Leto LXXffl, st. 73 PoStntna plačana » gotovini «* DU PoctceHfct tat bezaUt Preu - Centi L 2 Uredništvo u> uprava* Ljubljana Kopitarjev« «. Telefon «-61-25-61. ileseina naročnina U Ur. — Cek. ra4. Ljubljana 10.650 za naroAnino In 10.894 sa tnaerate. izključno ta-■topatvo ta oglaae t* Italije U Inozematvai UPI S. A. Milana Rokopisov n« vračamo. SLOVENEC MAREC • 1941 31 Sobota Ungeheuere Menschen- u. Materialverluste der Sowjets wahrend des mdir als 10woohi-gen Kampfes in Ostpreussen Schvvere Kampfe an der ungarischen Reichsgrenze — Gotenhaien und Danzig lielen in die Hand des Gegners — Amerikanische Panzerspitzen bei Bad Wildungen und Brilon — Der Gegner wcstlich Gelnhausen aui-geiangen — Schvvere Kampfe im Odenwald und am unteren Neckar DNB. Aus dem Fuhrerhauptqnarlier, 70. Marz 1945. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Siidlich des Plattensees vimle der Feind. der seine Angriffe vvicder nufnahm, im Raum von N a g y ba jo m aufgefangen. AVuhrend unsere Verbande die Bolschewisten zwischen dem Plattensee und der Kaab nach mehreren Kilometern Bodengcvvinn zum Stehen brachten, konnten die Sovvjets mit starkeren Kraften den Fluss bei S n r -v a r iiberschrittcn und unsere Trnppcn iiber Steiuamnngcr und G ii n s nuf die Reichsgrenze zuriickdriickcn. Niirdlich der Donau vvurden Einbriiche zvvischen N e u h ii u s 1 und N c u t r a abgeriegelt. Beiderseits L o s -lau und im Itaum siidlich Leobschiitz, wo der Feind seine Angriffe mit unverminderter Starke fortsetzt, verhinderten unsere Truppen durch zahlreiche Gegenangriffe grosscreni Ge-landegevvinn der Bolschevvisten. Siidlich Neisse und am Siidring der Fe-stnng G 1 o g a u scheiterten vviederholte Angriffe. . Die tanferc Besatzung von Kustrin Icistctc den mit iibcrlcgcncn Kraften angreifenden Sovvjets heldenmutigen AVidersland. Im Gegenangriff vernich-tete sie nordlich des Bahnhofcs A 11 -stadt eine feindliche Kampfgruppe. Im Bereich der Danziger Bucht dauern auf der Westerplattc und in der Weichselniedernng dic harten Kiimpfe nn. Nach erbitterten Hiiuser-kiintpfeii und grundlicher Zcrstiirung der Ilafennnlagen fielen Gotenhafcn und Danzig in die Iland des Gegners. In Ostpreussen hot die 4. Ar-mee unter dem Oberbelehl des Gene-rals der Infanteric Friedrich Wilhelm Muller iiber 10 Wochen lang dem un-unterbrochenen Anstrum der feindlichen Dbermacht stand gehalten und starke Kroftc des Gegners gebunden. Truppenteile aller WaIIengottu:igcn, Versorgungstrnppcn und Stiibc schlu-gen sich in vorderster Linie unter ihren vorbildlich kiimplendcn Olfizieren mit beispielhalter Tapferkeit. Diesem ent-schlossenen Kamplgeist ist es zu dan-ken, dnss die Front der Armee an kci-ner Stelle durchbrochcn vvurde und der Feind jeden Meter ostpreussischen Bo-dens nur unter schwerstcn Verlusten nn Menschen und Material crkiimplen konnte. Die Bolschevvisten vcrloren durch den zahen Widerstand der Armee in der Zeit vom 12. Januar bis 28. Marz 2557 Pnnzer, 2734 Gcschiitzc aller Art, .04 Granntvverfer, S2 Flugzeuge, 1172 Maschinengcvvehre und mehrere Tuu-send Gelnngene. Unsere Kurland- kiimpler sclilu-gen nordvvestlich Dob len stiirkere Angriffe der Sovvjets ab und vemichteten in mehrtagigen Kiimpfen die Mus-se eiucr ostlich tler \Vinduu eingebro-chenen Kriiftegruppe. Am Niederrhein verhinderten unsere Truppen im Absehnitt von E m -mer ich feindliche llmfassuugsversu-che und die Ausvveitung des Rhcin-briickenkopfes noch Wcsten, unter Abschuss von zahlreichen Panzern. Ostlich der Strasse Borken-Dorsten gelang es dem Gegner seinen Angritfs-keil bis S t a d 11 o h n und iiber O ii I -m e n vorzutreiben. Am Nordrand des Iadustriegebictcs, ostlich D o r s t c n und Gludbcck, komite der Feind geringliigig Boden gevvinnen. Auch hier vvurde eine griissere A11 žalil umerika-niseher Panzer vernichtet. Zvvischen R u h r, R h e i n und S i e g hat sich dic Lage verfindert. tbersetz-versuehe zvvischen Diisscldorf und Leverkusen scheiterten. Auch iirt-liche Versuche der Amerikoner, die mittlere Sieg nach Norden zu iiber-sehreiten, vvurden zerschlagen. Siidlich Siege n und an den Ostuusliiufcrn des Rothaargebirges hat sich der feindliche Druck verstarkt. Aus dem Raum Marbnrg sind amerikanische Panzcrnbteilungeii weit nach Norden und Nordosten vorgeslossen und haben mit ihren Spitzen Bad W i I d u n g c n und Brilon im S a u -c r I a n d errcicht. Beiderseits des V o -gelsberg driickt der Feind itnrh Osten. Im unteren Kinzig - Tal lin-gen unsere Sperrverbande den Gegner westlirh Gelnhausen auf. Auch hier wurden zahlreiche Ponzer vernichtet. Bei Scligenstadt konnten dic Amerikaner ihren Main-Briickenkopf geringliigig erweite.ru, vvurden jedoch siidostlich Aschaltcnburg iin Gegenangriff auf den Fluss zuriiekgevvor-fcn. Im Odenvvald vvird vor allem ostlich der Strasse Michelstadt-Eber-bach und om unteren N e c k n r ge-kainpft. In Westkroaticn hat dic Ilel-tigkcit der Kiimpfe um B i h a č nach-gelasscn. Ein schwiicherer britiseher Bomber-verband griff gestern einige Orde im mitteldeutschen Raum nn. Auch in der Nacht wnr die Fcindtatigkeit iiber dem Reichsgcbict gering. Ogromne sovjet. izgube v ljudeh in gradivu v več kot lOtedenskem boju v vzhod. Prusiji Težki boji na madžarsko-nemški meji — Gotenhafen b Danzig v sovražnih rokah — Ameriške oklepniške osti pri Bad Wildungenu in Brilonu — Nasprotnik prestrežen zapadno Geinhausena — Težki boji v Odcnvvaldu ter ob spodnjem Neckarju Fiihrerjev glavni stan. 30. S. