Ob važnem zgodovinskem razdobju Težka resnica je, da se zamujene priložnosti v zgodovini ne dado vcč priklicati in popraviti. Vsak narod pozna take dobe, ko se ljudstvo in njegovi voditelji niso zavedli zgodovinsko važnega trenutka, da bi z odločno in požrtvovalno voljo zaobrnili zgodovinsko kolo v drugo smer. In nasprotno: prav tako nam pripoveduje zgodovina o vzvišenih junaških naporih narodov v odločilnih momentih njihovega življenja, ko je odločna volja preko vseh težav in sovražnikov slavila svojo zmago in storila življenja in žrtvovanja zmožen narod v nepremagljivo falango. Najmanjšega dvoma ni, da preživljamo danes ta dan tudi mi tako brezprimerno važen zgodovinski čas. Nehote se moramo vprašati, ali nas bodo poznejše generacije blagoslavljale ali preklinjale za naše odločitve v teh dneh. Za izredne zgodovinske naloge je treba izrednih živcev in izvenšablonskih ukrepov. Prepričani smo, da kljub nenavadno težkcmu položaju ni še vse zamujeno ter da bi zavestna organizacija vseh pozitivnih sil naroda vendarle zmagovito prešla preko vseh težkoč današnjih dni. Učiteljska organizacija in njeno glasilo dokazujeta s svojimi intervencijami in publikacijami že dolgo dobo. da se zavedata resnosti nalog, ki se danes vsiljujejo poleg vsem drugim tudi učiteljskemu stanu. Prav nikakih oklevanj in dvomov ni v tem pogledu: učiteljstvu pripada pri organiziranju narodnih obrambnih sil izredno pomembna vloga. Voditelji slovenskega učiteljstva vedo pa tudi to, da so prav v teh dneh potrebni nujni ukrepi za ostvaritev onih psiholoških pogojev, brez katerih si kakega občestvenega elana učiteljstva ni mogoče niti predstavljati. Brez notranjega miru in zadovoljstva se ne dado izvabiti iz ljudi velika požrtvovalna dela, ker sam v sebi neskladen človek ni zmožen osredotočenja na zunanje dogodke. Izjcme so pač mogoee, toda predstoječe velike naloge se ne bodo izvršile z izjemami, temveč samo kolektivno. Zato je nujno, da danes ponovno ugotovimo, da ustvaritev potrebnega psihološkega razpoloženja ni odvisna od naše volje, ampak od vseh onih činiteljev, ki drže v svojih rokah usodo slovenskega učiteljstva. Vsi ti činitelji so bili obveščeni o razpoloženju, ki vlada v našem stanu ter naprošeni. da s pravičnimi ukrepi dvignejo moralo učiteljstva na ono stopnjo, raz katero ni do požrtvovalnih dejanj nikake distance. Klic po pravici ne sme biti nikdar in proti nikomur zadušen po strankarskih ozirih, toliko manj proti stanu s tako važno narodno kulturno misijo, kakršno predstavlja stan učiteljstva. Komur je resnično mar uspešna narodna afirmacija v časih, ki so mogoče odločilnega pomena za vso bodočnost, ne bo vztrajal na ozkosrčnih partizanskih načelih, ki so koncem koncev izvedljiva vendarle samo v narodu, ki prosto odloča o svoji usodi. Ne dvomimo, da je na taki narodni samoodločbi globoko zainteresirana vsa slovenska javnost. Zato gre naš apel poleg vodilnih činiteljev tudi na vso javnost, da ustvari v svoji sredini take pogoje tolerančnega sožitja, da bo tudi učiteljski stan imel osrečujočo zavest cnakopravnega člana celotne narodne skupnosti. Ramo ob rami, ob enakih dolžnostih. a tudi ob enakih pravicah, bo vršilo slovensko učiteljstvo svojo važno nalogo z navdušenostjo in elanom. Nočemo biti črnogledi, še manj pa defetisti. Kljub vsem razočaranjem hočemo verovati v srečno zvezdo našega rodu. Verovati hočemo, da premore slovenski narod objektivnih voditeljev, ki se zavedajo vse resnosti momenta in ne bodo opustili ničesar, kar more služiti krepki povezanosti in strnjenosti narodnih sil. Slovensko učiteljstvo bo< pozdravilo vsak tak ukrep z resnično iskreno.stjo, saj gre za srečo nas vseh. Trdno upamo, da nam bodočnost ne bo nrinesla novih razočaranj in da nam že najbližji dnevi pomenijo začetek nove dobe, novega dela in sigurnosti. Da se bo vselila v mnoge učiteljske družine prijetna zavest, da se poleg dolžnosti deli iz odločujočih rok tudi pravica — za vse enaka in blagodejna. Obupati bi morali, če bi ne našli v teh dnevih osnovnega razumevanja, da se nobena bitka ne da dobiti z moralno ohromljeno armado. Povsod bo naše delo uspešno in narodu y korist, moralen dvig celote pa ni v naši moči. foznamo sicer sredstva, ki smo jih tudi rcklamirali za to sanacijo, a ta sredstva niso odvisna od naše volje, niso v naših rokah. Kdor razpolaga z njimi, bo gotovo začutil imperativ časa in jih dal na razpolago vsem, ki vpijejo po njih sedaj že ob dvanajsti uri.