Učiielislci SianovsKo politično glasilo X V. C/. — selcci/e sa dravsko banovino v Ljubljani v. . > n»« ^o,, ^ . , Uredništvo bi uprava: Ljubljena, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranih pizem ne §prejemamo. Izhaja vlak četrtek. Naročnina letme = MCSeCna JJiM.lO%J€M. »M*M0SV%5M.€M« = 60 din za inozemztvo SO din. Člani lekcije J. U. U. plačajo liti • članarino. Oglati po cenika in dofovora, davek potebe. Poit. ček. rač. 11.1S3. Telefon 4586 Za otroka Človekoljubno delo je ogroženo yžEBIWA Veliko siromaštvo vlada v nekaterih predelih naše ožje domovine. Ravno v obmejnih krajih je na tisoče ljudi prepuščenih skrajni bedi, in ti kraji že vsa leta po osvobojenju glasno vpijejo po odpomoči. Bedo, ki jo prenaša ondotno ljudstvo, še prav posebno občuti otrok, a po njemu jo spoznava učiteljstvo. Kako težko je gledati otroke, ki tudi v mrazu prihajajo bosi in le na pol oblečeni v šolo, kako težko je pogrešati učence, ki bi radi prisostvovali pouku, a ne morejo od doma, ker nimajo kaj obuti, kaj obleči. Tudi na naših banovinskih skupščinah so posamezni delegati iz obmejnih okrajev večkrat orisali žalostne razmere, ki vladajo v teh krajih, poudarjali so nujnost odpomoči za najvažnejše predele Slovenije, mi pa smo o vprašanju razmotrivali in pošiljali utemeljene sklepe in resolucije na merodajna 'mesta. Priznati pa moramo, da prave in točne slike o stanju v teh krajih le nismo imeli. Učiteljski pokret je započel hvalevredno akcijo proučevanja socialnega in gospodarskega stanja šolskega okoliša in predvsem milje-ja, v katerem otrok živi. Smoter tega raziskovanja je, podati povsem točno sliko socialnega stanja otrok v posameznih predelih Slovenije. Že prvi, čeprav še nepopolni rezultati tega dela in prizadevanja, so nas postavili pred zelo žalostno sliko bede, kateri je prepuščen slovenski otrok. Prav ta dejstva in neuspehi v prejšnjih letih sprejetih sklepov, ki so poudarjali potrebo odpomoči stradajočim in skrajnemu siromaštvu prepuščeni deci, so dali povod, da je učiteljska organizacija začela resno misliti na to, da v okviru PRK organizira zbirke za zimsko pomoč otrok, ki jih je treba rešiti moreče bede. Kdo naj bi bil primernejši za realizacijo te misli, kdo sposobnejši za podrobno delo zbiranja in pripravljanja darov — obleke in obuvala, šolskih in življenjskih potrebščin, kot učiteljice, ki same najbolj poznajo potrebe otrok, ki same najlaže ocenijo bedo, v kateri hira na tisoče slovenskega naraščaja. Odsek učiteljic si je torej nadel sicer težko, toda vse hvale vredno nalogo, izvesti obširno akcijo zimske pomoči zmrzujočim in stradajočim otrokom, sklenil je zbrati potrebna sredstva v blagu in gotovini, da postavi temelje obširnejšemu sodelovanju vseh slojev pri lajšanju bede naših malih, predvsem onih v obmejnih krajih. Da je bil začetek olajšan, da so se zbudili mnogi brezbrižniki, so pripomogli dogodki v svetu, ki so pretresli tudi našo ožjo domovino. Ne smemo in tudi ne moremo trditi, da se doslej nihče ni brigal za ta vprašanja, da ni prav nihče skrbel za zimsko pomoč zmrzujočim in stradajočim učencem in učenkam ljudskih šol, pač pa hočemo naglasiti, da je bila za letošnje božične praznike izvedena obširnejša akcija, da so naše marljive tova-rišice zainteresirale prav vse kroge in ustanove, ki so nato priskočile na pomoč započeti akciji, ali pa tudi v lastnem delokrogu izvedle zimsko pomoč. To pa je pobuda za boljše uspehe zasnovanega dela. In brez dvoma so letos bili doseženi v tem pogledu prav lepi uspehi, ki jih je zabeležilo tudi dnevno časopisje. Jedro zamisli, izvesti zimsko pomoč za bedno mladino, se je izražalo v geslu: »Otrok za otroka.« Odsek učiteljic je organiziral po vseh večjih krajih posebne nabiralne akcije po šolah. Učiteljstvo je rade volje sodelovalo, a otroci posameznih razredov in šol so med seboj tekmovali, da bi zbrali čim več toplih oblek, perila, nogavic in obuvala, prinašali so tudi šolske potrebščine in celo igrače. — Koliko ljubezni do bližnjega, koliko smisla za pomoč bednemu tovarišu in koliko smisla za spoznavanje različne strukture posameznih predelov naše domovine je v tem plemenitem tekmovanju, presodi lahko samo učiteljstvo, ki se do podrobnosti poglobi v otrokovo dušo. In na drugi strani? — Obdarovani otroci, ki dobivajo sedaj razne mladinske liste, naročene po njihovih prijateljih, živečih v nekoliko boljših razmerah, ki so prejeli obleko, pokrivalo, čevlje ali zvezke in knjigo za Božič, s kako lepimi čustvi so segali po teh darovih, ko so zvedeli, da jim pošiljajo to učenci raznih šol iz Ljubljane, Maribora, Celja, Radovljice, Logatca in iz drugih srezov! Ali ni prav v tem jedro te nujno potrebne in letos prvič v večjem obsegu izvedene akcije? Res je sicer, da so bila izdatna sredstva v blagu in denarju zbrana izven šol in so baš ta sredstva pripomogla do popolnejšega in efektnejšega uspeha, toda najvažnejše je vendarle to, da je mladina sodelovala, zbirala in pošiljala darove, pisala pisma in sporočila, a z druge strani ganljive zahvale. Letošnje božičnice po šolah najsiro-mašnejših predelov Slovenije, ki so jih omogočili mladina, učiteljstvo, PRK, CMD, ženska zveza, skavti in mnoge tvrdke, ki so z različnimi darovi prispevale k realizaciji plemenite zamisli, bodo rodile lepe in nepričakovan uspehe. Veliko delo je organiziral in tudi izvedel odsek učiteljic. Važno socialno in tudi nacionalno akcijo so izvedle naše tovarišice po šolah, tudi mnogi tovariši so marljivo poma- Velika večina človekoljubnih ustanov bo morala likvidirati Živimo v dobi splošne nezadovoljnosti, večne nevarnosti za življenjski obstoj in mnogih posledic socialnega zla. Človekoljubno delo je v teh težkih časih zelo potrebno. Prav iz tega vzroka so se ustanovile in razširile mnoge človekoljubne ustanove, ki imajo edini namen: pomagati v potrebi in nesreči. Človekoljubne ustanove so desetletja poslovale uspešno. Člani so prejeli mnogo denarnih podpor, ki znašajo lepe milijone dinarjev. Nihče jih ni oviral v človekoljubnem poslu. V zadnjem času se stavijo tem ustanovam težke ovire na poti nadaljnjega razvoja, da celo take ovire, ki onemogočajo njih obstoj. Učiteljska samopomoč v Ljubljani ie priredila v nedeljo, dne 15. januarja 1939., v Delavski zbornici v Ljubljani javno zborovanje, kateremu so prisostvovali člani in predstavniki več kot 30 človekoljubnih ustanov. Dvorana je bila polna, zborovanje je krasno usnelo. Predsednik US tov. Ivan Kocijančič je poročal o pravilniku za človekoljubne ustanove. Izvajal je: Pravilnik v svojih zahtevah ne loči človekoljubnih ustanov od trgovskih zavarovalnic, omejuje poslovni delokrog na en srez ali eno mesto in določa vplačevanje članskega prispevka vnaprej po izračunanih premijah za razne starostne razrede. Pravilnik dovoljuje najvišje izplačilo 5000 din (US izplačuje že 14 let višje zneske), zahteva osnovanje matematične rezerve (za US bi znašala nekaj nad 10,000.000 din), ki mora biti v 4 letih soopolnjena; za to rezervo bi moral vplačati vsak člani US v 4 letih okroglo 4000 do 5000 din. Matematično rezervo je do 60 % vložiti v državne papirje in državne denarne zavode. Poleg