občutek, da ste izgubili tla pod nogami, vendar boste kaj hitro ponovno ujeli svoj pravi ritem. Ne boste si dovolili nobenih napak! 25. oktobra, sočasno s polno luno, nastopi delni sončev mrk v vašem znaku. Ugotavljali boste, da ni vse zlato, kar se sveti, zato boste v delovanje vnesli tudi nekoliko več previdnosti. STRELEC Dinamičen in razgiban mesec je pred vami, v katerem boste določene urice namenili za nekaj posebnega. Preteklosti ne boste mogli ubežati, zato boste hrepeneli po bližini nekoga. To bo zlasti očitno v prvih treh tednih oktobra. V zadnjih dneh meseca lahko imate občutek, da ne obvladujete situacije v celoti, kar vas lahko malce jezi. Ustavite se, razmislite in ugotovili boste, da to ni tako. KOZOROG Cena minute pogovora je 2,19 € oz. po ceniku vašega operaterja. Sonce in Venera bosta do 23. v mesecu v vam nasprotnem znaku, zato boste zelo aktivni. Z veseljem se boste lotili svojih opravil in skušali napredovati na delovnem področju. Čaka vas prijetno presenečenje na čustvenem področju, življenje bo dobilo smisel in prav veselili se boste sprememb. Najbolj aktualno bo to okoli polne lune v vašem znaku 9., vendar previdno! Čustveno boste precej razburkani, napetosti in stres morate znati nadzorovati! VODNAR RIBI Nasmejali se boste zaradi nekoga in skušali razumeti situacijo ter ohraniti dobro voljo. Ne boste si dovolili, da vam kar koli jemlje energijo, držali se boste ustaljenih pristopov. Na delovnem področju se vam obetajo spremembe, na katere niste računali. Ali je to dobro ali ne, sploh ne bo vprašanje. Vaša ambicioznost bo v porastu in več kot odlično se boste znašli pri vseh opravilih. Prekipevali boste od navdušenja in napredovali z veliko lahkoto. Komunikacija vam ne bo delala težav, izkazuje se uspešnost. Boste šarmantni in očarljivi, zato se vam kažejo dobri obeti tudi v ljubezni, kar velja zlasti za prve tri tedne oktobra. Zadnja tretjina meseca prinaša nekoliko drugačno energijo, treba bo preklopiti na drugačne pristope. Tudi z glavo skozi zid ne bo šlo, zato vnesite v svoje delovanje več diplomacije! V prvem delu meseca bo vaša energija nekoliko nihajoča in dobro je, da se tega vpliva zavedate. Menjave razpoloženja lahko spremlja tudi nižja stopnja vaše fizične energije, zato si prizanašajte z večjimi fizičnimi napori. Na finančnem področju lahko pričakujete preobrate. Nikar ne omagajte, ampak pojdite naprej proti svojemu cilju. V zadnji tretjini oktobra boste lažje zadihali in funkcionirali. Bolj sproščeni boste ponovno začutili, da obvladujete svoje življenje. Niki Franjo Keder, s. p., Migojnice 3, Griže, 090 44 33 in 090 64 35. Horoskop je pripravila astrologinja Dolores, (090 64 30 in 041 519 265 ter Facebook dolores astro). ŠT. 9 I september 2022 Otroci raziskovali podzemni svet D. NARAGLAV Otroci šempetrskega vrtca so raziskovali podzemni svet Jame Pekel. Pod okriljem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsako leto ogromno izvajalcev, od najmlajših pa do tistih najbolj izkušenih, organizira različne dogodke, s katerimi proslavijo kulturno dediščino. Že nekaj let pri tem jami, slikanje v različnih tehnikah, izdelovanje lutk, igre s sencami, prepevanje pesmi, ples in gibalne aktivnosti, povezane z jamo. Povabili so babici Nevenko in Marico, ki sta bili dolgoletni vodički v Jami Pekel, da sta otrokom z besedo in delu v jami. Ob videoposnetkih pa so otroci spoznavali tudi način raziskovanja jam, merjenja, kartografiranja in reševanja, skrb za ohranitev čistih jam in tudi jamsko živalstvo, stalne ali občasne prebivalce podzemnega sveta. Otroci med spoznavanjem podzemnega sveta ob obisku preboldskih jamarjev sodelujejo tudi otroci vrtca Šempeter pod mentorstvom strokovnih kadrov iz vrtca. V preteklosti so spoznali ličkanje, pridelavo in obiranje hmelja, vodo kot vir življenja, arheološke znamenitosti, gastronomijo itd., tokrat pa so se podali v raziskovanje podzemnega sveta Jame Pekel. »Kaj vse se skriva v jami?« je bilo vprašanje, ki so si ga zastavili, ko so pričeli z raziskovanjem. Več mesecev so izvajali različne aktivnosti, kot so ogledovanje videoposnetkov in fotografij živali, ki se zadržujejo v Tabor mladih planincev T. TAVČAR 14 mladih planincev Planinskega krožka Podružnične osnovne šole Tabor, štirje vodniki in pomočnik kuharja Planinskega društva Tabor so se udeležili 37. tabora mladih planincev Dovje 2022, ki je potekal od 13. do 20. avgusta. Izmeni so se priključili še planinci PD Rečica ob Savinji, PD Šoštanj in PD Velenje. Planinskega tabora se je v tej izmeni udeležilo skupaj 56 osnovnošolcev od prvega do devetega razreda. Na planinskem taboru so se odvijale razne aktivnosti: pohodi, ki so bili prilagojeni starosti in fizičnim sposobnostim udeležencev, orientacija, planinska šola, druženje ob tabornem ognju … sliko pričarali čarobnost kraške jame. Še več o jamah in raziskovanju podzemlja pa so otroci zvedeli pred nedavnim, ko so jih obiskali preboldski jamarji, ki so prvi raziskovali in tudi odkrili zgornjo etažo Jame Pekel leta 1969, kar je tudi prispevalo k temu, da je Jama Pekel spet postala turistična jama. Nekoč, v 19. stoletju, je bila znana kot Žalska jama, ki pa je z leti utonila v pozabo. Otroci so se razveselili obiska jamarjev Črni galeb. Silvo Ramšak, ki je bil dolgoletni predsednik kluba, jim je prikazal opremo, ki jo potrebujejo pri Večmesečne aktivnosti otrok na temo Jame Pekel in jamskega sveta bodo zaokrožene z zaključno prireditvijo pred Jamo Pekel ta petek, 30. septembra. Ta dogodek pa je tudi zgleden primer sodelovanja med Turističnim društvom Šempeter in vrtcem Šempeter. Otroci se bodo predstavili s kulturnim programom, sodelovali pa bodo tudi v praktičnih delavnicah. V naravnem okolju pred jamo bodo svoje izdelke tudi razstavili. AKTUALNE INFORMACIJE – OKTOBER 2022 Razvojna agencija Savinja vas v okviru JESENSKIH DNI PODJETNIŠTVA 2022 vabi na naslednje dogodke: ~ petek, 14. 10. Dan odprtih vrat Razvojne agencije Savinja, GIZ ~ sreda, 19. 10. Ogled Luke Koper z izmenjavo dobrih praks ~ četrtek, 20. 10. Delavnica Dober dih - Kako z dobrim dihom izboljšamo zdravje, vitalnost in energijo ~ torek, 25. 10. Usposabljanje ABC podjetništva; modul4: Digitalizacija poslovanja Za dodatne in podrobnejše informacije o dogodkih smo vam na voljo na sedežu Razvojne agencije Savinja, Ulica heroja Staneta 3, Žalec, tel. 041 308 763, e-naslov: damjana.omerzu@ra-savinja.si in na spletni strani www.ra-savinja.si. MLADI IN PRVE OBJAVE ŠT. 9 I september 2022 23 V glasbeno šolo letos blizu 600 učencev L. KOLAR T. T. Glasbena šola Risto Savin Žalec ima učence v vseh občinah Spodnje Savinjske doline, prav tako tam tudi dislocirane enote, ponovno pa se sooča s prostorsko stisko. V Glasbeno šolo Risto Savin Žalec je letos vpisanih 575 učencev iz vseh spodnjesavinjskih občin ustanoviteljic, vseh zaposlenih pa je 38. »Največje povpraševanje je še vedno za učenje klavirja in kitare,« je povedal ravnatelj šole mag. Gorazd Kozmus. Poleg matične šole v Žalcu ima glasbena šola samostojne prostore še v Preboldu in v Braslovčah, na Polzeli gostuje na Gradu Komenda, na Vranskem pa v učilnicah osnovne šole, a jih ponovno pesti prostorska stiska. Letos so po dveh letih vstopili v jih porabili, da so se lahko pripravili na javni dogodek. Prav tako je nastopanje izjemno pomembno za njihov razvoj in motivacijo.« Komaj so vstopili v šolsko leto, pa so že pripravili koncert ob občinskem prazniku Občine Žalec, na katerem je nastopil simfonični orkester pod vodstvom Andraža Slakana s številnimi solisti, učenci glasbene šole, kar gotovo zahteva veliko priprav. »Nastop ob prazniku Občine Žalec je bil res zelo zgodaj v šolskem letu, nikakor pa ne bi bil izvedljiv, če se za nastop ne bi dogovorili že v izvedbo vseh tistih koncertov, ki jih v zadnjem času zaradi covida nismo izvedli. Opozoriti velja na 10. božični koncert učiteljev in učencev v cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu, 10. dobrodelni koncert Glasbene želje v korist šolskega sklada, 10. srečanje kitarskih orkestrov in ansamblov Slovenije, ponoven koncert kitarskega oddelka, imenovan Rock-klasika, in še bi lahko našteval,« pove ravnatelj mag. Gorazd Kozmus, ki na prireditvah, na katerih nastopajo učenci glasbene šole, manjka le izjemoma, v primeru višje sile. Zina Vovk in njene plesalke so uspešno pričele novo sezono. Blestele na Pagu BINA PLAZNIK Mladi glasbeniki simfoničnega orkestra Glasbene šole Risto Savin Žalec pod vodstvom Andraža Slakana in mladi solisti z mentorji so šolsko leto odlično odprli na slavnostni seji ob občinskem prazniku Občine Žalec 6. septembra. ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, Žalec šolo brez t. i. »kovidnih« ukrepov, kar je za celoten šolski sistem, tudi za glasbene šole, posebej pomembno. Mag. Gorazd Kozmus je o tem povedal: »Letošnji začetek lahko opišem samo z besedo ‘končno’! Ni hujšega za glasbenika kot pouk na daljavo in prepoved koncertov oziroma prireditev. Publika je dejansko hrana za glasbenika in nagrada za delo, ki so ga učenci vložili v svoj nastop glede na vse število ur, ki so preteklem šolskem letu. Le tako so se učenci lahko ustrezno pripravili na nastop, saj so vaje med počitnicami zaradi dopustov in odsotnosti otrok dejansko nemogoče.« Glasbena šola, njeni učenci in učitelji s svojim muziciranjem skozi vse leto obogatijo mnoge prireditve v dolini, bogat program dela pa imajo poleg rednih učnih obveznosti, internih nastopov in tekmovanj tudi letos. »Letos načrtujemo predvsem Ob občinskem nakupu hotelskega kompleksa in selitvi knjižnice v stavbo nekdanjega kazinoja se slišijo načrti, da bi sedanje prostore knjižnice v Domu II. slovenskega tabora pridobila glasbena šola, ki se ob precejšnjem navalu v vse programe ponovno sooča s prostorsko stisko. Mag. Gorazd Kozmus je o tem povedal: »Glede novih prostorov lahko povem samo, da jih nestrpno pričakujemo in zelo potrebujemo, saj imamo izjemne prostorske težave. Upamo, da bo to realizirano čim prej, saj število učencev zelo hitro narašča in nam trenutni prostori nikakor ne zadoščajo. Nujno potrebujemo namreč nekaj učilnic za individualni pouk, skupinski pouk in orkestrsko igro.« Pionirji med vajo s prenosom vode COOL KIDS MAVRICA Plesalke Kulturnega društva Mavrica iz Braslovč so se minuli konec tedna udeležile tridnevnega mednarodnega festivala na Pagu International Dance Open Novalja 2022 in tam uspešno pričele novo sezono. Najmlajše članice v kategoriji »show dance« so bile izbrane za gala dogodek. V najbolj zahtevni kategoriji »junior – open dance solo« pa je med 13 tekmovalci iz cele Evrope Neža Rojc dosegla 1. mesto. Trenerka Zina Vovk je zelo zadovoljna z uspešnim pričetkom sezone. Povedala je: »Čaka nas še celo leto priprav in izzivov.« Nastopilo 640 mladih gasilcev T. TAVČAR V hladnem in deževnem vremenu sta v soboto, 17. septembra, v Poslovni coni v Arnovskem gozdu potekala gasilsko tekmovanje mladine Gasilske zveze Žalec in tretja tekma v 14. pokalnem tekmovanju mladine Savinjsko-šaleške regije. Tekmovanja v štirih kategorijah se je udeležilo 640 mladih gasilcev. Pionirji in pionirke v starosti od 6 do 11 let so tekmovali v vaji z vedrovko, štafeti s prenosom vode in vaji razvrščanja, mladinke in mladinci od 12 do 16 let pa v mokri vaji s hidrantom, vaji razvrščanja ter teoretičnem testiranju. Vrstni red tekmovanja GZ Žalec: pionirji: 1. Grajska vas 1, 2. Velika Pirešica, 3. Ponikva pri Žalcu; pionirke: 1. Grajska vas, 2. Andraž nad Polzelo, 3. Trnava; mladinci: 1. Drešinja vas, 2. Prekopa–Čeplje– Stopnik, 3. Andraž nad Polzelo; mladinke: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Ponikva pri Žalcu, 3. Parižlje–Topovlje itd. Najboljše tri ekipe so se uvrstile na regijsko tekmovanje, ki bo 1. oktobra na Rečici ob Savinji. Vrstni red tretje tekme v pokalnem tekmovanju Savinjsko-šaleške regije: pionirji: 1. Grajska vas 1, 2. Velenje, 3. Velika Pirešica; pionirke: 1. Šentilj, 2. Grajska vas, 3. Šoštanj – mesto; mladinci: 1. Drešinja vas, 2. Velenje, 3. Šoštanj – mesto; mladinke: 1. Andraž nad Polzelo, 2. Šmartno ob Paki, 3. Ponikva pri Žalcu itd. 24 SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 9 I september 2022 50 let planinskega doma na Čreti T. TAVČAR Pri gradnji je bilo opravljenih kar devet tisoč ur prostovoljnega dela. V soboto, 10. septembra, je minilo natanko 50 let od odprtja planinskega doma na Čreti. Ob tem jubileju je Planinsko društvo Vransko, ki skrbi za to priljubljeno planinsko točko, pripravilo slovesnost. Dogodka se je udeležilo lepo število planincev, ki so do koče prišli iz treh različnih smeri: s prelaza Lipa, iz naselja Jevše ter z Vranskega. Večina se jih je naprej udeležila svete maše, ki jo je pri cerkvi Matere Božje na Čreti daroval župnik Jože Turinek. Ta je kot zavzet planinec nekaj časa deloval tudi v upravnem odboru društva. Na slovesnosti po maši je bila predstavljena bogata zgodovina koče od prvega sestanka jeseni leta 1969 pa do prvih delovnih akcij za izgradnjo planinskega doma. Pri tem se je aktivno vključil tudi takratni mladinski odsek društva, Planinski dom na Čreti katerega član je bil tudi župan Franc Sušnik. V svojem nagovoru se je zahvalil vsem, ki so pri tem projektu sodelovali, še posebej takratnemu lastniku zemljišča, na katerem že 50 let stoji planinski dom, Franciju Punčohu, ki je brezplačno odstopil del svojega travnika v velikosti pet arov za gradnjo koče in pri njej tudi aktivno sodeloval. Občina in tudi prej Krajevna skupnost Vransko je vseskozi namenjala veliko sredstev za razvoj koče na Čreti. Zadnja takšna investicija pa je ureditev parkirišča pod kočo. Do leta 1976, ko je občni zbor po zaključku gradnje razrešil predsednika gradbenega odbora Franca Golavška, je bilo opravljenih več kot 9000 prostovoljnih delovnih ur ter 58 kamionskih in 341 traktorskih prevozov. Iz leta v leto je kočo obiskovalo več planincev, zato so leta 2000 že začeli z aktivnostmi za gradnjo prizidka, ki so ga skupaj z veliko teraso realizirali v letu 2006. Kot je povedala predsednica Planinskega društva Vransko Suzana Felicijan Bratož, se priljubljenost te planinske postojanke še povečuje. V zadnjem času je ta točka zelo zanimiva tudi za gorske kolesarje. Čestitke ob jubileju Letošnji žalski abrahami skupaj Ob zasaditvi lipe sta izrekla še predsednica savinjskega meddruštvenega odbora Manja Rajh in predsednik gospodarske komisije Planinske zveze Slovenije Mirko Jeršič. Prvi gospodar koče je postal Franci Čulk, sledil mu je Anton Ferme, danes pa to zahtevno nalogo opravlja Toni Sitar, ki je ob koncu slovesnosti pozval župana in predsednico društva ter oba govornika, da skupaj posadijo lipo ob jubileju in s tem poskrbijo, da bo planinska koča tudi v prihodnje obdana z drevesi, ki ji poleti dajejo senco. Koča na Čreti, ki je za obiskovalce odprta ob koncih tedna in praznikih, se ponaša s certifikatoma okolju in družinam prijazna planinska koča. V notranjem gostinskem prostoru nudi 40, v zunanjem pa preko 50 sedežev. V sobah in na skupnih ležiščih lahko prenoči 22 obiskovalcev. Srečanje sošolcev po 60 letih D. NARAGLAV T. TAVČAR Leta hitro tečejo, kot radi rečemo ob raznih obletnicah in tudi sicer. O tem so si bili enotni tudi vsi udeleženci srečanja ob 60-letnici zaključka osnovne šole Prebold, ki so bili rojeni leta 1947, osemletno šolanje pa končali v letu 1962. To sicer ni bilo njihovo prvo takšno srečanje ob okroglem jubileju, vendar pa se je od takrat, ko so obeležili 50-letnico, do danes njihovo število že bistveno zmanjšalo. Nekaterih ni več, svoje pa je naredila tudi bolezen, tako da se je srečanja udeležilo le še 18 nekdanjih sošolcev iz dveh osmih razredov preboldske osnovne šole, ki je takrat in vse do osamosvojitvenih časov nosila ime po narodnem heroju Slavku Šlandru. Glavni pobudnik tega srečanja je bil Jani Slokan, ki se je po nekaj letih bivanja v domovini odločil, da se vrne v Avstralijo, kjer je preživel precejšen del svojega življenja. Pred tem se je želel še enkrat srečati s svojimi nekdanjimi sošolci in skupaj z Jožetom Jermanom, ki je