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Južno od Blatnega jezera smo sevražnikn, ki je zopet pričel napadati, prestregli na področju Nagybajo-ra a. Medlem ko so naši oddelki zaustavili boljševike po več kilometrskem napredovanju med Blatnim jezerom in Rabo, so Sovjeti z močnejšimi silami prekoračili reko pri S a r v a r j u ter potisnili naše čete nazaj preko Stei-namangerja in Giinsa na mejo Reicha. Severno od Donave smo zajezili vdore med Novimi Z a m k y iu N i t r o. Na obeh straneh Loslaua ter na področju južno od Leobschiitza, kjer je nadaljeval sovražnik z nezmanjšano močjo s svojimi napadi, so našo čete s številnimi protinapadi preprečile večje boljševiško napredovanje. Južno od Neisse ter ob južnem obroču trdnjavo Glogau so se izjalovili pouovni napadi. Hrabra posadka K ii s t r i n a se je junaško upirala z nadmočnimi silami napadaiočim Sovjetom. S protinapadom je uničila, severno od kolodvora Altstadt neko sovražilo bojno skupino. Na področju Gdanskega zaliva se nadaljujejo trdi boji na Westerplatte ter v nižini ob Visli. Po ogorčenih bojih in temeljiti razrušitvi luških naprav sta prišla Gotenhaien in Danzig v nasprotne roke. V vzhodni Prusiji je Četrta armada pod vrhovnim poveljstvom pehotnega generala Friedricha Wilhelma Miil-lerja preko 10 tednov vzdržala neprestani naval sovražno nadmoči ter vezala močne nasprotne sile. Deli čet vseh vrst orožja, oskrbovalne četo iu štabi so se borili v prednjih črtah pod vodstvom zgledno so borečih častnikov z brezpri-incrno hrabrostjo. Zaradi tega odločnega bojnega duha ni bilo bojigfe armade na nobenem mestu predrto ter je mogel sovražnik le z najtežjimi izgubami na ljudeh in gradivu zavzeti vsak ineter vzhodnoprnske zemlje. Boljševiki Vojaško poročilo o položaju Berlin, 30. 3. DNB. K položaju na zahodnem bojišču piše vojaški sodelavec DNB-ja dr. Max Kruli: Boji na zahodnem bojišču so vedno silovitejši, položaj se je nadalje (»ostril. Bitka, ki divja žo (1 dui, jo na različnih odsekih drugačna. Medtem ko spominja-jo dogodki ob 6 pod njem Renu bolj na petkrat ponovljeno veleofenzivo na |>od-ročju Aachena, izgleda, da namerava Eisenhovver med Siego in Lahnom ter na področju Maina ponoviti oklepniške bitke, kot so bile v Franciji lela 1911. Gotovi prvi uspehi govorijo za uspeh tega načrta in očividno so upali, da bo nemško vodstvo izgubilo živce. Namesto tega pa je sovražna piopaganda izgubila ves razum in njena poročila o uspehih so stotine kilometrov pred sovražnimi oklepniškimi ostmi. Ponovitvi eksperimenta iz Francije se zoperstavljajo trije od tamkajšnjih pogojev različni momenti na nemški zemlji: 1. Civilno prebivalstvo ne bo jvodpi-ralo nasprotnika, marveč vidi v napadalcu sovražnika. 2. Na izgubljenih področjih ne stopajo ob stran Amerikancem Makiji. 3. Na vsakem novem bojnem odseku se zoperslavijo sovražnikovemu napredovanju novo krajevne edinice ljudske vojske. Tudi v ostalem se pomika vojska korakoma do nemških rezerv, s čimer so prevozne težkoče rešene same od sebe, medtem ko rastejo sovražni problemi oskrbe kvadratično z oddaljenostjo od izhodiščne baze. Da je lahko sovražnik občutno pomaknil bojišče proti vzhodu, j« storil le so izgubili vsled žilavega odpora armade v času od 12. januarja do 26. marca 2.557 oklepnikov, 2.734 topov vseh vrst, 304 metalce granat. 82 letal, 1.172 strojnic ter več tisoč ujetnikov. Naši kurlandski borci so odbili severnozahodno od Doblcna močnojšo sovjetske napade ter uničili v večdnevnih bojih glavnino neke skupine, ki jo vdrla vzhodno od W i n (1 a u a. Ob spodnjem Renu so preprečile naše čete na odseku pri Bmmerichu sovražne obkoljevalne poskuse ter razširjenje mostišča ob Renu proti zahodu, pri čemer so uničile številne oklepnike. Vzhodno od ceste Borke n-D o r s t e n se jc posrečilo nasprotniku prodreti dn S t. a (111 o h n a ler preko D ii I ni e n a. Ob severnem robu industrijskega področja. vzhodno od D o r s t e n in G 1 a d-becka je sovražnik le malo napredoval. Tudi tukaj smo uničili večje število ameriških oklepnikov. Med Ruhro, Renom in Siego so položaj ni spremenil. Poskusi