osnove — pri US posmrtninskega zavarovanja — ne sme izdajati ustanova drugih dobrin svojim članom, kot brezobrestna posojila, akontacije na posmrtnine, oproščanje najstarejših članov vseh vplačil. Sistem samopomoči dovoljuje pravilnik samo manjšim ustanovam (do 500 članov), dasiravno je prav ta sistem pokazal po dolgoletnih skušnjah v velikih človekoljubnih ustanovah odlične uspehe. Primerjava človekoljubnih ustanov, ki bi svoje poslovanje preuredile po zahtevah tega pravilnika, s profesionalnimi zavarovalnicami ne pokaže prav nikakega razločka. Velika večina človekoljubnih ustanov bo morala likvidirati. Kdo bo imel od tega korist? Člani bodo na mah izgubili težke denarje, katere so v dolgih letih vplačali za druge. izgubili bodo zavest, da se v nesreči smejo nadejati denarne podpore od svojih tovarišev, lotilo se jih bo vznemirjenje, vdali se bodo apatiji za vse zasebno človekoljubje. Popolnoma upravičeno! Če sam sebi in svojim tovarišem ne smem izkazovati človekoljubja, (}a drugim tudi ne bom. Človekoljubje bo izginilo iz naših vrst! Vsi pa vemo, da je človekoljubje nekaj drugega in nekaj več kot čisto navadna trgovina za dobiček. Državo tvorijo državljani, države brez državljanov ni. Ali bo v korist državi, če bo zavladalo med člani razpuščenih človekoljubnih ustanov nezadovoljstvo, osiromašenje, zadolžitve? Mnenja smo, da je hotel zakono-davec doseči s pravilnikom čisto nekaj drugega. Pravilnik naj zaščiti, utrdi in podpre dobre človekoljubne ustanove. Upravičeno pričakujemo prave uvidevnosti na odločilnem mestu. Skliče naj se zastopnike človekoljubnih ustanov na posebno anketo v Beograd. Ta naj predela sedanji pravilnik ali sestavi novega, takega, ki ne bo oviral sedanjega uspešnega dela v mnogih človekoljubnih ustanovah. V debati se je oglasilo več zastopnikov raznih ustanov in organizacij. Kosem Drago je v imenu grafičarjev in delavstva sploh dokazal, da pravilnik ne računa z resničnim življenjem. Matematične rezerve so nepotrebne, ker so delavske podporne ustanove razdelile potrebnim težke milijone brez takih rezerv. V mnogih primerih (brezposelnosti) se matematičnih rezerv sploh ne more izračunati. Nadzornik Šumer Hinko in šol. uprav. Šmajdek Ivan kot zastopnika Društva upokojenega učiteljstva se strinjata z akcijo za anketo. Predsednik JUU — sekcija Ljubljana, tov. Kumelj Metod je podčrtal nejasne točke v pravilniku v primerjavi z uredbo o človekoljubnih ustanovah in pokazal na škodljive posledice prisilnih likvidacij teh ustanov. Predsednik Profesorskega društva prof. Franc Grafenauer je za Profesorsko samopomoč izjavil, da se v vseh naših zahtevah strinja z akcijskim odborom. Prav tako tudi predsednik Pogrebnega društva drž. uslužbencev, Korošec Blaž. K sklepu je prečital tov. Šmajdek Ivan posebno spomenico, katero so vsi navzoči sprejeli soglasno. To spomenico bo akcijski odbor razmnožil in predložil na vseh mero-dajnih mestih. Kvišku srca! Mnogo se je že pisalo o upadanju stanovske zavesti, o primerih netovariških postopkov do organizacije in do poedinih tovarišev, raziskovalo se je vzroke teh pojavov in se zaključilo z obsodbo uskokov in odpadnikov ter razmotrivanjem za čim prisrčnejše odnose med tovariši. Tovariši, pisci teh člankov so prikazali stare, prisrčne odnose, ki so vladali med predvojnim učiteljstvom, opisali so nekdanja zborovanja in pozborovanja ter idealno prijateljsko življenje tovarišev na vasi. Nove razmere ustvarjajo nove odnose. Razpadajo granitne stavbe, pa tudi človeške zveze, ustanove in ideje. A nove potrebe porajajo iz mrtvih dejstev nove oblike življenja. Treba je samo zagrabiti za življenjski vir nujnosti, poiskati najpravilnejši način graditve in odklanjati prepreke, ki hočejo življenje zadušiti. Čim večja je življenjska nujnost, tem večja je ekspanzivnost stvari, previden vodja usmerja le tok, ki naj odklanja is svojo silo nasprotne moči. Tesna povezanost vsega uradništva — državnega in privatnega — je življenjska nujnost armade uslužbencev. Toliko bolj nujna je kompaktna ožja enota, to je učiteljska skupina. Probojnost in udarnost ne zavisi toliko od kolikosti članov, velika armada je včasih prav slabotna, probojnost in udarnost daje duh, ki preveva čete. Vendar bi organizacija izgubila na pomenu, ako bi naraščalo število odpadnikov, znak bi bil. da bolne klice preraščajo zdrave sile v učiteljskem organizacijskem telesu. Zato bi bilo načelo kakovosti prav tako škodljivo, kakor načelo kolikosti, treba je pravilno zdraviti bolne dele našega telesa, da se tako ohrani zdrava in velika organizacija, ki bo sposobna vsaj ob gotovem času uresničiti učiteljske ideale. gali, da je bil uspeh izdatnejši. Če bi mogli pravilno oceniti vse darove, odposlane na razne šole na pobudo omenjenega odseka, bi dobili brez dvoma vsoto, ki bi šla v težke tisočake. In uspeh tega započetega dela, ki je primer največjega in najuspešnejšega nacionalnega dela, naj nam služi za vzgled. Začeto delo pa je treba nadaljevati in spopol-njevati! Sedanji razvoj raznih struj ni naklonjen našemu poklicu, niti delu, niti učitelju osebno ne. Te struje so prav tako prirodne kakor nasprotne struje, zato je treba z njimi stvarno računati. Delo se vidno in nevidno, zavestno in podzavestno vrši. Organizacija brani člane, prosi in zahteva, dosega uspehe in neuspehe; prav tako članstvo vsak v svojem okrožju z vsem svojim delom in postopkom vrši isto. Vsak uspeh zahteva delo, borbo in žrtve. Brez borbe, brez očiščenja lastnih idej in vrst ni pravilne zmage, z lahkoto doseženo uresničenje idealov prinese kopico gnilobnih misli in neprečiščenih vrst. Pri tem prirodnem procesu odpadajo manj vztrajni, manj odporni in manj idealni borci. Borba sama že zahteva žrtve, toliko razumljivejše je odpadništvo, ako se na drugi strani nudijo udobni in topli sedeži, naslovi in gmotne koristi. Že sam začetek najsilnejše ideje — krščanstva, stoji v znamenju izdaje. Judež je izdal Boga za denar, ker mu je bil denar več kot tovarš — človek — Bog; pa tudi kazen vseh poznejših izdajalcev je podobna kazni največjega izdajstva. Judež je našel za groše sramoto in žalostno smrt, dočim se Kristusovi borci - mučeniki še danes proslavljajo z vsem sijajem. — Zakoni prirode, morale in časti so ostali isti do danes. Še vedno gledamo Za otroka. Človekoljubno delo je ogroženo. Kvišku srca! Naloge šolskega radia v bodočnosti. Izjava. Smučarski tečaj za učitel jiščnike na Polževem. Upraviteljem, katerih se tiče! Blaž Jurko — 80 letnik. t Ivan Stenovec. t Julij Kogoj. UČITELJSKI POKRET: Glasovi o delu »Učiteljskega pokreta«. LISTEK: Črtice iz zgodovine našega stanu. Splošne vesti. — Kaj vse pišejo. — Učiteljski pravnik. — Učiteljska tiskarna. — Učiteljski pevski zbor. — Mladinska matica. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu. iz istih vidikov na odpadništvo, čeprav se zakriva s plaščem primoranosti ali lažne morale. Sedanje javno življenje hoče črtati iz seznama kreposti pogum, odločnost, neuklonlji-vost, načelnost in zvestobo. Lahkoživost nazorov se danes smatra za praktično prepričanje, pogum in neuklonjivost se zdita bedasti svojstvi fanatikov, zvestoba je pravljica iz starih časov, in načelnost je načelna samo do breznačelnosti. Tako se vzgajajo množice po širnem svetu, odkar je stopil škorenj pameti za vrat. Izguba poguma in z njim združenega neuklonljivega stališča se javlja na vseh področjih javnega življenja. Nenormalne in nemoralne zveze, dobičkaželjnost, častihlepje, sovraštvo in škodoželjnost spremljajo vse javno življenje v največji meri. Zdi se, da je vseobče upadanje spoznanj o časti načelo tudi učiteljske vrste. Pa to ni prišlo od spodaj, nego od drugod, z raznimi vabami za lepše mesto. Učiteljstvo je spoznalo, da se napredovanje vrši po raznih učitelj-stvu neznanih principih, enako premestitve. Te načine poslovanja omogočajo odredbe same, ker ni nikjer zakonske primoranosti, nego obstoje samo možnosti. Ta gibljiva možnost omogoča, na zunaj zakonit način, povsem svojevoljno podajanje pravic. To je najjasneje prikazala učiteljska rangna lista, ki je podala dokaze o gornji trditvi, v izvajanju samem se pa stvar ni iapremenila. S tem so pa tudi podani dokazi, da vodnikom javnega življenja ni za razmah pravičnosti in zdravih ter poštenih načel, nego da je v njih interesu razmah čim širše podrejenosti in prilizništva. Vodnikom ljudske vzgoje nalaga vest borbo proti vsem ljudski duši škoduj očim vplivom, pa naj pridejo od koder koli! Učiteljstvo naj usmerja narodovo dušo v plemenito hotenje po pravici in lepoti. V tem prizadevanju naj ono prednjači. Zato je beg iz lastnih vrst, okoriščanje na račun tovarišev dvakrat sramotno. Je izdajstvo lastne organizacije in izdajstvo nad vzgojnim poslanstvom učitelja. Izkoriščanje konjunkture je trgovsko načelo Judov, ne more pa biti vzgojno načelo učitelja. Nočemo trditi, da je današnje življenje težje od preteklega. Nastopajo pa razdobja, ko temne sfcnce prekrijejo svetlejše, ko sila premaguje plemenita prizadevanja in nepoštenje prerašča lepe vzore. V takih razdobjih ljudje malega poguma izgube svojo moč za vztrajanje na površini in potonejo v smrdljivi usedlini breznačelnosti. Doba je, ko temne sence prekrivajo svetle. A dan premaga noč, sonce razjasni Oblake, ideali premagajo zmote. Učiteljstvo bo doživelo svoje vstajenje! Zato, kvišku srca! Povežimo vse sile za dobro šole in stanu! Naj bo naša organizacija armada junaških borcev! Naj učiteljstvo prednjači v borbi za zmago pravice! V svitu tega razpoloženja bodo tudi naše skupščine prisrčnejše in živahnejše. Na mesto nezaupanja in umaknjenosti vase naj stopi iskren, pogumen in vesel tovariški izraz. Naloge šolskega radia v bodoinosti Šolski radio stopa s ponosom v novo poslovno leto. Ob tej priložnosti se moramo ozreti tja v preteklost vse do težavnih počet-kov, predvsem pa se moramo ozreti v bodočnost in podčrtati one naloge, ki to važno ustanovo še čakajo. Kdor je količkaj zasledoval šolske oddaje, mora priznati, da je ustanova kljub ogromnim težkočam, ki so se ji stavljale na pot, radio toliko vpregla v službo šole. da bi bilo škoda, če se kukavica ne bi več oglasila v naših razredih. Zahvala za tako uspešno delovanje gre predvsem odboru šolskega radia in požrtvovalnim sodelavcem. Ne 'smemo pa prezreti naše radijske oddajne postaje, katere program se danes more kosati s programi vseh evropskih oddajnih postaj. Tudi radijska postaja je vedela ceniti važnost šolskega radia pa mu zaradi tega posveča vso pozornost in mu jo bo prav gotovo tudi v bodočnosti. Vse, kar je bilo do danes storjenega na polju šolskega radia je narekovala neobhodna potreba. Seve je bilo poleg vse dobre volje in nesebičnega dela tudi mnogo faktorjev, ki so razvoj ovirali in zadrževali, morda ne namenoma. Denarno vprašanje je pač tudi tu imelo svoj ne mali del. Če hočemo našteti naloge, ki jih bo moral šolski radio rešiti v bodočnosti, se moramo vsaj v grobih obrisih ozreti v že opravljeno delo, ga oceniti, povedati, kaj velja, kaj ne, kaj bi bilo boljše in katere oddaje bi bilo še treba uvrstiti. Največjo skupino oddaj v dosedanjem programu tvorijo predavanja. Predaval bo ta ali oni o tem ali onem. Ta predavanja so bila v začetku delovanja šolskega radia čisto stvar slučajnosti. Odbor je po povabilu, ki ga je objavil, prejemal ponudbe sodelavcev in je bil, hočeš nočeš, primoran izbirati med ponudbami, ki so bile v začetku kaj pičle. Kmalu je bilo opaziti, da ta solo predavanja, ki niso najboljši del oddaj, niso več povsem slučajna. Vedno bolj je stopalo v ospredje načrtno delo. Predavanja so bila slednjič tudi omejena in vrzeli spopolnjene z boljšim programom. Solo predavanja, ki so namenjena mladini, morajo biti res nekaj prav posebnega, če hočemo, da dosežejo svoj cilj. Seve pa takih predavanj ni vedno dovolj na razpolago. So učitelji, ki imajo taka predavanja pripravljena, pa jih ali skrivajo iz skromnosti ali pa so predaleč, da bi jih prebrali pred mikrofonom. V bodoče bo moral odbor taka predavanja omejiti in nastale vrzeli spopolniti z oddajami, o katerih bo govora pozneje. Boljša od pravkar omenjenih solo predavanj bo predavanja v dvoje ali troje. To so dialogi in razgovori. Lahko je sestaviti dialog, v katerem nekdo prisiljeno sprašuje, drugi pa navdušeno odgovarja. Take dialoge je za tem najlaže in najceneje izvesti med štirimi tape-ciranimi stenami, ki nimajo ničesar skupnega s snovjo samo. Zaradi tega tudi večina dialogov ne vzbudi potrebnega zanimanja. Vse drugače pa je, če so taki razgovori spontani in v okolici, ki snovi odgovarja, ali so pa vsaj dobro maskirani s slušnimi kulisami, ki jih je laže postaviti kot optične. Razgovorom, ki so tako izvedeni, da tvorijo izseček iz resničnega življenja, ni kaj oporekati. Šolski radio to uvideva. Tudi v bodoče bo imel pred očmi predvsem take razgovore, ki so prav za prav del življenja samega. Seve bo treba paziti, da bo vsebina vredna, da se bo za njo porabila elektrika. Tretjo skupino oddaj tvorijo proslave. Od vseh mogočih proslav, ki so predpisane za naše šole, izbira šolski radio najvažnejše. Vse dosedanje proslave so bile dobro organizirane in so predvsem tam preko mej naše domovine dosegle zaželeni cilj. Proslave, ki jih oddaja šolski radio, niso in ne smejo biti namenjene našim šolam! Vsaka šola naj proslavo za sebe sama pripravi. Taka proslava ne sme biti nekaj podarjenega, brez truda pridobljenega, temveč mora biti krona in zadoščenje za dolgotrajno in naporno delo. Da bo to mogoče, naj šolski radio oddaja proslave v času, ko so šole svoje proslave že končale. Če šola že hoče poslušati radijsko proslavo, naj to stori po že opravljeni svoji proslavi. Dobro pripravljena proslava na šoli — četudi je skromna — zaleže več kot najslovesnejša proslava skozi zvočnik. Zaradi onih pa, ki ne morejo prisostvovati proslavam v šoli, predvsem pa zaradi bratov tam preko meja, naj šolski radio goji oddajo proslav tudi v bodoče. Posrečen del šolskih oddaj so zanimivosti. V zanimivostih pa bo treba paziti na to, da se ne bodo izpridile in spremenile v manjvredna predavanja, temveč da bo to kotiček, ki bo zbližal radio in šolo. To naj bi bil oni želeni trenutek, ko bi se šole čutile povezane. Uvesti bo treba predvsem poročila, ki jih bodo otroci sami dostavljali. Izgovor, da