bil tudi med glavnimi organizatorji prejšnjih srečanj, je to svojo namero tudi uresničil. Zbrali so se v Šempetru in skupaj obujali spomine na nekdanje šolske dni in na učitelje, ki so jih učili. Ob tem so se spomnili tudi na razne vragolije, ki so jih počeli v šolskih letih. Kot je povedal Jože Jerman, je bila njihova razredničarka Marija Remše, od tistih, ki so jih učili, pa živi samo še Anica Skok. Župan Janko Kos z abrahamovci Tradicionalno srečanje abrahamov ob prazniku Občine Žalec so v soboto, 17. septembra, pripravili v avli doma Doma II. slovenskega tabora. Povabljeni so bili tisti, ki so bili rojeni leta 1972. Na povabilo se je odzvalo kakih sto od tristo povabljenih abrahamov. Nagovoril jih je žalski župan Janko Kos, ki jim je iz lastnih izkušenj dal nekaj nasvetov za lepo in prijetno pot proti novim jubilejem, se zahvalil za sodelovanje pri različnih projektih v svojih krajih ter jim zaželel še veliko zdravih in uspešnih naslednjih let. Vsi so za darilo prejeli vrček Fontane piv Zeleno zlato, presto, ki se dobro poda s pivom, ter fotografijo srečanja, da bo ta dan ostal v trajnem spominu. Da bo spomin kar se da lep, so z rogljički poskrbele tudi članice Društva podeželskih žena Občine Žalec ter dobra glasba, za katero sta poskrbela pevka Katja Florjančič in pianist Jan Golavšek. Z nekaj podatki, kaj je bilo leta 1972 pomembnega, pa je postregla voditeljica srečanja Neža Zagoričnik: »Leto 1972 je bilo prestopno leto, po gregorijanskem koledarju se je začelo na torek. Ampak podatek, ki je meni najbolj zanimiv in za katerega sem prepričana, da ga tudi večina izmed vas ne pozna, pa je ta, da je leto 1972 najdaljše leto od takrat pa do danes. Zadeva je takšna: vemo, da imamo na svetu sprejet univerzalni koordinirani čas, to je mednarodno sprejet standardni čas. Vendar se ta čas malenkost razlikuje od atomskega časa, ki ga merijo z izjemno občutljivimi napravami in je vezan na samo materijo Zemlje. Zemlja se vrti, a se vrti vse počasneje, zato je treba včasih standardni čas nekoliko popraviti, da se ujema z dejanskim atomskim časom vrtenja Zemlje. To storijo tako, da 31. decembra ali 30. junija času dodajo eno prestopno sekundo. No, leta 1972 so morali dodati kar dve sekundi, kar pomeni, da ste se rodili v najdaljšem letu zadnjih 50 let!« Pobudnik srečanja Jani Slokan med svojim nagovorom na srečanju ob 60-letnici zaključka OŠ Prebold Beljenje notranjih površin in fasad Dekorativni opleski SLIKOPELSKARSTVO ANDREJ TERGLAV, s. p. Andraž 96 b, 3313 POLZELA, tel. 03 5720673, gsm. 041 216 214, www.terglav.si Izdelava izolacijskih fasad Peskanje kovinskih predmetov DELO NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO SAVINJSKE ZGODBE ŠT. 9 I september 2022 25 Slovenski gluhi košarkarji svetovni prvaki D. NARAGLAV Del zmagovite ekipe je tudi še ne dvajsetletni Jaka Markovič iz Griž. Mesec september je bil v veliki meri tudi v znamenju košarke. Slovenska izbrana vrsta, ki je kot evropski prvak iz leta 2017 veljala za favorita, je zamudila priložnost za visoko uvrstitev ali celo ponovitev uspeha iz Turčije. So pa v tej košarkarski evforiji za veliko in prijetno presenečenje poskrbeli slovenski gluhi košarkarji, ki so v Izraelu postali svetovni prvaki v tako imenovani ulični košarki 3×3. Slovenska košarkarska reprezentanca je v Tel Avivu, ki je gostil to svetovno prvenstvo gluhih košarkarjev, brez praske pokorila svetovno konkurenco. Svetovni prvaki so pod vodstvom selektorja Saša Lukiča postali Miha Zupan, Miha Jakofčič, Jan Orešnik in Jaka Markovič, ki je bil tudi daleč najmlajši v ekipi, povrhu vsega pa naš Savinjčan, doma v Grižah. Jaka je košarkarsko znanje pridobival najprej v Grižah pod vodstvom Aljoša Cvara v klubu Gorila, nato pa vsa leta v KK Prebold 2014. Med najizkušenejšimi in najvišji z dobrima dvema metroma je v ekipi Miha Zupan, nekdanji reprezentant, član ljubljanske Olimpije in profesionalni košarkar v Grčiji, Rusiji in Turčiji, leta 2010 pa je bil izbran tudi za najboljšega gluhega športnika na svetu. Pobliže smo ga lahko spoznali in videli tudi na TV-ekranu v oddajah Zvezde plešejo. Gluh od rojstva Jaka Markovič je gluh že od rojstva, kar so ugotovili šele kasneje, ko je bil star že več kot leto. Starša sta ga klicala, a se na njune besede ni odzival. Peljala sta ga k zdravniku in v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je res gluh. Bil je na operaciji v Ljubljani, kjer je dobil polžji vsadek, ki mu omogoča, da sliši in govori. Osnovno Pet let osnovne šole in vsa tri leta srednje šole sem treniral in igral v Preboldu in Ljubljani, kjer sem treniral v nadomestnem klubu. Košarka je moja velika ljubezen in nadvse sem vesel, da mi je bilo omogočeno postati del reprezentance gluhih ter z njimi celo osvojiti naslov svetovnih prvakov. Z veseljem bom del te reprezentance tudi v prihodnje in upam, da bomo skupaj dosegli še kakšno lovoriko, saj nas v prihodnje čakajo tako evropsko kot svetovno prvenstvo in tudi olimpijada. Motivacije in izzivov mi tako ne primanjkuje.« Skupna fotografija zlatih fantov, Jakovi najbližji in župan Jaka Markovič z medaljo svetovnega prvaka v košarki 3×3 Sprejem tudi v Žalcu Po zaslugi Jaka Markoviča so slovenski gluhi zlati košarkarji imeli sprejem tudi v Občini Žalec pri Fontani piv Zeleno zlato. Sprejeli so jih župan Janko Kos ter drugi predstavniki občine in javnega življenja. Z velikim navdušenjem so jih pričakali tudi številni drugi, še posebno pa so se druženja z zlatimi košarkarji razveselili najožji sorodniki Jaka Markoviča, ki so o njem lahko povedali vse najlepše. Enako tudi njegovi sotekmovalci, ki so ga z velikim veseljem sprejeli medse in skupaj z njim tudi dosegli zgodovinski uspeh. Kot so dejali, se Jaka tega najbrž še ne zaveda povsem, oni, ki skupaj igrajo že 15 let, pa vedo, da je to nekaj fenomenalnega in težko ponovljivega. Pred prvenstvom tega niso pričakovali, je bil iskren selektor Sašo Lukič, ki je ob tem tudi povedal: »Po poškodbi kolena, ki sem jo staknil na pripravah pred svetovnim prvenstvom, nisem mislil, da se bomo lahko borili za sam vrh. Sem pa verjel v svoje fante, s katerimi smo že dolgo skupaj, svojstven potencial in izziv pa je bil zame tudi novi igralec Jaka Markovič. Ob njihovi igri na treningu in nato na prvih tekmah, na katerih smo zmagovali, pa sem bil vse bolj prepričan, da lahko pridemo do medalje. Uspelo nam je in zelo sem ponosen na te zlate fante, ki jih v prihodnje čakajo še novi veliki izzivi. Prihodnje leto je svetovno prvenstvo v Grčiji, kjer se igra normalna košarka 5×5, potem je evropsko prvenstvo 3×3, čez dve leti pa spet svetovno prvenstvo 3×3, na katerem bomo branili letošnji naslov svetovnega prvaka ter ga po možnosti skušali znova tudi osvojiti. Čez tri leta pa nas čaka še olimpijada gluhih v Tokiu.« reprezentanco povabil prav selektor Sašo Lukič, ki sicer živi na Švedskem. »Jaka sem spoznal preko Športne zveze gluhih Slovenije, kjer sem izvedel, da v Občini Žalec živi fant, ki zelo dobro igra košarko. Poslal sem svojega prijatelja, da mi je posnel njegovo igro, in ob pregledu posnetega materiala ugotovil, da ima zelo mojo statistiko igranja, me kontaktiral in na daljavo spremljal moje igranje na tekmah, ki sem jih igral v Preboldu za mladince in člane. Nato je prišlo povabilo, ali bi hotel igrati za njihovo ekipo gluhih in naglušnih. Z veseljem sem pristal in se tako tudi osebno spoznal z njim. Ostala sva v navezi, čeprav je bil on na Švedskem. Zaradi tradicije brez las Svetovni prvaki s selektorjem pri fontani piv z žogo z njihovimi podpisi šolo je obiskoval v Grižah, prva tri leta, ko se je v Grižah gradila nova šola, pa je hodil v šolo v Žalec, tako kot tudi drugi učenci griške šole. Po osnovni šoli je šolanje nadaljeval na srednji šoli za gluhe in naglušne v Ljubljani, kjer se je izšolal za mizarja, šolanje pa bo nadaljeval še dve leti, da bo postal lesarski tehnik. Zato da lahko komunicira s sošolci in tudi učitelji, pa se je moral že v začetku šolanja v Ljubljani naučiti tudi znakovnega