prekoračenja med Diisscldorfnin iu Lcverku-senom so so izjalovili. Razbili smo tudi krnjevne ameriške poskuse, da bi prekoračili srednjo Siego proti severu. Južno od Sie g on a ter ob vzhodnih obronkih pogorja Rot h a ar se je oja-čil sovražen pritisk. Iz področja Marburga so prodrli ameriški oklepniški oddelki daleč proti severu in severovzhodu ter dosegli s svojimi ostmi Bad W i I d u n g e u in Brilon v Sau orla udu. Na obeh straneh Vogelsberga pritiska sovražnik proti vzhodu. V spodnji dolini K i n z i g a so prestregli naši zaporni oddelki nasprotnika zahodno od Geinhausena. Tudi tu smo uničili številne oklepnike. Pri S e 1 i g e n s t a d t u so Amerikanci malo razširili svojo mostišče ob Mainu, vendar smo jih jugovzhodni) od Aschtiflenburga vrgli s protinapadom nazaj na reko. V O d en vv a 1 d ti 1 se borimo predvsem vzhodno od cesto zaradi svojo nadmoči v ljudeh in gradivi,. Temu pa zoperstavlja nemško vodstvo umetnost improvizacije ter nad moč nemškega posameznega borca. Vzpostavitev ravnotežja l>o torej zahtevala nekoliko časa, prav tako kot se ie to izkazalo na vzhodnem bojišču po sovjetskem prodoru do Odre. Prvi tovrstni znaki so žo vidijo. Angleži, ki so do-sjieli do črto Emerich—Bochold, Borken —Ilamborn, niso mogli v neskončnost z. dosedanjo ii|>orabo sil ln z dosedanjimi žrtvami nadaljevati s temi napadi. Doslej 60 prodrli šele 35 km. To pa ne pomen ja, da so ne bodo boji v naslednjih dneh še stopnjevali. Tudi z. nemške strani še niso j>oslali v tvoj vseh rezerv. To Ik> storjeno šele, ko bo nemško vodstvo spoznalo poslednjo nasprotnikove strateške načrte. Na bojišču ob Westerwaldu so nemški oddelki ob Siegi zaustavili ameriške premike. Sunek proli vzhodu jo izveden na ozkem prostoru ler izključno z oklepniki. Glavnina pehote je Se duleč zadaj. Tukaj so napredovali približno 100 km vzhodno od Rena. Najrnnljivejša točka je jKHlročje Marburga in Gicssena, posebno ker je bil izveden tudi iz Hanaua v severni smeri nek sunek, ki je dospel do Griinbergn. Nasprotno pa pomenja uničenje ameriških oklepniških osti v štirikoiniku ob Mainu, uničenje več sovražnih skupin ter izgraditev zapornih postojank med Hanauom in Aschaffen-burgoiii prvi občuten nemški nrotindarec Razvoj v severnem Odenvvaldu zasluži vso pozornost, nasprotno pa se zaenkrat ne splača govoriti ."> francoskih poskusih za prekoračenje gornjega Rena. »Zgodovina kot učiteljica« Dr. Gobbels v najnovejšem članku v »Das Reich< Berlin, 30. marca. Dr. Goebbels je. . napisol v najnovejši številki tednika »Das Reich« uvodnik pod naslovom »Zgodovina kot učiteljica«. V članku izjavlja, da ima nemški narod še vedno na razpolago dovolj možnosti, da lahko prepreči zasužnjenje naroda, ki ga nameravajo izvesti sovražniki Nemčije v primeru zavezniške zmage. Treba je torej ostati samo na noguh. ne-glede v kakšnem položaju. Dr. Goebbels primerja nato sedanjo vojno s punsko in tretjo šlezijsko vojno. Od-loč no zavrača misel, da bi te.hnizjicija ter motorizacija načelno spremenili vojno ter da jc odloČila prejšnje vojne hrabrost ter vztrajnost vojakov, da pa danes odloča edino gradivo. Avtor pri tem pripominja, da je samo po sebi razumljivo, da je odvisna moderna vojna od povsem drugih predpogojev kot n. pr. vojna v 18. stoletju. Dr. Goebbels piše med ostalim: Da je premngunje zgodovinske Irrize zvezano z najtežjo krvno izgubo, je vedno znova razvidno iz zgodovinske izkušnje. Ta krvna izguba je tem večja, čim večja je odločitev, za katero gre. Rim je izgubil v uničevalni bitki j>ri Kanali 70.000 mož, skoraj vso svojo oboroženo moč. Takrat bi lahko Rimljani obupali, kajti Hannibal je imel prosto pot do Večnega mesta, ker se mu Rimljani niso mogli zopersta-viti z dovoij močnimi četami. Toda Rim ni obupul iu njegova odločitev vzdržanju je bila predpogoj kasnejšega rimskega imperija. Tako tudi mi trdno verujemo, tako je izjavil dr. Goebbels, da bo izšln iz sedanjega junaškega boju najpo-nosnejfia Nemčija, kakršne Ao ni bilo v zgodovini. Toda to jc odvisno edino od nas. Vsako posamezno ravnanje od danes, bodisi v boju, bodisi v trpljenju, je kamen do tega. Nekoč, ne bo zaman to, kar danes jemljemo na svoje rame. Odkrito priznamo, du če se že v teh težkih časih oziramo po svetovalcih in kažipotih, da se bolje počutimo v bli/ini velikih herojev človeške zgodovine kot v bližini podkupljivih jiisunov v Londonu, Wa-shingtonu in Moskvi, ki obračajo svojo zastavo po vetru in ki so vedno pripravljeni zažgati danes to," knr so še včeraj oboževali. Nobeden izmed velikih mož, niti Aleksander niti Fa-bius, Scipijon ali Cezar, niti kateri koli veliki mrliški cesar ali veliki pruski kralj nc bi ravnal danes v na- šem položaju drugače, kot ravnamo mi, odločil hi se za hrabrost in vzdržljivost, ne bi se pa podvrgel uničevalni volji