nihče ničesar ne prispeva, ne more držati. Vsako stvar — posebno pa tako — je treba organizirati. Poročila, ki naj se prečitajo v minutah zanimivosti, naj obsegajo interesantna kulturna poročila iz posameznih krajev. Sem spadajo tudi poročila o delu na šoli. Sem spadajo nasveti za šolsko in izvenšolsko delo. Uvesti bo treba kotiček vprašanj, ki jih bodo dostavljali otroci sami. Uvrstiti bo tudi redna poročila o knjigah, namenjenih mladini itd. itd. Zdi se mi, da bo vsa ura šolske oddaje prekratka samo za zanimivosti, kadar bo delo organizirano kot treba. Pičli ostanek oddaj je najvrednejši in ga je treba gojiti tudi v bodočnosti. To so oddaje mladinskih koncertov, igric, predvsem pa pokrajinske oddaje. Posrečena ideja. V vsem dosedanjem programu tvorijo mladinske pokrajinske oddaje najboljši del. Le žal da jih je tako malo. Vzrokov menda ni treba iskati. Neka šola — na primer v Halozah — pripravi pokrajinsko oddajo. V živem spletu se vrste opisi, zgodovinske zanimivosti, narodne pesmice, ostalo narodno blago, nekaj v dialektu pa nekaj kratkih reportaž pa nekaj šale, skratka: taka pokrajinska oddaja je del, časovni izseček življenja dotičnega kraja. To oddajo poslušajo ostale šole, poslušajo jo prijatelji mladine, poslušajo jo bratje preko mej naše domovine in rojaki naše ožje domovine, ki jih je borba za vsakdanji kruh nagnala ši-rom države. Taka oddaja zbliža kraje, premosti ovire in utrjuje narodno zavest. Če bo čimveč takih oddaj, si ne bomo več tuji in se tudi raznim razdiralnim elementom ne bo posrečilo, da nas odtujijo. Mladina iz vse Slovenije si s takimi oddajami poda roke in jih trdno sklene. Jutri bo pokrajinsko oddajo preskrbela druga šola, v kraju, kjer življenje teče drugače. Ne moremo si zamisliti boljših šolskih oddaj, kakor so pokrajinske. Po končanih oddajah bodo šole, ki so se poslušale, stopile v pismen stik in se bodo pri naslednji oddaji še bolj združile. V pomanjkanju denarnih sredstev za ekskurzije, ki bi jih v ljudski šoli moralo biti vsaj toliko, da bi otroci spoznali svojo ožjo domovino, so pokrajinske oddaje nadomestek, ki so skoraj tako dobre, kot ekskurzije same. Vzgojni cilj bo brez dvoma dosežen. Pri vsem navdušenju za pokrajinske oddaje pa me navdaja neka žalost. Šola oddajo skrbno pripravi. Pride dan, ko se pred otroke postavi mikrofon. Velik praznik je to. Tisoč ušes napenja bobniče pred zvočniki, otroci na šoli pa, ki prireja oddajo, so vznemirjeni. Oddaja prične. Valovi napolnijo eter. Dotaknejo se tridesetih, štiridesetih anten šolskih aparatov in par sto anten poslušalcev, ki imajo slučajno čas poslušati. Pol ure čistega umetniškega užitka. Potem pa — mir. Valovi so splavali v vesoljstvo in se ne povrnejo nikdar več. — Ali ni škoda? Toliko študija, toliko priprav, toliko stroškov za pičle pol ure. Ali ne t>i bilo bolje, če bi tako pokrajinsko oddajo posneli na gramofonsko ploščo in zatem ploščo umnožili? Tako ploščo bi lahko repro-ducirali po radiu, kadar bi nas bila volja in kolikorkrat bi nas bila volja. Tako ploščo bi si lahko nabavila ta ali ona šola in jo, kadar bo potreba, pojačala skozi svoj radijski prejemnik. Danes je reprodukcija gramofonskih plošč tako popolna, da niti najboljši poznavalec ne loči reprodukcije od originalnega radio prenosa. Take plošče bi lahko dali v prodajo. Ali se vam ne zdi, da bi take plošče iztisnile vsaj nekaj uvoženega brezsmiselnega kiča sumljive vrednosti? Plošče pa bi nam tudi sicer zboljšale šolske oddaje. Če bi jih uvedli, bi bile mogoče reportaže, ki jih do sedaj v našem šolskem radiu ni bilo, vsaj pravih ne. V uvodu sem rekel, da je treba iz programa črtati pretežno število solo predavanj. Nastalo vrzel bi spo-polnili s pravimi reportažami, ki bi nam jih omogočila spet gramofonska plošča. Reportaže, na katere mislim, so tiste oddaje, pri katerih sta mikrofon in predavatelj izven tape-ciranega studia — na primer v tovarni, v gozdu, na dnu vode ali kje drugje. Take reportaže so zanimive in jih bo treba čimbolj gojiti. Reportaže z .radijskim mikrofonom pa je težko izvesti. Stanejo mnogo denarja in so več ali manj vezane na čals. Če pa se poslu-žimo plošče, se stvar dokaj poenostavi. Odpadejo predvsem stroški za premične električne vode, ki so za reportažo neobhodno potrebni. S seboj vzamemo fonograf in snamemo na ploščo to kar želimo. S tem odpade tudi zavisnost od časa. Če bi hoteli na primer prenašati pogovor z Otonom Župančičem v petek ob enajstih, bi se že pojavilo vprašanje, čle bo pesnik ob tej uri na razpolago. Mi ga pa lahko obiščemo že prej, se z njim porazgo-vorimo in besede ujamemo na ploščo. To ploščo bomo reproducirali, kadar nas bo volja. To se bo zgodilo ali preko radijske oddajne postaje ali skozi domač prejemnik ali v skrajni sili skozi gramofon. Mar ne bi bilo veselje v razredu, če bi se pri obravnavi neke pesmi oglasil glas pesnika samega? Če pri tem visi na steni še njegova slika, bo uspeh popoln. Tudi tovarn in raznih podjetij ne moremo obiskati kadar nas je volja. S fonografom pa bomo čakali na priložnost in jo izrabili. S fonografom se spustimo v rov in poglejmo, kaj dela rudar. Vprašajmo ga, kako si služi vsakdanji kruh. Obiščimo vse naše tovarne. Opi-šimo postrojenja, vprašajmo, kaj izdelujejo in kako, kam prodajajo, od kod dobijo surovine. Kako plačajo delavce. Stopimo do delavca in se zapletimo v pogovor z njim. Obiščimo tako tudi vzorna posestva. Opišimo življenje in delo. Vprašajmo, zakaj pri nas ni tolik pridelek po hektaru kakor drugod. Obiščimo delavca v gozdu. Pomagajmo mu zvezati splav in se spustimo z njim v široki svet. Stopimo na aerodrom, poglejmo življenje tam. Vozimo se z aeroplanom. Obiščimo urade, davkarijo, katastrsko upravo, 'sodnijo, kaznilnico. Tudi odtod prinesimo s seboj sličice. Celokupno življenje strnimo in ga v ekscerptu ujemimo na plošče. Te plošče bodo tvorile zakladnico za šolske oddaje sedaj in v bodočnosti. Predstavljale pa bodo tudi kulturno zapuščino, ki si lepše ne moremo misliti. Pri vseh teh obiskih pa ponesimo s seboj še kamero za slikanje v barvah. Vse, kar smo videli, snemimo in umnožimo tudi slike. Te slike bomo razdelili šolam, da jih, kadar jih bodo potrebovale, projiciramo na šolske stene. Saj bo treba po dvajsetih letih osvoboje-nja pričeti misliti tudi na to, da naše šole opremimo vsaj z najpotrebnejšimi učili, med katerimi mora častno mesto zavzemati projektor. Pomislite sedaj na reproducirano reportažo, ki je spremljana s slikami v naravnih barvah. Izvedimo to čimprej, pa se bodo tujci k nam prišli učit. Pri vseh teh lepih mislih, pri vsem bogatem programu, ki čaka ne samo šolski radio, temveč vse one, ki jim je mar naša mladina in nje bodočnost pa se kakor rdeča nit vije misel na sredstva, ki so za izvedbo takega programa potrebna. Tu so vedno težave. Ali — kakor nismo obupovali v še težjih časih, tako ne smemo obupati sedaj, ko se bliža sedem tolstih krav. Vse je krenilo na bolje (razen naših mizernih plač) pa smo trdno prepričani, da bo v bližnji bodočnosti vsaj del opisanega programa ustvarjen. Saj končno stroški ne bi bili tako veliki. Treba bo le dela, nesebičnega dela celokupnega