jezika. »Košarko sem začel trenirati v osnovni šoli v 4. razredu. Začel sem trenirati z Aljošo Cvarom v klubu Gorila v Grižah. Nato nas je prišel učit igrati košarko Ratko Radović in vključili smo se v nov KK v Preboldu. Jaka Markoviča, ki bo novembra letos dopolnil 20 let, je odkril in v Jaka (v sredini spodaj) je vse od leta 2015 član KK Prebold 2014, fotografija pa je iz leta 2016 Jaka se je ne glede na mladost in pomanjkanje izkušenj na svetovnem prvenstvu odlično odrezal. dober občutek za igro, še posebno z metom za tri točke. Povabili smo ga medse in ga pripravili za tekmovanje v gluhi košarki 3×3, saj je prej igral običajno košarko za mladince in člane KK Prebold 2014,« je med drugim o tem, kako je Jaka prišel v reprezentanco, v Žalcu povedal selektor Lukič. Jaka pa nam je že pred dnevi, ko smo ga obiskali na njegovem domu v Grižah, povedal: »Zelo sem vesel, da je Sašo v meni prepoznal dobrega košarkarja in me povabil v svojo reprezentančno ekipo, s katero smo imeli priprave ves avgust. Vse skupaj pa se je pričelo že nekaj mesecev prej. Preden sem bil povabljen v reprezentanco, je namreč selektor spremljal Kmalu zatem je prišlo povabilo v reprezentanco, v kateri sem že dalj časa poznal Miho Zupana, saj sem bil med počitnicami, preden sem začel hoditi v srednjo šolo, v njegovem košarkarskem kampu. Poznal pa sem tudi ostale soigralce, s katerimi smo igrali v zimski ligi gluhih. Vsi so me z veseljem sprejeli medse, a so me po tradiciji kot novinca v reprezentanci tudi ostrigli in mi obrili lase na nulo, česar nikakor nisem bil vesel, z novo ‘frizuro’ pa sem se moral sprijazniti,« še pove Jaka, ki se je z osvojitvijo naslova svetovnega prvaka zapisal v zgodovino savinjskega športa, ki se lahko pohvali z izjemnimi športniki. Sedaj tudi z Jako Markovičem. NAŠA DEDIŠČINA 26 ŠT. 9 I september 2022 Ljudski pevci in godci v Šeščah D. NARAGLAV Območno srečanje ljudskih pevcev in godcev ljudskih viž je bilo le revialnega značaja, predstavilo pa se je osem skupin. V okrnjeni sestavi Prijatelji 6 Še Tretjo septembrsko soboto sta v Občini Prebold znova zveneli slovenska ljudska pesem in glasba pod imenom Ljudska pesem v Preboldu. Po treh letih, ko srečanja zaradi koronavirusa ni bilo, je Javni sklad za kulturne dejavnosti Slovenije (JSKD) – izpostava Žalec tokratno prireditev ob sodelovanju društva Prijatelji 6 Še organiziral v Domu kulture v Šeščah. Tokratno območno srečanje ljudskih pevcev in godcev ljudskih viž je bilo le revialnega značaja, torej brez ocenjevanja nastopajočih s strani regijske selektorice ali selektorja, kot je bilo to v preteklosti. Prireditev je vodil in povezoval vodja JSKD – izpostave Žalec mag. Marko Repnik. »Ponovno smo se zbrali v septembru – v kimavcu, da bomo prisluhnili kar osmim skupinam, ki so se prijavile na revijo Napev – odsev, revijo poustvarjalcev glasbenega izročila Slovenije, ki jo tu pri nas poznamo kot Ljudsko pesem v Preboldu,« je uvodoma dejal Repnik. Kot prve so se predstavile pevke folklorne skupine Grifon, ki letos praznujejo desetletnico svojega delovanja. Vseskozi jih vodi Marija Zagoričnik. V nadaljevanju so s svojimi vižami in petjem dvorano napolnili Vaški godci iz Andraža, ki so se pod vodstvom Emilijana Zabukovnika predstavili s tremi vižami. Za njimi sta nastopili dve skupini iz Občine Prebold, iz Marije Reke: najprej sedemčlanska skupina Reški slavčki, ki pod tem imenom deluje že od leta 2008, vodi pa jo Jože Zupan, druga petčlanska skupina iz Marije Reke pa je Reški bend, ki ga sestavljajo moški, ki radi pojejo hudomušne ljudske pesmi. Skupina je nastala za praznik dneva žena v domu pod Reško planino. Tokrat so se predstavili v okrnjeni zasedbi. V nadaljevanju so oder s svojim petjem in igranjem zapolnili Veseli Pruhovčani, ki so letos zaokrožili četrt stolet- Pevke folklorne skupine Grifon D. N. Marjan Vodeb je postal novi predsednik. Novi predsednik je Marjan Vodeb, podžupan Občine Žalec, ki je eno od svojih prvih nalog v vlogi predsednika borcev imel na Adijevem memorialu v Preboldu. skupščine prišlo na pobudo NO in s podporo Izvršilnega odbora ZB Žalec. Pred tem so bile izpeljane potrebne aktivnosti, vključno s sejo NO, na kateri so predlagani kandidati tudi dobili soglasno podporo, s čimer so bili tudi izpolnjeni pogoji za sklic izredne skupščine. Od skupno 67 vabljenih se je ja svojega delovanja. Skupino vodi Ivo Gjuras, vadijo pa pod mentorstvom Andreja Križana. Po močnem glasbeno-pevskem nastopu so večer z nežnejšimi pesmimi polepšale Ljudske pevke s Ponikve pri Žalcu, ki delujejo pod vodstvom Tatjane Jezernik. Za nežnejše petje so nato poskrbele še Pevke treh vasi, ki sedaj delujejo v spremenjeni zasedbi, vodi pa jih Jožica Ožir. Vse nastope so ob Reški slavčki so zapeli. Novi predsednik ZB za vrednote NOB Žalec V letošnjem letu se je končalo predsedovanje dolgoletnega predsednika Združenja borcev za vrednote NOB Žalec Marijana Turičnika. Na skupščini 31. maja je bil na to funkcijo izvoljen Henrik Krajnc iz KO ZB Žalec. Na skupščini mu je bila dana tudi pristojnost, da v soglasju z izvršilnim odborom izbere sekretarja in dva podpredsednika. Potem ko z izbiro ni uspel, je 2. avgusta obvestil izvršilni in nadzorni odbor ZBŽ, da iz osebnih razlogov nepreklicno odstopa s funkcije predsednika. Takoj so stekle aktivnosti za rešitev te situacije in kmalu zatem je v Andražu nad Polzelo v prostorih Športnega društva Andraž bila sklicana izredna skupščina, na kateri so za novega predsednika izvolili člana KO ZB Griže in podžupana Občine Žalec Marjana Vodeba. Sklicatelj izredne skupščine je bil predsednik Nadzornega odbora ZB Žalec Srečko Rajh, ki je v uvodu prisotne tudi seznanil, da je do sklica izredne Nastop Veselih Pruhovčanov skupščine udeležilo 64 članic in članov. Od tega jih je 47 imelo pravico glasovati. Z javnim glasovanjem so soglasno izvolili Marjana Vodeba za predsednika, Božo Verdev in Mitja Tavčerja za podpredsednika ter Mojco Zupančič - Uratnik za sekretarko. zaključku zaokrožili še Prijatelji 6 Še iz Šešč, pri katerih sta od nekdanje zasedbe ob harmonikarski spremljavi Stanka Berteloviča zapela le zakonca Marija in Zvone Babič, ki je tudi vodja skupine. Srečanje so zaključili ob kulinaričnih in tekočih dobrotah s prijetnim druženjem skupin v dvorani gasilskega doma Šešče. PO DOLINI ŠT. 9 I september 2022 Regijsko preverjanje reševalnih ekip T. TAVČAR Regijskega preverjanja ekip prve pomoči v organizaciji celjske izpostave civilne zaščite in žals- kega Območnega združenja Rdečega križa ter Občine Polzela v soboto, 24. septembra, na Polzeli se je udeležilo okrog 150 reševalcev (15 ekip) iz zahodne štajerske, posavske in zasavske regije. Letos znanja prvič niso točkovali, temveč so ga le preverjali. Z našega območja se je preverjanja udeležila letos ustanovljena ekipa prve pomoči RKS – OZ Žalec, Občina Žalec II. Rdeča nit letošnjega preverjanja je bilo nudenje prve pomoči ob naravnih nesrečah, ki lahko prizadenejo našo regijo. Vsaka ekipa je usposobljenost in znanje prikazala pri dajanju prve pomoči poškodovanim v različnih razmerah. Laične ekipe, katerih član je lahko posameznik, ki za to opravi poseben izpit, so namreč še kako pomembne ob naravnih in drugih množičnih nesrečah, ko sta naenkrat ogrožena zdravje in življenje velikega števila ljudi. Starejši obujali spomine T. TAVČAR Občina Vransko je v sodelovanju z Župnijsko Karitas in Občinsko organizacijo Rdečega križa Vransko tretjo nedeljo v septembru pripravila tradicionalno srečanje krajanov, starih sedemdeset in več let. Teh je v Občini Vransko 390, srečanja pa se je udeležila tratino povabljenih. Naprej so se zbrali v župnijski cerkvi sv. Mihaela in prisluhnili sv. maši, ki jo je daroval župnik Jože Turinek, nato pa so z družabnim delom nadaljevali v Športni dvorani Vransko. Anica Jagodič je v imenu Karitasa Vransko vsakemu podelila lectovo srce v spomin na srečanje. Sprejel in nagovoril jih je župan Franc Sušnik, ki je med drugim povedal, da so tovrstna srečanja zelo dobrodošla, saj se starejši med seboj pogov- Predsednica RKS – OZ Žalec Pavla Artnik podeljuje pokal in priznanje Jaku Jelenu, vodji ekipe prve pomoči RKS – OZ, Občina Žalec II, župan Občine Polzela Jože Kužnik pa priložnostna darila. Pokale in priznanja so prejele vse ekipe. Sprehod za spomin T. TAVČAR September je mednarodni mesec Alzheimerjeve bolezni, 21. september pa svetovni dan, ki ga v Sloveniji že nekaj let obeležujemo tudi s »sprehodi za spomin«, katerih namen je ozaveščanje o bolezni in zmanjševanju stigme, ki spremlja bolezen. V Domu upokojencev Polzela tako že nekaj let organizira- jo sprehod za spomin, ki pa je bil v zadnjih dveh letih zaradi epidemije izpeljan v okrnjeni obliki. Kot je povedala socialna delavka Katja Tomažič, so letos še posebej veseli, da so se jim poleg stanovalcev in zaposlenih lahko na dogodku pridružili tudi zunanji prostovoljci. Sprehod so začeli pred DU Polzela in se nato sprehodili skozi park Šenek, kjer so na idilični lokaciji zaključili program. Za glasbeni del druženja je poskrbela Godba veteranov Žalec, za hrano in pijačo pa kuhinja doma. Razširjenost bolezni – predvsem zaradi staranja prebivalstva – strmo narašča, zato so takšni dogodki še posebej pomembni. 