sovražniku, ali kakor j)ravi Clausevvilz, dal svetovno zgodovino za list lažnjivega časopisja, lako čutimo, tako mislimo in tako bi.tno vedno ravnali. Cc nam takozvuno javno mnenje sovružnih držav svetuje ruvno nasprotno, potem dela to i/ključno iz svojegn lastnega interesi. Nad nami bi namreč radi losej;li ceneno zmago ter nas sedaj nu vse načine pregovarjajo k predaji. Cim bi se jim to posrečilo, pu bi nastopili z brutalnim cinizmom, zu nas pa bi bilo potem žc vse prepozno. Ali se ni tuko zgodilo narodom, ki so odpudli od nas ter de-zcrtiruli k sovražniku? Danes bi bili vsi presrečni, če bi lahko zamenjali današnji brezupen položaj s še vedno znosnim položajem pred kapitulacijo, Toda za to je prrkasno. Ravnali so napačno, namesto da bi poslušali ukaz narodne dolžnosti in časti in seduj morajo to drago plačevati ter bodo morali v bodoče plačati še mnogo dražje. Zgodovina jc neusmiljena napram podvrženim narodom. Postopa z njimi z izredno trdoto ter jih kaz.nu jc za njihovo pomanjkanje hrabrosti srca, nu duši in telesu ter vse do tretjega rodu. Zgodovina je strogu učiteljica, svojih nasvetov ne ponavlja često ter daje narodom in njihovim vodstvom, ki sc skušajo odtegniti njenemu zakonu, lo redko priložnost popraviti napačno. In vsled tega sc moramo ukloniti njenim trdim nasvetom, čeprav doživljamo vsled tegu dnevno toliko grenkega trpljenja. Nimamo nobene druge izbire, razen te, da se odrečemo vsakemu narodnemu lastnemu življenju ter se izročimo so vražnikovi samovolji. Za lo pa ni primeren niti nemški narod niti njegovo vodstvo. Mnogo smo sc v tej vojni naučili, tako zaključuje dr. Goebbels, toda nismo sc pa naučili klanjali se pred tovražnikom, ki je moralno in zgodovinsko daleč pod nami. Potem pa žc raje v hrabri norbi branimo našo pravico, čeprav je to Se tako težko, vztrajamo no tej pravici ter v njo tudi zaupamo. V tej vojni smo izgubili že toliko, da nam je preostala skoraj edino le še nušu čast, naše življenje in naša svoboda. To pa je tudi glavna stvar ter pred-pogoj našega narodnega nadaljnjega obstoja. Medigra na otoku Pagu Vojni poročevalec A. F. Teschemaeher. DNB. Pri vojni mornarici v marcu 1915. Pričakovati jo bilo, da se bo sovražniku posrečilo izkrcanje po presenetljivi u-stvairitvi težišča na kateri koli točki dolge obade otoka I'aga ali ;ia kakšnem drugem oloku pred dalmatinsko obalo. Odločilna bo šele druga faza, srečanje sil, pritegnjenih od obeh strani na oloku samem. Preden je prispelo ojačenje, jo bila naloga otoške posadke sovražniku preprečiti, da bi zav7.nl mesto Pag in neko mesto obvladajočo višino. Ta na- Michelstadt-Eberhnrh tor ob spodnjem N c c k n r j u. V zahodni Hrvaški jo popustila silovitost bojev zu II i h a č. Nek šibkejši britanski bombniški oddelek je napadel včeraj nekatere kraje v srednji Nemčiji. Tudi ponoči je bilo sovražno letalsko delovanje nad Nemčijo majhno. loga je bila rešena. Ze pri prvem napadu na višino 200, ki predstavlja vhod na sovražno višinsko postojanko, je bil zlomljen sovražnikov odpor, nakar je v panični, zmedi zapustil nadaljnje postojanke. Še ponoči se je umaknil pod var-s-tvom svojih lovskih bombnikov in v obroču ladijskega topništva v svoje iz-kreevališče. Vsak poskus naših gre.na-dirjev in obalnih lovcev, napredovati zgodaj zjutraj in podnevi in vsako delovanje našega lahkega topništva je preprečilo sovražno letalstvo. Škripajoč z zobmi so morali ostati v kritju in gledati, kako so je sovražnik v naglici umaknil na svoje izkrcevalne ladje, potem ko je vzel s seboj še del svojih ranjenih in padlih. Občutek grenkobo jo prevzel to može, ki so v prvem naskoku mož proti možu [»ugnali sovražnika v j>»-ničen beg, da t« se morali sedaj skriti in sc ukloniti materialni premoči. Kor-vete in preko ducata topniških čolnov je z morja ščitilo odhod invazijcev, ki so si izid te akcije, katero so pripravili An- Boljieviki bodo iztrebili baltske narode Berlin, 29. 3. Kakšna je svoboda narodov, ki so prišli |kx1 zavezniško obla-1, jo najjasneje rnzvidno iz poročil o boljševiškem ravnanju v baltskih deželah. I/, izjav sovjetskih ujetnikov ln beguncev iz baltskih držav je jasno razvidno, da hočejo boljševiki |»osebno latvijski in estonski narod z njihovo zahodnoevropsko kulturo popolnoma iztrebi'i ter naseliti na tej zemlji tuje narode, ki so »vzgojeni« v suženjskem sovjetskem duhu. Tako poročaio o množičnem preseljevanju v Ivallskih državah. I.atvijce in Estonce, tako moike. ženske in Itidi za delo sposobno otroke doportirajo v notranjost Sovjetske zveze. Na ta izpraznjena |w>-sestva in delavnice pa poleni priseli u delovne silo iz Sovjetske zveze, predvsem ljudi lz |Kxlročjn Črnega morja, ki so s tem tudi izgubili svojo domovino. Tako židovski vlaslodržci zlomijo hrbtenico narodom, dokler niso samo orodje brez. volje