slovenskega učiteljstva, ki pa mora v tem svojem delu imeti podporo in mu nihče ne sme metati pod noge nolen, ker bo sicer pred zgodovino moralo pokazati na pravega krivca s nrstom. Kdo naj začne? Šolski odbor ali posamezne šole ali prosvetna oblast? Ne! Niti eden niti drugi. Začeti hvala Bogu ni treba. Je že začeto. Šolski odbor bo vneto delal še vnaprej, učiteljstvo je itak po svojih močeh vedno podpiralo vsako koristno akcijo, prosvetna oblast pa bo v skrbi za dvig naših šol na čim večjo višino akcijo podprla po svojih močeh. Vem, da opisani program ne bo uresničen jutri. To tudi ni potreba. Za vsako veliko delo je treba časa in dela pa zopet dela. Učitelj pa bo v tem pravcu pomagal najbolj s tem, da se trudi, da šola, na kateri službuje, čimprej dobi radijski aparat. Čim več jih bo, tem boljše bodo morale biti oddaje, ker bo poslušalo več ušes. Odbor šolskega radia pa naj vztraja pri svojem težavnem delu in naj skuša k delu pritegniti čim širši krog prosvetnih delavcev. Kunst Vilim. Izjava Publicistka Angela Vodetova je izdala knjigo »Spol in usoda«. Delavsko glasilo »Slovenski delavec« je o tej knjigi prineslo sledečo oceno: »Angela je stara, bo najbrž tudi garala s svojo knjigo ,Spol in usoda'. Angela Vodetova namreč. Za skupinske paritvene zakone se zavzema. Angela je očividno stara, predpo-topno stara, da pogreva staro marksistično, od vseh zavrženo in obsojeno propagando za skupinski paritveni zakon. Angela pa mora biti tudi grda, tako grda, kakor je vsaka cunja, ki je slehernemu rada za podnožek, da si vanjo čevlje briše. Pošten moški na ženo s skupinskimi nagoni še ne pljune ne. Stran pogleda in mirno gre, ker mu rože s takim duhom, kot ga Angela širi v svoji brošuri ,Spol in usoda' od daleč smrde.« Kot člani slovenskega narodnega občestva in kot kulturni ljudje z ogorčenjem zavračamo tak način pisanja, ki ne zadene in ne žali le poedine človeške osebnosti, temveč uničuje temeljne osnove našega narodnega sožitja, niža naš kulturni nivo in vzgaja ljudi, ki bodo brez čuta odgovornosti in brez plemenitosti gledali na delo bratov in sester v narodnem občestvu. Pozdravljamo vsako stvarno kritiko — tak način pisanja pa žali vsakega resničnega in polnovrednega človeka. Ta dopis smo poslale v objavo vsem dnevnikom in tednikom. Zveza akademsko izobraženih žen, sekcija Ljubljana. Predsednica: Tajnica: Dr. Angela Piskernik. V. Pacheiner. Smučarski tečaj za učiteljiščnike na Polževem Kraljevska banska uprava v Ljubljani je priredila v dneh od 27. XII. do 2. I. 1939. smučarski tečaj za gojence IV. letnika drž. učiteljišč iz Ljubljane in Maribora. Banska uprava je s prireditvijo tega tečaja, ki se je vršil na Polževem, pokazala veliko razumevanja za širjenje telesne vzgoje. Posebna zahvala gre g. prof. Vinku Zaletelu, ki je organiziral ta smučarski tečaj in g. Janku Sicher-lu, smučarskemu učitelju, ki je prevzel vodstvo tečaja. Na Polževem, sredi valovite Dolenjske, ne daleč od Jurčičevega rojstnega kraja. 600 m nad morjem, se je zbralo 9 ljubljanskih in 12 mariborskih učiteljiščnikov, da se nauče smučanja. Naziranje, da je smučanje samo za mladino in celo za mladino bogatih slojev, je zgrešeno. Smučanje je za naše kraje važno v telesno - vzgojnem, prometnem in vojaškem oziru. Hribovski otroci zamujajo v visokem snegu šolo, mnogokrat ostajajo celo po več dni doma. Če bi pa znali smučati, bi laže premagali snežne ovire. Tečaj ni imel namena vzgojiti športnikov - tekmovalcev, ampak vzgojiti nove vodi- telje, ki bodo smučanje širili med ljudstvom, da bi mu smuči služile kot prometno sredstvo. V tem smislu se je po posebnem učnem načrtu predelala obsežna snov teoretičnega in praktičnega pouka. V številnih predavanjih so si pridobili tečajniki obilo znanja, da bodo lahko samostojno poučevali smučanje kot sestavni del šolske telovadbe na ljudskih šolah. Rezultati, ki so bili doseženi v tečaju, so bili prav zadovoljivi. Tečajniki so se v kratkem naučili vseh važnejših smuških likov. S praktičnimi nastopi so se naučili tudi metodičnega podajanja snovi, kar je za bodoče vzgojitelje zelo važno. V tekmi v smuških likih, ki je zaključila tečaj, je zasedel prvo mesto Karel Bregant iz Maribora. Tečajniki so sestavili svoj pevski zbor. ki je pel tudi pri službi božji na Novega leta dan v idilični cerkvici Sv. Duha na Polževem. Zaradi dobrih uspehov, ki jih je pokazal tečaj, je pričakovati, da bo tudi v prihodnjem letu banska uprava priredila tak tečaj za gojence učiteljišč, za kar ji bo mladi rod iz srca hvaležen. — Učiteljiščniki. Miloš Verk: Črtice iz zgodovine našega stanu (Nadaljevanje in konec.) Službeni prejemki. Službeni prejemki so bili od nekdaj najvažnejša zadeva vseh uslužbencev. Danes je to precej enostavno, ker imamo vsi zakonite prejemke in vodi vse akcije za zboljšanje centralna uprava, ki pričakuje od članstva le moralno in po potrebi tudi gmotno pomoč. Prej pa so se prejemki določevali po lokalnih prilikah in je moral borbo za svojo eksistenco izvojevati vsak sam. Prve podatke imam iz leta 1814. Učitelj si je moral radi dohodkov zvo-njenja z neko oblastjo spreti in se je pritožil. Sledila je razsodba. Na graščinsko gosposko v Rogatcu s sledečim: Učitelju in cerkovniku Jakobu Skribe je predočiti v našem imenu, da se mu na osnovi v prošnji navedenih in od graščinske gosposke potrjenih razlogov dovoljuje sprejemati vse dohodke zvonjenja v cerkvi, vendar pod pogojem, da sam nabavlja vrvi za zvonjenje in vzdržuje učitelja-pripravnika iz lastnih sredstev. C. kr. okrožno sodišče v Celju, dne 20. sept. 1814. Knjigovodstveno opremljeno priznanje z dne 12. avgusta 1826. navaja sledeče učiteljeve dohodke: šolnina........fl 40,— Štolnina in zvonjenje . . . fl 48.58 Naturalije, nesigurno . . fl 46,— Drugi prejemki.....fl 26,— Iz viška teh prejemkov je moral vzdrževati pomočnika, katerega pa je smel sam nastaviti in je menda pač sprejel onega, ki mu je bil najcenejši. Komisijski ugotovljena eksistenčna možnost za leto 1857. daje sledeči pregled: Dohodki: Šolnina...........fl 282,— 6 mernikov pšenice po 4 fl 40 kr fl 26,— 5 štrtinjekov mošta po 20 fl . . . fl 100,— Štolnina in zvonjenje.....fl 150,— Zdravilišče Slatina ......fl 20,— Župna cerkev........fl 6,— Podružnice .........fl 8,— Skupaj fl 592,— Izdatki: Pomočniku na plači......fl 200,— Cerkovniku.........fl 25,— Kalkantu (goni meh)......fl 10,— Vrvi za zvonove.......fl 5,— Skupaj fl 240,— Torej mu je ostalo 352 fl poleg prostega stanovanja in vrta. Še točnejši je popis dohodkov iz leta 1867. Sestavila ga je posebna komisija, sestoječa iz okrajnega predstojnika, dekana, nadžupnika, štirih šolskih očetov, šolskega oglede in — nazadnje je podpisan tudi učitelj. Ta komisijski zapisnik izkazuje: Dohodki: Vrednost vrta........fl 1,— Šolnina...........fl 330,— Iz cerkvene blagajne......fl 14,— Štolnina ..........fl 70,— 7 mernikov pšenice po 4 fl . . . fl 28,— 3 štrtinjeke mošta......fl 90,— Pavšal za zvonjenje iz cerk. blagajne fl 80,— Skupaj fl 613,— Izdatki: Pomočniku . . . ......fl 200,— Kalkantu . .........fl 10,— Plača cerkovniku.......fl 27,— Pavšal za hrano cerkovniku . . . fl 48,— Zbiranje