27 Srečanje starejših, pri kosilu orijo in obujajo spomine na čase, ko so skupaj ustvarjali utrip kraja. Izpostavil je pred časom pridobljeno novo splošno in zobozdravstveno ambulanto ter Prostofer, ki je namenjen tistim starejšim, ki ne vozijo sami. Tokratno srečanje so popestrile Vezilje Snežinke Vransko, ki delujejo pod okriljem Društva univerze za tretje življenjsko obdobje Vransko. Po dveh letih so pripravile 12. razstavo ročnih del. Srečanje so s kulturno-zabavnim programom popestrili Otroška šolska folklorna skupina OŠ Vransko–Tabor, Folklorna skupina Vransko in ansambel Franc Zupan s prijatelji, prireditev pa je povezovala Damjana Lukman. Na kosilo je vse skupaj z blagoslovom in molitvijo povabil župnik Jože Turinek. ŽIVIMO Z NARAVO 28 ŠT. 9 I september 2022 Konoplja namesto koruze v prehrani prašičev D. NARAGLAV Na kmetiji Pri mlinarju so v okviru projekta EKOMALE – inovativne prakse uredili kulinarični zeliščni vrt, na kmetiji Turšič in Jazbinšek medonosni zeliščni vrt, na kmetiji Temnik pa zeliščno njivo. V sredo, 7. septembra, so na izletniški kmetiji Pri mlinarju v Gotovljah pripravili strokovno srečanje, ki je del evropskega pilotnega razvojnega projekta EKOMALE – inovativne prakse in proizvodi sonaravnega pridelovanja na malih kmetijah v času podnebnih sprememb. Letos v začetku novembra se zaključuje triletni evropski pilotni razvojni projekt EKOMALE. Na tokratnem srečanju so zato bili podani nekateri rezultati. V Sloveniji je vodilni partner v projektu Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, vodja pa je mag. Nataša Ferant, ki je na inštitutu vodja področja zdravilnih in aromatičnih rastlin. Partnerji v projektu so še Inštitut za promocijo varstva okolja, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko gozdarski zavod Celje, Univerza v Ljubljani – Biotehnična fakulteta ter štiri kmetije: kmetija Slavka Turšiča, Antona Jazbinška, Katje Temnik in Miroslava Rotovnika (po domače pri Mlinarjevih, kjer je bilo srečanje). Na srečanju so bile prikazane dobre prakse tega projekta. Udeleženci so si ogledali njihovo prašičerejo in rezultate, ko je bil del hrane nadomeščen z industrijsko konopljo. V zvezi s tem so bili podani tudi strokovni rezultati s strani KGZS, na voljo pa je bila tudi bogata pokušina izdelkov iz mesa krškopoljskih prašičev, ki jih v okviru tega projekta krmijo s konopljo, ki je za prašiče prava poslastica. Poleg predavanj ter ogledov prašičereje in kmetije z zeliščnim vrtom so se udeleženci seznanili tudi s tem, kako na kmetiji uporabljajo zelišča v kulinariki, le-to pa so tudi poskusili. »V Ekoci – eko civilni iniciativi Slovenija smo veseli, da sodelujemo v projektu EKOMALE. V projektu je sodelovalo veliko strokovnjakov, kot so Darja Kocjan Ačko, prof. dr. Ana Vovk, strokovnjaki KGZ Celje in številni drugi. S prenosom znanj iz teorije v prakso in nazaj smo uspeli na kmetijah doseči dobre prakse, koristne za mnoge male in tudi velike kmetije v času prilaganja na podnebne spremembe. Pridelava hrane brez gnojil in FFS, prilagajanje na sušo s travnimi muldami in z zbiralniki vode, zastiranje kot pomoč pri suši ter kolobarjenje in zeleno gnojenje za plemenitenje tal postajajo čedalje večja nuja. Takšne metode bodo morale čim prej nadomestiti v čim večji meri konvencionalno pridelavo hrane. Ekonomiko kmetij so kmetje bistveno izboljšali z višjo dodano vrednostjo, z gojenjem zelišč, ki so jih uporabili v kulinari- Nataša Ferant Gospodarica Ksenija Rotovnik ob dobrotah iz mesa krškopoljskih prašičev, ki jih je pripravila za pokušino. ki in v soku, to pa ponudili gostom. Razvili so tudi inovativne proizvode, ki so bili vsi poslani na ocenjevanje in bili tudi vsi nagrajeni na Dobrotah slovenskih kmetij. Posebej ponosni pa smo na rezultate, ki so bili doseženi na kmetiji Rotovnik pri nadomeščanju dela krme v obroku krmljenja prašičev z industrijsko konopljo namesto s koruzo, to pa se Na razstavi dvesto sort starih jabolk in hrušk Na kmetiji Pri mlinarju med krmljenjem prašičev s svežo konopljo je čudovito obneslo. Upajmo, da bo njihovo dobro prakso posnemal še kakšen kmet in da bo v prihodnje na slovenskih poljih rastlo več industri- Miroslav Rotovnik jske konoplje in manj koruze. Prav tako si želimo, da postanejo sonaravne metode pridelave hrane za prilagoditev na podnebne spremembe nekakšna stalnica, ki bo omogočala prehransko varnost v prihodnosti,« je med drugim povedala predsednica Ekoci Irena Roter. In kaj pravi v zvezi s podnebnimi spremembami in konopljo gospodar kmetije Miroslav Rotovnik? »Na nekaterih kulturah smo uvedli kapljični namakalni sistem, posebej v hmeljiščih, kjer teče že deseto leto, kar smo to naredili. Tudi sicer ampak samo setev in žetev. V primerjavi s koruzo je to bistveno cenejše, konoplja pa je za prašiče kot sladica. Zelo radi jejo tako svežo kot suho, saj ima konoplja veliko raznih vitaminov in mineralov, kar tudi spodbuja tek. Je pa seveda ne smejo pojesti preveč. Vsekakor pa z njo ali uvedbo še kakšne druge kulture zmanjšamo stroške, kar je pomemben dejavnik gospodarjenja tudi na kmetiji,« poudari Rotovnik. Na vprašanje, kakšno je meso teh prašičev, ki uživajo konopljo, pa odgovori: »Meso je bolj polnega okusa, slanine je manj kot pri prašičih, ki pojejo veliko količino koruze.« »V projektu EKOMALE se je z uvajanjem ekološke in biodinamične pridelave povečala oživitev zemlje; mikroorganizmov v tleh. Z uporabo zastirk in kolobarjev so učinkovito uporabili metode sonaravnega načina kmetovanja: ekološka pridelava na vseh štirih partnerskih kmetijah. Biodinamična pridelava hrane na kmetiji Temnik in permakulturna pridelava na kmetiji Jazbinšek. Prav tako je bilo uvedeno dodajanje vrednosti pridelavi zelišč in alternativnih poljščin na vseh štirih partnerskih kmetijah. Na novo so bili zasajeni zeliščni vrtovi za različne namene. Na kmetiji Rotovnik je nastal kulinarični zeliščni vrt, na kmetiji Turšič in Jazbinšek je nastal medonosni T. T. Minuli konec tedna v Andražu nad Polzelo je bil sadjarsko obarvan. Kulturno društvo Andraž nad Polzelo je po štirih letih zopet Konrad Brunšek, idejni oče razstave pripravilo sadjarsko in kulinarično razstavo, katere idejni oče je domači poznavalec sadjarstva Konrad Brunšek. Ob pomoči sokra- janov je na ogled postavil več kot dvesto starih sort jabolk in hrušk ter sadjarsko orodje. Za kulinarični del so poskrbele članice kulinarične sekcije, ki delujejo pod okriljem kulturnega društva, medtem ko so likovne umetnine prispevali domači likovniki. Na odprtju je zbrane najprej nagovoril predsednik kulturnega društva Vili Pižorn, nato župan Občine Polzela Jože Kužnik, ki je poudaril, da je vzgojiti, nabrati, skladiščiti in razstaviti toliko vrst sadja nekaj nepredstavljivega, dokler človek ne pride v Andraž nad Polzelo. Razstava združuje bogastvo narave in delo pridnih rok. Posledic hitrega razvoja se je v svojem nagovoru dotaknil tudi častni občan, idejni oče razstave Konrad Brunšek ter poudaril, da se dandanes sadna drevesa umikajo toku napredka. S temi posušenimi in podrtimi drevesi ugašajo tudi njihova stara imena in del preteklosti, ob koncu pa je dejal: »Trudim se, da jih kar se da ohranim in prikažem na razstavi.