v službi moskovskih načrtov za zavzetje celega sveta. To je cilj, ki ga povsod zasleduje boljševizem. Hnll-ke državo nudijo za to samo uov posebno jasen primer. Poljaki še vedno čakajo Slocklinlni, 29. marca- Doeedaj ue obstoje niti najmanjši izgledi, da bi ua>!i možnost načina, povabiti Poljsko v Snu Francisco. Knkor sedaj si vari stoje, bodo najbržu poljski časnikarski zastopniki edini prisotni Poljaki v San Franciscu. N' Lublinu skušnjo zvalili v-;o krivdo nn londonske Poljake in Mikolajczvk h- I.ubiinski odbor je sedaj osnoval tudi v Londonu I»odnižnlco, okrog katere se je zbrala skupina betruncev, ki so si nadeli naziv Poljski svet demokratske edinosti. To najnovejše orodjo lublinskih interesov si prizadeva sedaj, kakor je razvidno iz londonskega [»ročila lublinsko poročevalne agencije, da bi bil londonski begunski odbor zapostavljen, člani sveta pa povabljeni v Moskvo. V izjavi lega sveta pravi io. da jo osnovanje nove poljske vlade b* možno, čo se zahteve psevdodemokratakih beguncev in politikov Mikolajezjkove skupine ne bodo upoštevale. Mikolajczyk sam je stavil, kakor |»oro-ča list »Time« v Združenih državah pogoje za svoj povratek na Poljsko. Zahteva ustavitev vseh sovjetskih dej>nrlarii |x»lj-skih državljanov, da preneha GPU s svojim delovanjem na Poljskem, da izpuste vse poljske državljane iz sovjetskih koncentracijskih taborišč in da dovolijo inozemskemu tisku vfctop na l'wliftko. »Times« ogorčen nad grškimi tolpami Ženeva, 29. 3. Dopisnik lista »Times ^ poroča iz Aten, da so britanske čele pri svojem napredovanju na grškem ozemlju, ki je bilo doslej zasedeno po ELAS-ovih četah, pretekli teden doseglo turško, bolgarsko, srl>sko in albansko mejo. Nameščeni so bili vsi glavni civilni guvernerji ter skoraj vsi pretekli Naloga bvi-tanskih čet pa s tem še ni končami. ku;ii na svobodi jc šc mnogo oboroženih tolp, med njimi neka, ki jo vodi zloglasni boljševiški komisar Aris Velouhiotis, ki ima na vesli več množičnih umorov. Značilno je britansko hinavstvo, kl pride pri pisanju lista »Times« zopet en krat jasno do izraza: Delovanje lolp in l>oljševiški množični umori samo potem vzbudijo ogorčenje Britancev če se izvršijo na britanskem interesnem j)o«l-ročju. Sicer so v Angliji s tem morilskim sistemom jvovsem zadovoljni. Ženeva. Po londonskih časopisnih poročilih so angleške čele v Grčiji sedaj zasedlo tudi grško Mscedonijo in Tracijo in so se [»javile na bolgarski in turšjii meji. Londonski radio je istočasno objavil turško poročijo, da so pričelo piske čele gradili utrdbe nn turški in bolgarski meji. Dolg Združenih držav Madrid. Severnoameriški državni dolg znaša približno 400 milijard dolarjev. To jo vsota, za katero bi lahko dvakrat kupili vse narodno premoženje Združenih držav. Sedanje obrestno breme znaša <> milijard dolarjev, kar pomeni za vsako severnoameriško rodbino neposredno davčno breme 10.000 dolarjev. Dolar je teoretično mnogo vreden, ker ga imajo mnogi ljudje za najboljšo valuto po vojni, praktično pa le mnlo velja, kor so se cene od leta 1933. podvojile. Leln 1933. je veljal v Združenih državah funt masla 21 cenlov, danes pa velja uradno 48 cenlov, v kolikor pa jo na normalen način sploh možno dobili. Cigarete so veljale prej 10 ronlov, danes najmanj 30. Uradno trdijo v Ameriki, da ni nobene inflacije. V resnici pa so ravno nn najboljši poli tjakaj. Nihče v Združenih državah ne zasluži niti približno ustrezajoče draginji. Ženeva. Kot }a\ I ja posel ni dopisnik anololske agencije v Bukarešti, je včeraj novi turški posianik IsLingeli predložil kralju svoje poverilnice. gleži in Tilove bojno sile, drugače predstavljali Mala vojna na dalmatinski obali in v gorah, ki v svojem obsegu sicer zaostaja za dogajanji na velikih bojiSČih, je tu pridobila v izrazitosti Prvič je bil storjen poskus, z izkrcanjem na otoku nadkrilRi nnše operacije na kopnem. Vztrajnost naših obalnih lovcev in elastično vodstvo napadalnih oddelkov Ma tudi tu prekosila v crradivn in šti»vilii mnogo močnejšega sovražnika. SLOVENEC*, sobota, 31.sušcal945 - št. 73 Slovenci! • Slovenke! Vsi, ki boslo praznovali Vstajenje Gospodovo t krogu svojih dragih, t neporušenih svojih domovih, v So dokaj urejenih razmerah, spomnite se v teh (ozkih časih številnih trpečih bratov in sester, ki so jih hudo prizadele vojne grozote. Izkažito jim sočutje tudi ▼ dejanjih, pomagajte jim! Tem v korist bodo zbirali t velikonočnih praznikih po ulicah naši po-irtvovalni nabiralci prostovoljne denarno darove. Prispevajte za našo velikonočno sbirkol „„.. 1 SOCIALNA POMOČ. Vecermlade slovenske lirike v Gorici Podoben večer je priredila — kakor uarn poročajo — Gorica že prej, namreč na dan xv. Jožeta 19. t. m. v veliki dvorani kina VUtoria na Travniku. Občinstvo je napolnilo veliko dvorano do zadnjega kotička podobno Uakor lani ob prvi kulturni prireditvi. Tiskani slovenski sporedi »o nosili geslo iz Zupančiča: »Mogočen plamen iz davni«* Šviga ..., ker neprekinjena drži veriga iz zarje v zarjo..., tako mladina pesnika alavi...