pšenice.......fl 12,— Zbiranje mošta........fl 38,— Skupaj fl 335,— Ker je moral učitelj takrat iz svojega vzdrževati že dva pomočnika, prvega iz dohodkov kot učitelj, drugega iz dohodkov kot organist, je komisija ugotovila, da bi mu pri tem računu ostalo samo 131 fl dohodkov. S tem pa ni mogel biti zadovoljen in je komisija mešetarila naprej, kajti zapisnik se končuje s klavzulami: Šolski konkurenčni odbor predlaga iz občinskih sredstev znesek 70 fl, da dobi učitelj tudi v tej rubriki 201 fl. Učitelj izjavlja, da se s tem zadovoljuje, posebej pa še s pavšalom za zvonjenje v znesku 80 fl. Ne vztraja pa na tem, da se zviša šolnina, ker bi sicer ne dobil nikake kolekcije. Če bi pa šolnina v tem ali onem letu ne dosegla proračunskega zneska, zahteva učitelj, da krijeta primanjkljaj oba pomočnika. Ta komisijski zapisnik je odobril deželni namestnik Lebzelter dne 12. novembra 1867. Videti je, da se je učitelj krepko boril za svoje dohodke in če ni šlo drugače, pa na račun svojih tovarišev. Toda še isto leto so tega učitelja upokojili po 41 letnem službovanju, njegovemu nasledniku pa naložili, da mora k pokojnini prispevati letno 80 fl. Redukcije plač so bile tudi mogoče. Z visoko odločbo gubernija z dne 14. aprila 1819., št. 8076, so se učiteljem trivialnih šol in njihovim pomočnikom znižali prejemki na 210 fl, oz. na 103 fl, in prispevki iz šolskega fonda na 33 % dosedanje dotacije. Kar dve tretjini prispevka črtati, z eno tretjino pa živi! Pa si je učitelj nekoč ob priliki domislil prav po pameti tako: Pomočnika nastavljam sam, ga plačam sam, časi so slabi! Bom delal sam! Ne boš! Odlok z dne 10. maja 1832. mu je račun prečrtal.... Vzorci pisav iz Sv. Eme, Sv. Križa in Že-tal so obdržali tudi letos svojo odliko, oni iz Sv. Florijana so nekoliko izboljšani. Vendar pa se mora pripomniti, da se ne more nastavitev pomočnika prepustiti samolastni volji učitelja, kakor pri Sv. Križu, kjer je 116 otrok in pripravljena učna soba. V sličnih primerih je dolžnost okrožnega nadzorstva, da zadevo uredi, vendar pa je učitelju pri Sv. Križu prepuščena pravica imenovanja pomočnika v zakonitem okviru, ker ga mora sam vzdrževati. Leto 1848. Leto 1848. je prililo tudi učiteljem grenkega pelina. Graščinska tlaka in desetina sta bili odpravljeni. Ni čuda. da so se kmetje uprli tudi dajatvam v naravi učiteljem. Okrož- A Upraviteljem, katerih se tlfe! »Za vse so potrebna leta«, ta stari izrek slišimo citirati pri raznih poslih, ročnih in intelektualnih. V naslednjih kratkih vrsticah pustimo govoriti zakon o narodnih šolah in morda se po vsem tem spet izlušči sam od sebe — naš prvotni citat! Člen 113., 2. odstavek: Upravitelja postavlja minister prosvete iz vrst učiteljev v kraju, a na prvem mestu izmed tistih, ki so se izkazali s svojim delom v šoli in izven šole. Člen 113., 3. odstavek: Do popolnjenja upraviteljskega mesta banska uprava začasno postavlja za upravitelja šole prvenstveno najstarejšega učitelja dotične šole, o čemer takoj obvešča ministrstvo prosvete. Potrebno kvalifikacijo za šolskega upravitelja ugotavljata oba odstavka, in sicer: drugi odstavek delovno, tretji pa starostno. Vsekakor je delovna kvalifikacija na prvem, starostni moment na drugem mestu. Logično pa je v obeh primerih postavitev šolskih upraviteljev odločujoče upoštevanje obeh kvalifikacij, kajti tudi začasnega upravitelja takoj postavi na odgovornostno in zmožnostno tehtnico že prva točka pod čl. 114. naštetih dolžnosti, glaseča se: (Šol. upravitelj) — upravlja šolo in vodi neposredni nadzor nad poukom, vzgojo in redom. Še gre upravljati šolo, biti ji nekako administrator! Toda voditi delovni nadzor je pač nekaj drugega kot n. pr. biti paznik pri kaznjencih na polju, v delavnici itd. Naj za danes zadostujejo te vrste! Ne tangirajo tistih tovarišev, ki se za take postavitve niso potegovali sami, marveč brez tega imajo vršiti višja oblastvena naročila. Vsem drugim pa velja izpraševanje vesti, oh — ta širokoprožna beseda »vest« — izprašiti prah in smet — kajti, da izpopolnimo': Za vse so potrebne zmožnosti, izkustva in s tem — leta! oa. Blaž Jurko — 80 letnik Kadar zborujejo v Celju aktivni ali upokojeni učitelji, prihaja iz Vojnika med nje tudi tov. Blaž Jurko, markantna, popularna osebnost. Kljub svojim 80 letom je krepak kot gora, veder in junaški. V vsaki družbi zagospoduje njegova mogočna, šegavo duhovita beseda, kadar sega med svoje bogate spomine, kadar sodi o sedanjosti in bodočnosti. Jubilant se je rodil 19. januarja 1859. pri Sv. Bricu pri Šoštanju. Maturiral je v Mariboru 1879. in takoj nastopil službo kot prvi učitelj v Razboru pod goro Lisco v laškem okraju. Tu je ostal do svoje upokojitve 1924., torej polnih 45 let. Njegova deviza je bila: »En Bog, en papež, en vladar, en učitelj na Razboru!« V šoli je izobraževal kmečko mladino ob samostojnih metodah, uveljavljal se je kot vrl sodelavec s kmečkim ljudstvom. Njegov vzorni šolski vrt je zalagal daljno okolico s sadnim drevjem in trto. Bil je funkcionar stanovske organizacije in okrajni poročevalec o šolskih vrtovih. Občine Loka, Jurklošter in Zabukovje, katerih lova je bil 37 let zakupnik, so ga izvolile za častnega občana. Prav tako Posavsko planinsko društvo, saj je 1902. zgradil planinsko kočo na Lisci. Danes živi devet njegovih otrok, ki so vsi na uglednih življenjskih položajih. Daleč je zaslovelo Jurkovo ime. Kot človek samoniklih vrlin in velike telesne sile, kot značajen in borben Slovenec, kot velik ljubitelj prirode, lovec, pevec in muzik, kot pri- t Ivan Stenovec šolski upravitelj v Domžalah V soboto, 7. t. m., smo bili kot običajno zbrani na naši sekciji v Ljubljani. Tovariš Drago je stopil v sobo čudno resen, v rokah je držal list. Cisto navaden pojav takšen list v rokah tajnika naše sekcije. Koliko teh listov poroma vsak dan preko njegove mize, listi, ki prinašajo kot bela reka iz vseh delov naše slovenske domovine želje, nasvete, mišljenja, vprašanja in sporočila naših tovarišev. Ta list pa se mi je zdel, kot da je kanila velika solza tja v tisto neizprosno vsakdanjost, solza, ki hoče za trenutek ustaviti reko dogodkov ... Ivan je umrl... je poročal tovariš ... Grenko me je stisnilo pri srcu ob mislih, da je odšel od nas on, ki je bil tako skromen, tako blag in tako velik idealist. Bilo je menda pred petnajstimi leti, tam v Domžalah sva se prvič videla na učiteljskem zborovanju. Skromen kot je bil, ni ni- ki se ni bal zračnih višin, ki je bil v letalu kot doma, se je smrtno ponesrečil... Takrat se je Ivanu pridružil k njegovemu itak težkemu življenju najtežji udarec ... Bratove smrti nikoli ni mogel preboleti, čeprav je od te dobe minilo desetletje ... Kolikokrat mi je tam v svojem domu razkazoval dele razbitega letala, ki jih je ohranil za spomin na ljubljenega brata. S koliko ljubeznijo jih je božal in ogledoval, saj je v tem ožganem lesu čutil del tiste velike ljubezni, ki ga je vezala na brata. In ob takšnih prilikah se je zamislil tja daleč in zdelo se mi je, kot da hoče leteti tja daleč, tja, kjer človek ne čuti več peze tega sveta. Mehka je bila njegova duša... Bil je poštenjak, čist in kristalen njegov značaj... Grobosti tega sveta ni mogel doumeti, v njem je bila velika duša, ki ni mogla živeti utesnjena, ki ni mogla biti tlačena... In zato se je rešil vseh težkih spon tega sveta in je odšel tja, kjer bo lahko živel veliki večni ljubezni, pravičnosti in dobroti... J-lo. T Julij Kogoj jatelj ljudstva, deleč z njim dobro in zlo, je postal popularen kakor malokdo. Mnogo krepkih anekdot kroži o njem, resničnih ali pa tudi ne. Vendar je marsikatero iz svojega življenja zapisal sam v debelih zvezkih, in to v vezani besedi, ki mu je bila vselej pri srcu. Leta 1933. je v knjigi »Moje dogodivščine« objavil zdravo, veselo čtivo, ki se v njem avtor prikazuje tak, kakršen je bil in je. Tu pravi sam: »Resnica pa je, da sem si marsikdaj dovolil to ali ono tvegano dogodivščino. Toda oblastniki, ki sem jim bil podrejen, so mi večkrat prijazno priznali, da se take stvari dovoljujejo le meni kot naravnemu originalu, saj je moderni čas na samoniklosti čimdalje revnejši. In tudi na pomanjkanju humorja, ki je sol življenja, boleha danes svet.