« Med govorniki je bil tudi upokojeni profesor dr. Tone Tajnšek, razstavo pa je uradno odprl direktor Kmečkega glasu Tevž Tavčar. Udeleženci so si z zanimanjem ogledali tudi zeliščni vrt. poskušamo zagotoviti tisto osnovno kmetijsko proizvodnjo z namakanjem. Uvedli smo tudi druge kulture, posebej zadnja tri leta, ko smo začeli kmetovati z avtohtono krškopoljsko pasmo prašičev in uvajati v njihovo prehrano tudi krmni obrok industrijsko konopljo. V poletnem času svežo, v jesenskem seme in pleve, da jim pospešimo tek, hkrati pa to pomeni tudi manj dela, cenovno nižje stroške in tudi večji efekt. Pri konoplji ni stroškov škropljenja, gnojenja, zeliščni vrt, na kmetiji Temnik pa je bila zasnovana in zasajena zeliščna njiva. Ob vsem tem se je povečala tudi biotska pestrost na vseh štirih kmetijah z zasaditvijo novih kultur. Prav tako se je povečala pestrost kolobarja na vseh štirih partnerskih kmetijah. Visokodebelni sadovnjaki se ohranjajo na kmetiji Turšič, na novo pa se je posadil na kmetiji Temnik,« pa je med drugim povedala vodja projekta mag. Nataša Ferant. ŽIVIMO Z NARAVO / PO DOLINI ŠT. 9 I september 2022 29 Prvi BIO dan v Žalcu D. NARAGLAV Ekološko združenje Deteljica je 4. septembra na žalski tržnici pripravilo prvi BIO dan. Na dogodku, ki je bil prvi te vrste v Žalcu v organizaciji tega združenja, sta potekali promocija in prodaja ekoloških živil kmetij iz vse Slovenije. Poleg njih so sodelovala in imela svojo promocijo na dogodku tudi sorodna društva. Na ogled pa je bila tudi razstava pridelkov in izdelkov. Obiskovalci so se lahko pobliže spoznali z ekološkim kmetovanjem in ekološko hrano. Ekološko kmetijstvo v procesu pridelave temelji na upoštevanju naravnih zakonitosti ekosistemov, ob tem pa krepi, harmonizira in stimulira biološke procese v njih. Ekološka pridelava na kmetijskih zemljiščih temelji na uporabi organskih in dovoljenih gnojil za ekološko pridelavo pri vzdrževanju optimalne oskrbljenosti tal s hranilnimi snovmi, pravilnem vrstenju poljščin (širokem kolobarjenju), vključevanju metuljnic v kolobar (detelja, grah, soja, fižol), vzdrževanju neprekinjene zelene odeje na njivskih površinah (setev dosevkov z globokim koreninskim spletom in veliko organske mase), izbiri ustreznih vrst in sort rastlin itd. Ekološka hrana je vrhunske kakovosti. Ta vrsta kmetovanja je zelo prijazna do živali Vesna Golob ter ne uničujejo rastlinskih in živalskih vrst. Sprehod med stojnicami je bil ta dan tako tudi strokovno podkrepljen, kaj več pa smo lahko izvedeli tudi o samih sodelujočih kmetovalcih in njihovih proizvodih ter o delovanju društva Deteljica in sorodnih združenjih, ki so sodelovala na tem prvem BIO dnevu v Žalcu, pred tem in tudi po tem pa še na kakšnem bio dnevu v drugih krajih po Sloveniji. Fanči Perdih, vodja semenarske hiše Amarand, nam je povedala nekaj več o zanimivem projektu v zvezi s česnom in šalotko: »Smo edina ekološka semenarska hiša v Sloveni- je pridelka pri pridelovalcih zelenjave. Sočasno bi s tem pripomogli k ohranjanju slovenskih sort česna in šalotke, ki zaradi slabše donosnosti izginjajo. V projektu sodeluje trinajst partnerjev: od Centra biotehnike in turizma Grm – Novo mesto, ki je vodilni partner, do Kmetijskega inštituta Slovenije, pa Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, KGZS – Kmetijsko gozdarski zavod Celje, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, Šola za hortikulturno in vizualno umetnost Celje … in pa kmetje, ki delajo tudi poskuse v zvezi s tema dvema pridelkoma, tako da ohranimo ti slovenski dobrini, da nam ne bo treba posegati po kitajskem česnu.« Na eni od stojnic smo srečali tudi Silva Mariča, predsednika društva Ajda Štajerska: »Naše društvo, ki ima sedež v Žalcu, je na tem prvem bio dnevu vsekakor z veseljem prisotno. Številni, ki danes predstavljajo in prodajajo svoje izdelke, so tudi naši člani. Sami kot društvo pa se predstavljamo z literaturo v zvezi z biodinamičnim gospodarjenjem z zemljo, kar je bistvenega pomena za rast rastlin in dober pridelek. Na današnjem dnevu se z naše strani predstavljata Majda in Katja Temnik Na BIO dnevu se je predstavilo tudi društvo Ajda Štajerska. bi potrošniki lahko uživali ekološke in s tem tudi bistveno bolj zdrave pridelke in proizvode.« In kaj o tokratnem dogodku pravi članica društva Eko Deteljica Vesna Golob in glavna organizatorka dogodka v Žalcu? »V Žalcu se prvič predstavljamo v takšni zasedbi. Tovrstne ekološke dneve smo imeli že v Celju in Laškem, smo si pa zaželeli to našo ponudbo prinesti tudi v Žalec. Sedaj smo to tudi realizirali in upam, da bomo s tem lahko nadaljevali na tem prostoru tudi v prihodnje. Naše društvo Deteljice ne zajema le lokalnih kmetov, ampak so v društvo vključeni kmetje iz vse Slovenije. Ponudba je tako res pestra, zanimiva, kvalitetna, pa tudi malo drugačna od običajne ponudbe, saj je ekološko kontrolirana. Jaz sem v osnovi zeliščarka (teta Pehta, smeh), kmetijo pa imamo v Libojah. Danes so poleg mene tu pridelovalci s Koroške, Štajerske, ljubljanskega področja … Skratka, iz velikega dela osrednje Slovenije. V društvu nas je preko 150 članov, veliko pa je tudi pridruženih, ki nimajo svojih kmetij. Po prvih občutkih smo zadovoljni s tem prvim ekološkim dnevom v Žalcu, ob tem pa bi se rada zahvalila ZKŠT Žalec in občini, da nam je bilo omogočeno to izpeljati.« Tek, razstava gob, sejem in še kaj T. T. V Občini Polzela se je v okviru občinskega praznika v soboto, 24. septembra, zvrstilo več prireditev. Tako so pripravili tradicionalni dobrodelni Malteški tek, ki se ga je udeležilo 80 tekačev, sejem Dobrote s kmetij, OŠ Polzela je pripravila mini olimpijado, Gobarsko mikološko društvo Polzela pa razstavo gob (vseh je bilo 170). Vse skupaj je bilo podkrepljeno s kulinaričnimi dobrotami Gobarsko mikološkega društva Polzela … Stojnica semenarske hiše Amarant in potrošnikov, ker lahko kupijo zdravo hrano. Pri pridelavi bio hrane se in se mora spoštovati zemljo, zrak, vodo in rastline. Postopki pridelave in predelave ustrezajo strogim predpisom, ki jih nadzorujejo kontrolne organizacije. Vsi izdelki vsebujejo le ekološke dovoljene snovi. Pri kmetovanju se lahko uporabljajo snovi, ki ne onesnažujejo okolja, ne rušijo ravnovesja v naravi ji. Tukaj med drugim predstavljamo tudi projekt EIP česen in šalotka – seme prihodnosti. Projekt izhaja iz velike potrebe slovenske semenarske pridelave česna in šalotke, ki se sooča z izjemno okuženostjo semenskega materiala slovenskih sort, kar ima za posledico tudi zmanjšane količine pridelka. S tema tako imenovanima ‘brezvirusnima’ semenskima česnom in šalotko bi poskrbeli za povečan- iz vrta Majnika, jaz osebno pa z vini. Vse to ima eko certifikat. Tako pokažemo, da ne razpravljamo samo teoretično, ampak da tudi pridelujemo pridelke na ta biodinamičen način. Seveda imajo ti pridelki in proizvodi povsem drugo vrednost v našem življenju in naši prehrani. Naše društvo vključuje preko 200 članov iz vseh koncev celjske regije in smo pisana druščina, ki se trudi, da Med najboljšimi ribiči T. T. Filip Klevže Na reki Savi v Radečah in Sevnici je 6. in 7. avgusta potekalo svetovno tekmovanje mladih ribičev v lovu rib s plovcem. Za reprezentanco Slovenije, ki v kategoriji U20 šteje pet članov, je nastopil tudi član Ribiške družine Šempeter Filip Klevže, doma iz Spodnjih Grušovelj. Nastopilo je 35 ekip iz 16 držav. Ekipno je slovenska reprezentanca v kategoriji U20 zasedla peto mesto, med posamezniki pa je bil Filip Klevže šesti. Z gobarske razstave, ki si jo je ogledalo veliko ljubiteljev gob 30 KRONIKA ŠT. 9 I september 2022 MALI OGLASI PEDIKURA – medicinska in estetska. Tudi na domu! Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) PRAZNJENJE, ČIŠČENJE stanovanj, hiš, garaž in poslovnih objektov. Odvoz kosovnih odpadkov. Info.: 031 768 870 MASAŽE (klasična, terapevtska, športna, ročna limfna), maderoterapija, sprostitveni tretmaji, pedikura, permanentno lakiranje in gel nohti. Moja masaža, Prebold. Info.: 041 254 640 (Mojca) P O G R E B N E S TO R I T V E IN CVETLIČARNA ROPOTAR Ivan, s. p. Starovaška 12, 3311 Šempeter Tel.: 03/700 14 85 GSM: 041 613 269, 041 748 904 V najtežjih trenutkih smo z vami in za vas dosegljivi 24 ur na dan Ko bi poznal svojo vrednost, bi bil razočaran, da si poslušal zavidljive prijatelje. Ko bi poznal pravo vrednost ljubezni, bi nam prisluhnil in svoje življenje spremenil v pravljico. Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi ... Med nami si! ZAHVALA ZAHVALA Ob smrti dragega očeta ANTONA ŠKARLINA iz Zabukovice 163 (15. 2. 1953–8. 9. 2022) se zahvaljujemo vsem čudovitim sorodnikom in prijateljem, ki so bili z nami v hudih časih. Žalujoči: hči Urška in Robi z družinama Ob boleči izgubi naše predrage LIDIJE MARCEN Matke 18, Prebold (19. 4. 1954–2. 9. 2022) Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izražali sožalja, darovali cvetje in sveče. Posebna hvala za neizmerno pomoč Hematološko-onkološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje, pogrebni službi Ropotar, cvetličarni Boža, pevcem skupine EROS in Mateju Dolarju za govor ter župniku g. Srečku Hrenu za opravljen obred. Zahvala vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: njeni najdražji, ki jo bomo neizmerno pogrešali ZAHVALA Dragi ata, hvala, da si bil brezpogojno naš in si z nami delil svoje znanje in izkušnje. Mami, oj mami, ti naša zlati mami, tebe več ni med nami, za vedno si šla od nas. (T. Kmetec) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in sestre MARIJE MARJANE TOMAN iz Podloga 27, pri Šempetru (5. 2. 1946–22. 8. 2022) se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in izkazovali pozornosti, hvala za darovano cvetje, sveče, za svete maše in izraze sožalja. Hvala, ker ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Tolaži nas misel, da jo bomo skupaj ohranili v najlepšem spominu. Zelo jo bomo pogrešali. Žalujoči: hčerki Darja in Nataša z družinama ter sestra Ivica s Francijem Vemo, kako zelo si nas rad imel, razdal si vso ljubezen, ki si jo imel. A zdaj med nami več te ni, ker ti mirno počivaš tam nekje, nad zvezdami. V SPOMIN Minilo je 5 let, odkar nas je zapustil naš dragi ati VLADIMIR TOMAN iz Podloga pri Šempetru Še vedno boli in še vedno ga zelo pogrešamo. Hvala vsem, ki kdaj postojite na njegovem grobu, mu v spomin prižgete svečko, položite cvet ali se preprosto samo v mislih spomnite nanj … Vsi njegovi FRANČIŠKA JOŠT po domače BIGLEZOVA FANI iz Šešč (1934–2022) Razum nam pravi, da je odrešitev. Srce pa ne razume in boli. Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem ostalim, ki ste ji izkazali čast in jo pospremili na zadnji poti. Hvala za darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvaljujemo se tudi DSO Polzela, pevcem, g. župniku za opravljen obred in pogrebni službi Ropotar. Prerano nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, brat in stric Vsi njeni JOŽEF TURNŠEK OPRAVIČILO Pri objavi spomina na pokojnega Jožeta Golca v avgustovski izdaji Utripa Savinjske doline na str. 31 smo spregledali in v besedilu namesto preteklika uporabili prihodnjik: »bo minilo«. Pravilen zapis pa bi bil: »20. julija je minilo leto žalosti in bolečin, odkar te je vzelo morje.« Za nenamerno in neljubo napako se vsem prizadetim iskreno opravičujemo. Uredništvo ZAHVALA iz Žalca (2. 2. 1944–2. 8. 2022) Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč v času njegove bolezni. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter darovane svete maše. Posebna zahvala velja dr. Kobalovi in nujni medicinski pomoči iz ZD Žalec ter gasilcem – reševalcem iz Žalca in Vrbja za odzivnost in prizadevnost. Hvala g. župniku Vladu, žalskim in petrovškim cerkvenim pevcem, gasilcem iz Vrbja in Žalca za častni sprevod, govorniku g. Pungartniku, harmonikašu in pogrebnemu zavodu Ropotar. Žalujoči vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, vendar, draga oma Anica, nate spomin bo za vedno ostal. 15 % gotovinskega popusta UTRIP Savinjske doline izdaja ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, Žalec. Naslov uredništva: Šlandrov trg 25, Žalec (v Savinovi hiši); telefon: 03/712 12 80, elektronski naslov: utrip@zkst-zalec.si. Odgovorna urednica: Lucija Kolar; uredništvo: Darko Naraglav, Ksenija Rozman, Bina Plaznik, Tone Tavčar; tajnica: Karmen Güldenberg; lektoriranje: Ina Poteko; oblikovanje, priprava in prelom: Oblikovanje Lea Gorenšek s. p.; tisk: Salomon, d. o. o. Naklada: 12.300 izvodov. Cena časopisa je 1,46 EUR z 5 % DDV. Poslovni čas uredništva je od torka do petka (razen srede) od 11. do 13. ure in ob sredah od 13. do 17. ure. Časopis odkupujejo za svoja gospodinjstva občine Žalec, Braslovče, Prebold in Tabor. Utrip Savinjske doline je mogoče kupiti v trgovinah Brglez na Vranskem in na sedežu uredništva. Besedila za rubriko Pisma bralcev ne smejo presegati 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da prispejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Če se pošiljatelj ne strinja s skrajšanjem, potem objava ni mogoča. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter opremljena z naslovom in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtorstvo besedila. Besedil, ki so žaljiva in so kakorkoli v neskladju z veljavno zakonodajo, ne bomo objavili. Uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih obvestil in besedil. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica MARIJA PODKORITNIK iz Gotovelj Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala sosedi Romani za vso podporo v težkih trenutkih. Hvala osebju infekcijskega oddelka Splošne bolnišnice Celje, g. vikarju Ivanu Šelihu za opravljen obred, pevskemu zboru Gotovlje za odpete zadnje melodije. Zahvala tudi JKP Žalec in pogrebni službi Ropotar. Žalujoči vsi njeni Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. ZAHVALA ANICA FRIC V SPOMIN (23. 6. 1948–29. 7. 2022) Draga žena, mama, oma, za vedno nam boš ostala v srcu in zelo te pogrešamo. Imeli smo te radi. Vsem ostalim, ki so se prišli poslovit od tebe, ti darovali sveče, cvetje, darovali za svete maše in te pospremili na zadnji poti, pa iskrena hvala. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar, govornici, pevcem za odpete pesmi, g. duhovniku za opravljen obred. Skratka, vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri pogrebu naše drage Anice, se iskreno zahvaljujemo. Vsi njeni Minilo je dve leti, odkar te ni več med nami, IGNAC PODKORITNIK iz Gotovelj (24. 1. 1939–5. 7. 2020) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi KRONIKA ŠT. 9 I september 2022 31 Skromno in pošteno si živel, skozi življenje le skrbi in delo si imel. Vendar boriti si se znal, v težki bolezni, v poletnem jutru si za vedno zaspal. Ne morem izjokati bolečine, nihče naj ne reče, da vse na svetu mine. V mojem srcu ti naprej živiš, zato pot me vodi tja, ker ti v tišini spiš. ZAHVALA ZAHVALA V 85. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric ADI GOLAVŠEK iz Migojnic (7. 6. 1934–22. 8. 2022) JANEZ ŠUMAK iz Podvrha 98, Braslovče (22. 4. 1938–29. 7. 2022) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Jernejšku, patronažni sestri Urški, negovalki Silvi, pogrebni službi Morana, govorniku Franciju Debelaku, pevcem za odpete pesmi slovesa, zvezi invalidov, Društvu upokojencev Braslovče. Pri tebi bom v spominih tvojih, dokler spomini ne zblede, potem odidem v neznano, kje kraj je ta – nihče ne ve. (Mara Petek) Žalujoči: žena Ivana, sin Janez z Marijo, hči Danica z Dušanom, vnuki Katja, Aljaž, Laura, Matic, Maj in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar … ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre, tete TEREZIJE KOMERIČKI iz Letuša 11b (20. 