« Večer je bil namenjen najmlajši slovenski poeziji, obenem pa proslavi padlih pesnikov Balantiča in Piščanca. Uvodno besedo je spregovoril prof. Rado I. e n č e k o najmlajših slovenskin pesnikih in prvinah njihovega umetniškega ustvarjati ia ter njihovi sobni problematiki. Kato j« ,-iedil moSki 7.bor z dvema pesmima: Deklica 11'avčič) ln Cerkvica (Hajdrib), na kar »o fledile recitacije dveb pesnikov Severlna šnllja je bral poročnik LudvU Tomažič, Vinka Bellčtča pa Fr. Koren. Posebno Sali Je vžgat. Baritouist Harcj in tenorist Gorjanc sla zapela ponarodelo Lovrenčlčevo. Jaz bi rad rudočih roi v Prelovčevi kompoziciji. P ot. Lenček je potom recitiral pesmi Jo-icta Dularja. Fr. Koren pa Kolenčevo »Pismo domov«. Občinstvo je te pesmi sprejelo z odobravanjem. Skoda, da niso bili prisotni ludi pesniki, ki so se lani vsi - ko ae je rodila misel recitacijskega večera — mudili na Goriškem. Nato jo zbor zapel Ipavčovo 1 mol sem ljubi dve. 8 tom ja bil zaključen prvi del »poroda. Drugi pa je bil posvečen pesmim od komunistov umorjonih pesnikov Franceta Balantiča in Lada Piščanca, cerkljanskega ku. ruta. Za prehod v drugI del »e Je Mak« Ko-mac s toplo he*edo spomnit prejSn.it večer umorjenega dr. Jožeta Kogeja. mladega slovonskega goriškega Inteligenta, na kar je prof. Kozmara zaigral Beethovnovo talno koračnico. Nato je Balantičeve pesmi bral Marijan Slfrer, pesmi pokojnega Lada Piščanca pa Luoljan Drolo. Kot uvod v Pl-ščančeve pesmi je zapel Gorjanc njegovo Pesem o golobčku. ki Jo je uglasbil mladi Re. ner. Na koncu je zbor zapel Miholčičevs skladbe na Sardeukov vojni ciklus Nebo žari. D aklamacija Zupančičeve Vseh iivlh dan je zaključila apomlnaki večer z vero v življenje in slovensko bodočnost Gorice. Uspeh slovenske pesniške generaoije v Ljubljani ln Gorici nos navdaja z upanjem v nov razcvet slovonskega ustvarjajočega duha tor nam priča dovolj o zopotnl zvezi pesmi z narodom. Idrijčani! MOC NAVADE. Na premogovnem Štedilniku je najbolj priljubljena tako zvana »kožica«, ker hitro zavre. Gospodinja si m«ld: Tudi s plinskim kuhalnikom ali štedilnikom ie prav tako. In vzame ozek lonček ali pa koeiMK. Idrijo je zadela huda nesreč*. Pri petem in šestem bombnem napadu dne 20. in 25. marca t. I. je ostalo brei strehe in brez vsega skoraj sto in šestdeset idrijskih rodbin. — Treba jim je takoj pomoči! Zato apeliramo na vse Idrijčane in vse njih prijatelje, kateri so imeli kdaj priliko poznati njih gostoljubje, da jim pomagajo bodisi z denarjem, obleko, perilom ali s čimer si bodi. Darove z označbo »za _ Idrijo« sprejema Socialna pomoč v Ljubljani, Gosposvetska resta 2-1, tel. št. 39—01, ček. rač. št. 16.580, oziroma VVolIova ulica 12-1. Dvakrat da, kdor hitro da! Obvestila prehranjevalnega zavoda v Ljubljani Bolniška nakazila za april Bolnikom, ki ao po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo bolniški odsek mestnega preskrbovalnoga urada delil bolniška nakazila za mesec april vsako dopoldne od 7 do 10.45 ▼ pritličju Turjaka palače v Križankah, Gosposka ulica 15, po naslednjem razporedu: Od 3. do lt. aprila bolnikom, ki Imajo pravico tudi sa meao, tako da pridejo na vrsto: ▼ torek, t. aprila, bolniki z začetnicami A do 0, v sredo, 4. aprila, bolniki D do G, v četrtek, 5. aprila H do J, v petek, S. aprila, K do L, v soboto, 7. aprila, M do O, v ponedeljek, 9. aprila, P do B, v torek. 10. aprila, S do S tn t sredo, 11. aprila, bolniki T do Z. Od 12. do 29. aprila drugim bolnikom, tako da pridejo na vrsto: v četrtek, 12. aprila, bolniki z začetnicami A do 0, v potek, 13. aprila, D do G. v soboto, 14. aprila, H do J. v ponedeljek, 16. aprila. K do L, v torek, 17. aprila, M do O, v sredo, 18. aprila, P do R. v četrtek, 19. aprila 8 do T in v petek, 20. aprila bolniki U do Z. Od 21. do 28. aprila bo bolniški odsek delil nakazila ia dojenčke In bolnike, toda le na podlagi prej predloženih zdravniških spričeval, tako da pridejo na vrsto: v sotioto, 21. aprila, bolniki s začetnicami A do D. v ponedeljek. 23. aprila. B do H. v torek, 24. aprila, I do K, v sredo, 25. aprila, L do N. v četrtek, 25. aprila. O do R, v petek, 27. apri. la, 8 do T In v eoboto. 