« Knjigo optimistično zaključuje s stavkom: »Življenje je še vedno lepo, samo živeti se mora znati!« Tovarišu Blažu žele njegovi tovariši in prijatelji, tisoči njegovih učencev in učenk, da bi ob neomajnih telesnih in duševnih silah dočakal še mnogo sončnih let. Da bi z ljubega grička nad Vojnikom, kjer se je pred mesecem dni zvezal s svojo dobro ženko, še dolgo užival jasne razglede širom pokrajine, ki je bila vselej tako prisrčno ozko povezana z njim, kakor on z njo. In da bi mu leta še dolgo ne branila obiskovati gore Lisce nad ljubim Razborom! R. V Gorici je 29. decembra umrl Peter Julij Kogoj; zadnji dan v letu so ga položili na tolminskem pokopališču k večnemu počitku. Poslovil se je tiho, kakor je bilo tiho in trpko njegovo življenje. Rojen je bil 29. junija 1872. v Tolminu, kjer je njegov oče učiteljeval polnih 36 let. Juliju je bilo komaj 17 let, ko mu je umrl oče, a mater je izgubil že tri leta prej. Tako je ostal sirota. Vse, kar mu je bilo najdražje, je bilo v grobeh. Posvetil se je učiteljskemu poklicu in poiskusil trpki kruh tega stanu najprej v Tribuši, nato v Cerknem, na Bukovem, zopet v Cerknem, Starem selu, Sma-steh, Podbrdu, v Poljubinju in končno v Južni Italiji. Po upokojitvi se je naselil v Gorici. Na tihem pa si je želel nazaj v kraje svoje mladosti. Ta želja se mu je izpolnila, žal, šele po smrti. Na levem bregu Soče pri Sv. Urhu je njegovo večno počivališče. Na drugi strani pri Sv. Danielu počiva njegov oče. Ko sem pokojnega Julija Kogoja prvič srečal, me je presenetil sumljiv smehljaj okrog njegovih usten. Šele danes ga razumem. Kadar izgubi človek že v prvi mladosti vse svoje najdražje, ostane lahko na njegovem licu res samo še bridek nasmeh in posmeh življenju in njegovim tegobam. V znani Lebanovi družini v Žabčah si je izbral svojo življenjsko družico in zaživel družinsko življenje, v katerega sta mu z otrokoma Milico in Vladom zasijala dva svetla žarka. Ves se je žrtvoval družini in ljudem po vseh krajih, koder je hodil. Povsod so ga na mah vzljubili. Kristalno čist značaj je bil. Vzgojil je vrsto pokolenj. Bil je tudi prvi učitelj pisatelja Franceta Bevka. Mladost, življenje in žrtve pok. Kogoja so skrite in zakopane v tolminskih Gorah, niso pa pozabljene. Njegovo delo in z njim spomin nanj ostane! Naj mu bo miren počitek! Njegovi rodbini naše sožalje! — r. Učiteljski pokret Glasovi o delu „Učiteljskega pokreta o koli silil v ospredje. Vendar pa je ravno njegova skromnost privlačevala. Takoj si ga imel lahko rad, posebno še, če si ga videl pri njegovem delu v šoli ali izven nje. Kako vztrajen je bil, pa naj bo to v razredu ali pa pri izvenšolskem delu. Vedno dober učitelj - idealist onim, ki so mu bili poverjeni v skrb in vzgojo. Tiho je znal Stenovec delati, še bolj tiho pa skrbeti za svojo ljubljeno družinico. Bil je pravi dobri tatek svojim otročičkom, za katere je vedno in vedno skrbel, vsaka njegova misel je bila zanje in vse skrbi, ki so šle večkrat preko njegove utrujene glave, so bile tudi samo zanje... Tako je skrbel za svoje otročiče on, učitelj - idealist, pritrgoval sebi od skromne plače, da je lahko dajal njim ... Imel pa je Ivan tudi brata, ki ga je iskreno, globoko ljubil. Bil je njegov brat častnik jugoslovanske armade, letalec. Oficir, ki je veliko obetal. Bil mu je brat v oporo v težkih dneh, saj ta brat je bil njegov ponos, občudoval ga je in prav po bratovsko ljubil. Junak, »Hrvatski Učiteljski dom« v 3. št. z dne 10. oktobra 1938. poroča o »Počitniškem in-strukcijskem tečaju UP« v Ljubljani. Med drugim pravi poročevalec »zf« (Zvonimir FTank): »Onima koji žele da svoje energije troše u korist škole, djeteta i naroda, kao putokaz može da posluži rad i nastojanje slovenskog učiteljskog pokreta. Hrvatski učiteljski pokret, ispunjen istim težnjama, prati taj rad sa simpatijama i pozornošču, te na-stoji da primjeri zaista valjanog rada izvrše što več i utjecaj na njegovo članstvo.« Potem kratko analizira posamezne referate in končuje: »Hočemo proširiti naše znanje, da ga stavimo na raspoloženje narodu. Po tome če nas narod upoznati, razumjeti i pomoči.« Jubilejna številka »Popotnika« prinaša v dr. Ozvaldovem članku »Dvajset let slovenske pedagogike v Jugoslaviji« naslednjo beležko: Niajmlajša pedagoška organizacija v Sloveniji je »Učiteljski pokret«, ki si je za nalogo postavil proučevanje socialnih okoliščin, v katerih se vrši učiteljsko delo na kmetih.« Celoten članek je ponatisnjen v »Učitelju« — Beograd — št. 2. V naslednji (3.) številki pa prinaša «Učitelj« — Beograd — v razpravi »Sociologija vaspitanja kod Jugoslovena« izpod peresa Ferd. J. Masliča, Zemun, naslednji prikaz dela o UP: »Medu ostalim pokušaj ima kolektiv-nog ispitivačkog rada u ovoj oblasti valja istači rad mladih slovenačkih i hrvatskih učitelja. Mladi slovenački učitelji prvi su se udružili krajem 1936 godine i stvorili prvo Mariborsku radnu zajednicu kao svoj centar, da bi docnije (u novembru 1937) preneli centar rada u Ljubljanu, gde je pri Sekciji^JUU za Dravsku banovinu osnovan ztfsebni .Študijski odsek Učiteljski pokret'. Time je Učiteljski pokret' obezbedio potrebna materjal-na sredstva za rad i dobio mnogo više sarad-nika za anketno ispitivanje, jer je anketa postala sastavni deo zvaničnog radnog programa cele Sekcije. Slovenački .Učiteljski pokret' izradio je maksimalni program za sistematsko sociološko ispitivanje slovenačkog se-la, a mnoge radne zajednice, obrazovane u A p 6S»»t»»n' pojedinim sreskim učiteljskjrti društvima, iz-radile su onda u okviru > <=> •S, C S o a S » e I § I - » 3 o C <3 0 1 I i o o. e B Hi a ac iS g O o s a >5 S <3 H a o C 3 3. « g -iS ^ C ° »s £ « on I. ^ k, '¡a J? C a -SL a ^ J5 a O «t* k «S» »O S s o «J e 44 ■3 v c x n os i— o "S i—» « • N 5 _ 'e M 5 'Si > o 44 o a a n £ £ (1) OJ G 44 3 e s- 3 "O »O 55 rt Ni Sh o O cs cs > > CO CO >u >o rt rt C G 44 C5 N E 4> 44 tO 03 «M •rt O G > t p £ ° a, « 05 « > 2 « i: g ^ O C O >« >o o o - i. o o Oh OH > >y 4> »1 o< > C S G C > N G rt • rt s C «8 — c C cs o u "35 'n p o 5- N rt 4) E £ •2 c £ a a) 4, ■ i—i — a> 44 C to to CS >—1 > S 2 3 a O £ a s >N 4> 3 >y «t 13 5 »3 N rti M s e v/: IV a 37 "7. 