10. 1938–20. 8. 2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste bili z nami v teh težkih trenutkih. Hvala negovalnemu oddelku doma oskrbovancev Polzela, pogrebni službi Morana, gospodu župniku Milanu Gosaku, ge. Marini in g. Franju Oset za lepo odpete pesmi ob slovesu. Ob izgubi mame, stare mame, prababice in tašče KAROLINE DRAGICE KOKOVNIK iz Podvrha (9. 7. 1932–4. 9. 2022) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, za svete maše in darove za cerkev. Hvala vsem za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala osebju Doma svetega Rafaela Vransko in doma Polzela, župnikoma Jožetu Turinku in Milanu Gosaku za opravljen obred, pevcem, govornici in pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njeni Solze žalost naj blažijo, a spomin naj ne zbledi, vsi, ki v večnosti živijo, med nami pustili so sledi ... Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija MIRKA MIKLAUŽIĆA iz Pongraca 77a (17. 10. 1935–20. 6. 2022) Ne vidimo te in ne slišimo te, a vendar si z nami, še vedno ljubljena, pogrešana in naša najdražja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sodelavcem za slovo na njegovi zadnji poti, podarjeno cvetje, sveče, izraze sožalja in ostale pozornosti. Hvala pogrebni službi Ropotar, Godbi Zabukovica in župniku g. Planincu za opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Zapustil nam je sled lepega spomina, zelo ga bomo pogrešali. Vsi tvoji najdražji ZAHVALA z Brega pri Polzeli, Cesta v gaj (2. 1. 1946–30. 8. 2022) se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vam za izkazano podporo v teh težkih trenutkih in tolažilne besede ob izgubi moje mami. Posebna zahvala vsem reševalcem, ki ste se trudili za njeno srce. Hvala pogrebni službi Morana, g. župniku Urbanu Lesjaku za opravljen poslovilni obred. Zahvala govorcu Bojanu Pustineku za poslovilne besede in kvartetu Oljka za lepo odpete žalostinke. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo obiskovali ter pospremili k večnemu počitku. Pogrešali te bomo! Hči Irena z Andijem Žalujoči: žena Marjana, sinova Mitja in Zlatko ter vnuki Filip, Kim in Marko DIANA MUHOVEC DOLINŠEK Neizmerno te pogrešamo. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas. MARIJE MARINKE SKURNŠEK ZAHVALA V SPOMIN Njegovi najdražji Ob boleči izgubi drage mame Žalujoči: hči Marija z Janezom, sin Jože z Barbaro, vnuki Katja, Aljaž, Andraž in ostalo sorodstvo 9. septembra je minilo eno leto, odkar – ne vedoč – še vedno hodiš z nami. Kljub težkim časom ob izgubi moža, očeta, dedka in pradedka, se želimo vsi bližnji zahvaliti vsem sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, toplo besedo, darovano cvetje, svete maše in sveče. Hvala gospodu župniku Vladu Bizjaku za sveto mašo in vodenje pogreba. Na tem mestu bi se radi posebej zahvalili g. župniku Jožetu Planincu za sodelovanje in lepo besedo pri obredu. Posebna zahvala gre tudi ge. Veri Šolinc in njeni skupini Lirika za govor in petje, trobentaču in Združenju hmeljarjev Slovenije – hmeljskim starešinam, ki so s hmeljarsko nošo pospremili našega Adija k večnemu počitku. Hvala pogrebni službi Ropotar za organizacijo in izpeljavo pogreba. Še enkrat hvala sosedom, sorodnikom in znancem za podporo in pomoč ter da ste se skupaj z nami poslovili od njega. Dragi Adi, pogrešali te bomo! Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, tiha, nema je gomila, kjer počivaš ti. Kje si, ljubi mož in oče, dedek, kje tvoj mili je obraz, kje je tvoja roka, ki skrbela je za nas, ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več tvoj glas daleč naokrog se ne sliši. Lučko na grobu upihnil bo vihar, a v naših srcih vedno boš ostal. ZAHVALA ZAHVALA V SPOMIN možu, očetu in dediju KONDIJU HUŠU (20. 8. 1944–30. 8. 2012) Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je … Pogrešamo te vsi tvoji Od nas se je poslovil dragi mož, brat, svak Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 63. letu starosti za vedno zapustil naš ljubi mož, oče in dedek RANKO MAKSIMOVIČ IVAN VODONČNIK s Pernovega (1957–2022) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovane sveče. Iskrena hvala vaščanom Gorce za izkazano denarno pomoč. Hvala pogrebni službi Ropotar. Hvala vsem, ki ste Ranka pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Zahvale za oktobrsko številko Utripa sprejemamo, do 17. oktobra, oziroma DO ZAPOLNITVE STRANI, na utrip@zkst-zalec.si in telefon 03/712 12 80. iz Velike Pirešice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem za izraze sožalja, besede tolažbe, za podarjene sveče, darovane svete maše in denarno pomoč. Zahvala pogrebni službi Ropotar za organizacijo pogreba, župniku g. Janku Cigali za lepo opravljen cerkveni obred, govornici g. Veri Šolinc za izrečene besede slovesa, Splošni bolnišnici Celje in Društvu DZO Žalec, skratka, vsem tistim, ki so našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga zelo pogrešajo ZANIMIVOSTI 32 ŠT. 9 I september 2022 Kreacije za enega izmed izhodov kandidatk za miss Slovenije je oblikovala modna kreatorka iz Griž Tanja Basle. Lepa Vida miss Slovenije T. TAVČAR Svetovni pokal jadralnih padal Finalni dogodek Miss Slovenije 2022 je bil v nedeljo, 4. septembra zvečer, na Skupnem placu v Braslovčah. Miss Slovenije za leto 2022 je postala Vida Milivojša iz Ljubljane. Njena prva spremljevalka je Hana Klaut iz Šempetra pri Gorici, druga spremljevalka pa Talita Sofija Komelj iz Ljubljane. Občina Braslovče je bila v sodelovanju z različnimi podjetji gostiteljica letošnjega izbora. 16 finalistk se je zato letos v tem delu Spodnje Savinjske doline mudilo kar nekajkrat. Slogan aktivnosti, ki so se jih udeleževale, je bil »Podjetništvo na podeželju«. Finalistke za miss Slovenije so se v prvem izhodu pod enim izmed največjih kozolcev v Sloveniji predstavile v kreacijah žalske oblikovalke Tanje Basle, v drugem izhodu pa v večernih oblekah salona Poročni kotiček. Strokovno žirijo so sestavljali soustanovitelj in predsednik podjetja Dewesoft dr. Jure Knez, direktorica podjetja V dveh dneh so padalci opravili kar 350 poletov nad Dobrovljami. T. TAVČAR Konec minulega tedna je društvo jadralnih padalcev Avens iz Braslovč pripravilo tekmo za svetovni pokal v natančnem pristajanju z jadralnimi padali, glavna lokacija pa so bile Dobrovlje. Tekme se je udeležilo 56 tekmovalcev 17 držav. Izpeljali so vseh 6 načrtovanih serij. S tem so tekmovalci in predtekmovalci v dveh dneh, opravili okoli 350 poletov. Zmagovalec pri članih je postal Eduard Daci (Kosovo) po šestih serijah 11 cm in pri članicah Marketa Tomaskova (Češka) 17 cm. Slovenijo so zastopali skoraj vsi najboljši piloti, najboljši med njimi je tokrat bil Matjaž Ferarič, zasedel je nehvaležno 4. mesto. Matjaž Sluga je bil osmi (do zadnje serije je bil na 1. mestu). Med ženskami je odlično drugo mesto zasedla Špela Krnc. Tekmovala sta tudi dva pilota iz domačega društva DJP Aves Braslovče. Luka Felicijan (41.mesto) in Maks Jeraj (46. mesto). Tekma je bila prvič prenašana v živo preko televizije ETV in preko Facebook Live. Kar je bilo odlično sprejeto tudi med gledalci doma. Preko Facebook-a, kjer so gledanost lahko merili, si je tekmo vsak dan ogledalo okrog 1500 gledalcev. V živo si je tekmo ogledalo okrog 300 gledalcev od tega okrog 100 otrok OŠ Braslovče. Novi miss Slovenije Vidi Milivojša so krono nadeli v Braslovčh. Tosama Mojca Šimnic Šolinc, direktor in lastnik podjetja Kronoterm Bogdan Kronovšek, direktor trženja in vodja CCEDOS služb v podjetju Skupina stroka.si David Miško in miss Slovenije 2021 Maja Čolić. Najbolj jih je prepričala 24-letna študentka tržnega komuniciranja in odnosov z javnostmi Vida Milivojša iz Ljubljane, ki je obenem postala tudi miss simpatičnosti. Naziv miss osebnosti so podelili 26-letni Urški Koštrun z Vrhnike, miss fotogeničnosti 19-letni Teji Tripković z Mirne in miss Slovenskih novic 21-letni Anji Korenč iz Logatca. Za številne obiskovalce niso bili zanimivi le slikovita padala na nebu, ampak od blizu tudi oprema.