28. aprila, dojenčki in bolniki U do Z. Zdravstveni zavodi, kt eo upravičeni dobivati poeebne dodatke za strežniško osebje, naj pošljejo po nakazila od J. do 10. aprila. Bolniki, ki dobivajo bolniške dodatke, naj prinesejo s seboj ilvilske nakaznice za meseo april. Nakazil brez predložitve živilskih nakaznic urad ne bo Izdajal. Zdravniška spričevala za pridobitev bolniškega nakazila je treba predloilU mestne, mn fizlkatu od 1. do 20. v mesecu. Upravičenci, ki prejomajo po predloženem zdravniškem spričevalu prvič bolniško nakazilo, naj se s njim zglase na Prevodu, Človek, ki hoče gledati resnico, mora v sebi upostaviti inir. (Carrel.) POTRATA škodoželjno: pOzka posoda, Ionlek ali »koziea* porabijo, da zavreta dva litra vode, 25 litrov reč plina kakor posoda s širokim dnom. Ker uporablja 5000 gospodinj plinske kuhalnike ali štedilnike, ni čudno, če znaša moj letvi dohodek 120.000 lir. Gospodinje, spomnite »e ob vsaki priliki name!* Boj POTRATI! Operno gledališče Vel. sobota, JI. marca: Zaprto. Vel. nedelja. 1. aprila on 17: Richard Wag-ner: »Tannhauser«. Izven. Gostovanje ko. mrirnega pevca tenorista dr Polzerja Julija in basista Betctta Julija. Cene od 1(10 lir navzdol. . Vel. ponedcltek, !. aprila ob 17: Bernard Shavv: »Fv^mallon«. Jzven. Cene od 40 lir navzdol. Nove znamke Dano« ao vai poStnl uradi prejeli prve nove znamke. Tokrat bodo v prometu samo znamke po eno liro, kmalu pa bodo aledile šo druge znamke frankovne serije, ki jih ho šestnajst. Ta znamka po ono liro Ima »Uko ljubljanskega gradu, druge znamke pa sliko druglb kTaJev. Na znamkah Je napis: »Pro-vlnz Laibach — Ljubljanska pokrajina«. Z novimi znamkami bo zamašena vrzel, ki Je v zadnjem času naatala v prometu z znamkami. Raznašalke za raznašan)e časopisov sprejme uprava »Slovenca« Cerkvena glasba za praznike Cerkev sv. Joiefa: Na velikonočno nedeljo ob 8 slov. sv. maša r blagoslovom pri katori so Izvaja: Missa St. Stanislavi Kostkue z orkestrom zl. 81. Premrl. Graduale in sekvenca zl. Jos. Gruber. Ofert.: Terra tre-mit zl. A. Foerater. K blagoslovu: V zakramentu zl. dr. Fr. Kimovec. Po maši: Zveli-čar je Iz groba vstal zl. Al. Mav. Cerkev M. B. v Križankah: Na veliko soboto zvečor ob W8 slov. vstajenje Gospodovo. Po trikratnem aleiuja: Zveličar naš je vstal zl. Gr. Rihnr. Nato prenos Najsvetejšega iz božjega na veliki oltar. Te Denm zl. p. H. Sattner, Rcgna eooli zl. A. Foerater. K blagoslovu: Tant-um ergo zl. dr. Fr. Kimovec, vse s spremljevanjem orkostra. Na velikonočno nedeljo ob pol 10 sv. maša z blagoslovom pri kateri se izvaja E. Bara-nova slov. maša in velikonočne posmi slov. skladateljov z orkestrom. K blagoslovu: V zakramentu zl. St. Premrl. Po mašil Velikonočna zl. A. Vavken. Velikonočni ponedeljek. Ob M: 10 bo maša s blagoslovom, pri kateri »e poje A. Marov« elov. maša Slomškovemu spominu na čast ln razne velikonočne pesmi z orkestrom. KULTURNI OBZORNIK Slovensko domobranstvo, It 16. IzSla Je volikončna številka to domobranske revije. ki »e odlikuje zlasti z velikonočnimi motivi pri nas, kar kaie že naalovna slika pa tudi notranjo podobo v bakrotluku. Obenem so revija s slikBmi spominja tudi materinskega dneva. Zadnje štiri atrani bakrotiska pa so posvečene obdelovanju našo zemlje, kt jo poninga obdelovati tudi slovenski domo-hraneo (zadnja oelontjanska podoba) ter bo-jom v gorskem položaju. Notranja tekstna vsebina ima nekaj načelnih člankov (Urbančič: Brez zmage nI miru), opis velikonočnih običajev, člaukl nemških in slovenskih vojnih poročevalcev: Obit. Barth poroča o zvezni organizaciji poročevalske službe. L. Roga« pa piše člaiiok Po sledovih rvobodo. blodi vojaški in politični položaj do 23. marca, 8. 8. pišo o prvem ln odločilnem boju. Broar Marija Je napisala pismo neznanemu domo. brancu. Ludvik Potokar črtico Umirajoča pomlad. Močno pa je zastopana tudi domo. branska lirika s pesniki Peterkom Odonoro. Mirkom Sušteršičem in Nikom Joločnikom. Posebno Vldonje Mirka Bušteršlča ja obeta, joča pesem posvečena padlim prijateljem, h svojo Izvldnioo in sedsj Videnjem se uvršča SuSteršlč mod boljšo domobransko liriko, pisano s srcem, no samo z voljo in udarnostjo. Drobiž: Kdaj človek največ ustvarja ter pregled Doma in v svetu zaključujeta Številko, ki jo bogato Ilustrirana. Med ilustracijami v tekstu imenujmo dve strani podob o porušenem stiskom samostanu ter Beranokovo karikaturo: 1 minuto po bombnem napadu ali Slaba diagnoza. Slovenska mladina, februar 1945, št I j« urejena na geslo »Bodi zdravit Urednik F. J. JI Jo napisal uvodne besede, kjor govori o zdravi duši v zdravem telesu, o potrebi športa in vzgoje. 1'rimarij dr. V. Meršol jo kot zdravnik podal Deset zapovedi za ohra nitev zdravja. Drugi članki se tičejo šport: in naravo. Naj Jlb imenujemo samo po na slovi h: V naravi je zdravje doma, Zdrava mladost. Šport koristi zdravju. Dekleta, zdravje bodi vaša nrva akrb. Zrak in dihanje našo zdravje. Osem dni v smučarskem tečaju, Za x 5 cm, - Z vdelano rumenieo in optičnim ikonometrom Prednostna zamenjava za Fokomat Leltz - z optiko. Ogled med 13 in 15 ter med 19 In 20. Naslov v upravi »SI.