3 g 99 § o >u CS a a ~ rt S 9> £ > 0> v £ O, t- C4 tt T« K; « £ — O sj N „ S- •g O hh rt >u 75 ® - C >o O E c ^ i o ec > ? o < £ 'c s z i/ S U N i a o ft. S d •g a ■s a H a & »o a a i§ £ i a tO C >■ tO o > o >u « CB (h tO C O ¿i o to oo CS o — v C 3 SH o N E u G >o v - X X o o. rt £ rt <3 >o c « a T SI d >3 cs N OJ CC o >co > 0) U O C CS co CJ a c o ¿t « N 5 c "S > a; o E -J § O t-u CL. O O) rt C a 0> >o o ,5 N 'c < a i & — rs qj o rt V C "O CS te o O) >v CS z ec 3 Sh -3 rt N 42 G rt «3 G • 5 i—H 4» 42 i» 3 rt? 4) > N 41 vsi > N « a G _rt > rt 4) o •rt ••rt cs o ec • — 3 >5J Sh 3 ^ CS CB N .. CB > rt o >o 41 • »-« tO G 41 £ SH 'rt cs CS ■i-s N > m rt ^ a 4) S- o i» i 3 o v m C Tf F-l na 1 Q _G o -3 »it "a C -3 > rt C 't a S 4) o — 44 H-» 4) >N 93 i ■ —: 3 4) rt o 00 n c. "3 N tO G CS N lO rt N 4* CB 35 # 4) T-Hl •rt T-H O "S 4) 44 O •rt rt ►O > 4) 4* 41 SH O O G 00 C3 O •rta 4) b — >3 4«! Sh rt cs —H CS »3 > rt N O G O a N ■rt > 44 4) o i—i tO 4s! ■ rt T-< 42 O , rt I N 4) rt •rt u X a •rt CS rt QJ 5 CU G H—1 N CS l> lH cc a> > o O o rH 44 •rt» a CS rt 4) "3 >N ec a u O 3 Si o ** J "3 ^ rt U CS N v ec 3 Sh C 44 CM JO G 'E CS rt n; ^ 4> b /—v W •rt S o 4H CS O 4* O U o "Z r3 « ^ S £ a to O a a n S a »o a v i a -S «o O a. a I a a »o g i p '£ • rt C co 44 O O t. "-5 to >o •rt . >N 93 O (H Sh cs 42 C ^d S < u rt X 44 • r-* G CO 4) rt • » E CS a G • > | > O CS y rt 44 •rt • rt •rt CB G "3 u rt 3 tH 42 OJ (H CS i-« C V >Cj cs s C CS •p—s J > 'te > CS O- « T 3 0 ^ o i> >!0 CO S 4i . « a ® Sh U o ~ S cs ^ 4i co "o «n cs h 00 « CT. rt 42 E 01 "o £ 42 O S O 00 CS* > rt CO CS C C« > O C CB £ - —- rt OJ 6E — — w ž — s ^ I * ^ s o .rt 'E e —H H— oj "2 "O *§ g o Z a^ •I"! tO 9 ^ rt u t- es 4d t> CS U s- a o' , c e E 1.1 C I rt 'OC -rt to 03 rt n . -rt F- —I C O rt c •-5 > . CS go Q (h ► .2 o > «u cs £ G « "S 0 •rt o; S- —h a 4) o c C- > o v a> t: 05 c - a 4> •rt e_, «a £ P ~ A Sg 's r, o i 2 C 6 o .E £ o " I 3 3 cs — E CB N > OJ => i • r—5 rt : .i 4i 3 co aj C -rt 3 >U CB S-i v E o N U rt 4) o oc C ° -3 CB N N •M U o 42 •3 ec c ni >o S; 42 o . CS -3 00 ^ « 7 -rt OJ "C s- v Sh i_J o rt X 03 o a CB H C CB • •n -rt 3 O •J = o tO > 42 CB * - 5 £ S " 3 >0 C rt 4* C SH OB G CB 0) G S cs > | " S xj I '>5 e > o [S "3 O > oo t-O N -o CJ C «I N o k. X E < a Z "a 3 4< a C« Z G rt ■O O > O 44 B "g C« CS •rt h 03 S ki CO cs J3 S OH "33 h 03 (4 vi BI > O g 03 6 "33 oo c U 0 & HO 2 1 a a o & >■2 a a & s ž o a3 O N T5 CB G CO Sh O N ■3 CB G 9 CS —H >w cs G 41 >o a G c c 4; >CJ rt G rt >o rt "to 41 £ cs c 3" « CS > -3 4) co O a -2 B & a k o. a 5 S I w> oo «n Ov os i« £ o 0) 13 «n o -a CO I I vo -g co CB >o cs N 3 JS 4) a 09 3 I O (H & O g ° G OJ gj i-% a ^ >0 13 A03)IUZ[0p i« O A9t|3} -BŽBJA O -a A05J1U -ZtljpBZ -5 ° & A0>(;uz|0p LjlAOU O c v >N O A3([3}B£ -B[A IflAOU C U a >n >o v a-fl » Ao^iuznjp BZ mAOU -AOISOJ r-oo—i-HvooooooN rHlflOM^NUlVlO >o oo' o» oo ih.- o\ «S e»S I I §0000000 lAooiniAi^in r^ vo H in ^ fHrtCirHNrtrHCi VO rti co t 1/lMOiH oo cs r- I o-^« cioctootocoo vo eo "0" "S oo ts <3\ rtiiseocs-Hcseooo ^Huir^^occuncN^r COOOONOOTTOOOHH * t^ •«J* o o r^ h ijs OsO^O ■ oi^^r-t^in^r-■HriO^NNNC f-oOrtOCNoor- OlOd^iHMM^ m^oicomnooo mirt Tir fuiin HiOOOOOOi-iO r-OCSOM(105M00 O rti UTfGO O OO O <-H NHOimo^hi« oiodaicivivieo rtrtOO^tfCOlOrt OlOOOvOVOrtN CNOffilAn^o■^■ CSCMCSCStNCSCSCN W> O vn lOiniflNONOM r~csr^rti0ooTi>c0\ OO^OONOOOVOCOCS cseOrttcNcovoairt. rti rt* »—i rti rti f—I rti CN S8 I 8 I ISS MJi-fiooovr;^ 00*c-ir^00O0dtN0N sorr^rticor^rti^o H — CO OT CN CO Tf CN nOiOM^tOOOv rti rti rti CS CN CN CN I 18 MlflOOOOOM r^ootioc^Trooo-a- tH-vooovo^ooomr) o>omen>ooo rH M n cmf m vo t> oo co Cl c*l eo ci C) en \ V 1 Stran 6.___»UČITELJSKI TOVARIŠ« __§tcv 24. VO CK<10NO<^WMM cr p rt 7T 05 a o< - n E 9? crc " i rt 3" o G < O Bfl 51 3 os P < a 3 rt - rt a o s* N< rt n a s 71 9? •S s m —. rt 2 ?r to 4- 4- oc os OS VI VI 4- CC Ol rt 3 te to X 'o | § oc p p *! - i. o N< rt rt CTS P rt £ ■-j rt ^ rt O C l-t rt 5B T) O c« O O o o S' p OS d- rt 0 rt S 1 P l-l p Cj -d »i o 3 os (J< vo vi ON tO VI (J< O VI (Ji OS ON to to <1 to vO ON tO ON VO i-1 O to o ►-> OS ^ s) h» H VO to to to oo to 4^ oo Ui in U C\ OS O O M 00 00 os <1 «o Ni ~ P rt rt a 9? ~ CB £ "S rt S N n< rt G _ I < §" 3. Ce O ai< 9? rt s: c O^OKDC p O C " < a-ts rt T3 ** § « rt ^ cr ►i rt co N — P I-h to os C ju pc vi E 5 to s c Vj "i "I m I p rt s < rt a r* 83 N< £ 3 „ rt 'C o << c« > S- O » o t—'■ o« P CR rt p rt o 3C 83 OS rt O rt 3 cr oc OS (Ji vo 42. tO 00 o VO to 4*. VI tO tO tO 4^ M i/ » VHO <1 U « W vi Ui O 00 O 00 tO (Ji vO os oo bo (ji vo O VO ON «•J Ui tO (J> VO O <1 tO 00 U1 to 00 Gn< >i m a 3 a 5* D rt rs. 3 rt a 5* "O t « u. rt 5 E O n s 83 t s n C- 83 k) ? 2 & o" a fc to <2 & "t G a to a 5 N O f C N 6 "■•t» O VO Oo > C* u. N z •m* " _ o s* « 2 rt 7t c» ►i N 83 S iS o< A < O C t 83 50 rt N< rt o 1 rt rt 3 fi. Z P 83 o. o "S. ai rt rt N < tj O » 3 ? N 3 83 3 ?r N 83 9* 5" s 3 rt O a O -<5 83 ■» 83 z rt l-t 83 3 gr »t* 83 3 83 ■o. 5' 3 83 03 rt 3 rt g M o n co J s J 3 CJ1 l-rt •o Ui OS VI to tO OS 1 b« "j Oi 'i p J p J os to hrt p P ?o po * * ** o o OS Vj oc bi ai p Hrt OS ps T! O 05 O -O "3 O o 0! 3 C S ^ r-p 3 O! O rt g. 83 T3 O rt P 83 ip" S S 1 83 O 83 99 ttl ai X 9r o O "S ? S S5. CB o > l-i ai rt P i. rt 83 « o" iS. rt «s 3 O) i. 83 K ?r rt a. k t ® 83 7? 2< "! rt 5. 3 ^ a. 3 N rt p E N< 3 rt rt O O* "l rt CO 3 P Ci rt > 85 O) S—• 83_ rt i" 00 NO p s^S 3 T3 O rt o5 ^ rt Pi rt o 3 ET « S & 2- 3 "1 B M P JO. rt 3 83 3 O < ta 83 3 Z Cfl » ■r- 2 o C S* 05 H 83 rt< O! 3 o N K šT 83 "1 rt -d c 3* 83 n< s 83 "t u. 83 C« O CU 3 pr o < t» o ^ 05 TJ r.< 6 S 2 3 O & N< 3 rt<* S 05 O 3G P 3 -i 3 rt i-s p 05< 1 rt PC o a «i ■I 2 rt o 2 o N< Z 2. p ^ 91 N c-.. ° čE" h- P 05 3 O 2 3 O" CL > G p a 2 c« 7T rt • N< c 3 P 3 rt" i-i rt 0\ UI A W tO P CB N s ■s p 3 o< o< rt < p > o N* z — O rt — rt 5. rt ?r P O cr c p* 3 2 p ¡3 r o c t o *T3 rt -1 7? O 05 <~t Ž* z c - »t r.< P £L 3 pel1 rt < rt 5 n 03 J5. 3 -j F- O o O 2 p 3 rt rt rt 2 < p : o< rt Lr\ O tO VO ■<1 03 to VO Ov O oo o vo (Ji 4i. <1 o VO O vi t—k VO ON Ov o (Ji VO VO Ui O O ON oo f oo 4^.4^1-» W> tO rt rr p — < « c_ o —. X 05 rt< — — c 3. P ?r 3 3 53 rt N rt 2 » P o rt >2. w O p P CTH- C rt s. E 05 i ^ ffi p rt 5" CK5 rt a rt rt O* rt (-n O tO VO a a p* 3 P h-i tO 'i-i OS os m os p os O 03 io to *£. io to VI fo OS 00 OS O OS OS OS tO VI "cc bc hrt I oc VI CO to b\ ON to to H* u> Ln tO lo tO VO VO 00 ON (-n O a. 5' rt a 2 rt a 5" "O 3 n rt- rt tr CO trt* Hrt . p 3 n p 0\ Lrt D T3 ° 2 C 3- Š? O rti z, K1 rt u> rt cr p p 5 3 N P Os vo 3 P C i"! P < 3 05 o 03< D p 9? <1 ČO tt^ <1 tO «C to l-rt OS 4^ os vo to tO o VO Ov i-* IO -J in OS o o O to VO o deT 4^ CO O to o Ov VO cr p 3-' 85 P rt< to 0 cr 1 rt 05 a p 3 l-s p cr o* r tO os N P O O! P rt- 3' crc o* c to «o 0C •-.! Oa. tO «O tO O 05 o tO Ln vo 00 to ■va o to O 4^. C0 ^ W M t-1 us ov (JI VO O O o ¡fe. to 0 i-» 01 Ol oo 00 W 4^ -J Ni na c cr p T) rt 2 rt a 5' C/J< pa p rt< C 3 N GG C cr p- o a- m* o< 9T P rt a 2 rt a 5" O o cr rt< rt ?r