« pod St. 2241._ |Zameniamr| LU2NI KAMEN v zameno z« oves v dro-geriji Iv. Kane, nebotičnik. Marijinega Oznanjenje lir 3uo. Bog plavaj t Fodruiulca SVD VI6 obvefči, naročnike škropljenja in obrezovanja, da tega ne more izvršiti. Zato naj se člani posluiijo društvenih škropilnic sami. Nedeljsko zdravniško staib'. bo opravljal mestni zdravnik dr. Orel Vladimir, Ljubljana. Gra&selijeva nI. 18, telefon »8-96. — Praznično zdravniško službo bo pa opravljal uicstui zdravnik dr. Vizjak Fran, Ljubljana, Tržaška cesta 42. Strojepisni tečaji se nemoteno vršijo zgodaj zjutraj, pozno popoldne ali zvečer. Učne uro dogovorno po želji. Novi tečaji 3., 4. 5., 6. aprila. Informacije: Trgovsko ufltlščo »Cbrlstofov učni zavod«. Domobranska 15. »Društvu slepih« so darovali: dr. Kdvard Jemco 500 lir ter rodbina Silva Sivica 500 lir namesto venca na grob pok. g. Alberta Killerja. Najprisrčnejša hvala. V okviru Piill akcije se bo vršila za delavce pododsokov Vič. Studenec, Rakovnik, Šiška, dne 1 ln 2. IV. 1945 z začetkom ob 17 ( v primoru letalskegs alarma ob 18) gledališka predstava Alhrechtove skupine iz Ljubljano. Igrali bodo trodojanko veseloigro »Knoten« od Petroviča. Za stare In onemogle v mestnem zavetišču v Japljevi ulici so podarili: Neimenovani tTgoveo 200C lir: g. ing. Gjud v počastitev spomina pok. go. Josipine CoSnovsr 300 lir: g. ravnatelj Vladimir Fiacher mesto cvetja na grob pok Edvarda Praprotnika 500 lir. — Najtoplejša zahvala! Podpornemu društva za gluhonemo mladino je darovala ga Inka 8trojanšek, trgovka, 1000 lir za velikonočne plrhe revni gluhi dooi; rodbina Gjud Aleksander iz Ljubljano mesto evotja na krsto pok. ge. Josipine Ces-novar znesek 500 lir. Strus Janoz, eloktro-montor iz Grosnplja pa 200 Ur namesto venca na grob ge. Perovšok Marije iz Groauplja. Za oškodovanca letalskega napada so mestnemu županstvu nakazali: G. Cuznar Stane, trgovse, 10.000 Uri neimenovani trgoveo 8000 lir; g. goorneter Breskvar Janez za težko prizadete družino pok. Severja Janeza 1000 lir ln za družino pok. Markovlča Jožeta 1000 lir; g. mr. Babovoc 2000 lir. — Najtoplejša zahvala! NAROČNIKI »N A š E K N JIG E« Dvignile drugo knjigo zs tekoče polletje F. C. RAMUZi GORA SE JE PODRLA pri aprsvl »Nsše knjige«. LJUDSKA KNJIGARNA v LJubljani - Pred ikolijo 5._ Priporočamo: KRIK SLOVENSKE ZEMLJE (15 lir) - TURJAK (8 lir) - V SLUŽBI DOMOVINE (10 lil) - ZA LEPO DOMAČO SLOVENŠČINO (4 lire). — Dobe aa v kajigsrnab. Kinematografi KINO UNION - »Vzorni soprog« - Heinz Riih- mann, Leni Marenbach. . Ob 17 in 19. KINO MATICA . »Afera Roedern« - Ob 17 in 19. KINO SLOGA - »Velika nagrada« - Ob 17 jn 19. ŠIVALNI STROJ, skoraj nov, nemške znamke, z dolgim čolničkom, zelo pripraven za šiviljske začetnice, prodam ali zamenjam. Julka. Pred škofijo 19. SVEŽO REPO prodam ali zamenjam za sladko seno. Karunova 5 MOŠKE HLAČE pum-parice zamenjam za živež. Mestni trg 10, II. nadstr., desno. Moško OBLEKO, po-noSeno, čovlje St. 40 in 5 m blaga za pernice (inlet), predvojna roba, zamenjam ali -prodam. Borštnar, Ve-rovžkova 22-1., žiSka. f Pojzvedbe | Zapcstno URO »Songi-nes«, damsko, s svetlim usnjenim trakom, tem zgubila po poti od Kolodvorske - po Rosljevi, Masarvkovi -do Sv. Križa. Ker je drag apomin, naprošam poštenega najditelja, naj jo odda na naslov v npravi »Slovenca«, pod štev. 2136. Moške ROKAVICE so bile najdene pred neka) dnevi na Golovcu. Poizve ae Dolepjska cesta 21. ZBIRKA »SVET« ZAHVALA. Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob težki izgubi našega najboljšega, preskrbnega moža, očka, brata i ta., gospoda Alberta Killerja mn poklonili vence In cvetja, ya spremili na njegovi zadnji poti — naSa prisrčna zahvala. Posebno zalivalo izrekamo g. župniku cerkve Mar. Oznanjenja. - Sv, maša zadušnica bo v torek, dne 10. aprila 1945, ob 8 zjutraj v župnijski cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljnbljana. dne 29. marca 1945. Žalujoča žena s hčerkama ter ostalo »orodstvo. Umrla je, v 50. lelu starosti, gospodična Janežič Jera Pogreb blage pokojnice bo v soboto 31. t. m. ob 9 z Žal, kapela sv. Janeza, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 29 marca 1945. Žalnjoči ostati. ZAHVALA. Vsem, ki so ob nenadomestljivi izgubi našega iskreno ljubljenega moža, brsta, svaka in strica, gospoda Edvarda Praprotnika z nami sočustvovali, mu poklonili cvetje, darovali zn dobrodelne namene in ga spremili na njegovi zadnji potj — izrekamo našo najpn-srčnejšo zohvalo. Ljubljana, dne 30. morca 1945. Jenny Praprotnlk, žena — ln oelalo sorodstvo. t Kot žrtev letal, napada nas je zapustil v starosti 58 let naš dobri mož in oče, gosp. Jeras Egidij posestnik v Mostah it. 126 Pogreb blapega pokojnika bo v nedeljo, dno 1. aprila 1945, ob 5 popoldne z Zal, na poko-pališčo k Sv. Krlim. Ljubljana, dne 30. matca 1919. Žatnjočl: MARIJA, žena-, MARIJA In IVANKA, hčerki — ter ostalo sorodstvo